182
Pomenki ljubljanskega zgodovinskega družtva
v zboru mesca majnika.
Družtveni tajnik gosp. dr. E. Kos ta je najpoprej bral sostavek, ki ga je gosp. P. Hicinger spisal od škofov A e m o ne. Po pravilih Schdoleben-a in Valvazor-ja, Lin-bart-a in Ilichter-ja si tudi gosp. Hicinger prizadeva dokazati in sosebno zoper zahteve istnjanske Cittanuove in friulske Gemone spričati, da že stara A eni o na je v 4. in 5. veku svoje lastne škofe imela. Sila težavno je sicer to reč do dobrega dognati, ker nikakorsnih spominkov ni, kteri bi pričali, da je to gotovo tako; kar pa je le dokazov za verjetnost tega terdenja najti, je gosp. Hicinger po svoji navadni marljivosti in bistroumnosti zvesto nabral in ž njimi podperl svojo spričbo.
Gimnazijalni vodja gosp. Ne čase k je zanimive reči povedal od nekdanjih „akademiskih novincov" (beanov) in ojstrih preskusiuj, kterim so bili nekdaj učenci podverženi, preden so bili vzeti v šolo.
Gosp. dr. H. Ko s ta je govoril o rokopisu neke stare igre, ktera je predstavljala terpljenje Jezusa Kristusa. Rokopis te žaloigre v nemškem jeziku, ktera je bila 6. aprila, 1730 v Kraj nji na velikem tergu tako ginljivo igrana, da se je vse jokalo, in ktera ima napis : „das Leiden un-eeres Herrn und Heilandes Jesu Christi. Vollstandig vor-gebracht. NB. Welches zu Krainborg auf dem Offentiicheu Platze den 6. April 1730 al9 ein schmerzenvolles Tragod, allen nicht ohne haufigen Thranen ist vorgestellt vvorden", je gosp. dr. H. K os t a pogube otel, sicer bi bil leta 1837 z Reignersfeld-Busetovo zapuščino kot zaveržeu papir prodan in za kak zavitek porabljen. Spisana je ta žalostna igra v klobasah (Knittelvers) in razdeljena v 15 razdelkov; začne se z navodom (prologom) in vsak razdelk se končuje z vmesjem po šegi korov v gerških žaloigrah. Pomenljiva je ta igra — pravi gosp. dohtar — deloma zato ker je nemško pisana in je pred 127 leti prebivavce dandanašnjega skor čisto slovenskega mesta k joku posilila, deloma pa zato, ker je edina ljudska igra te verete, od ktere se ve, da je bila na Krajnskem očitno igrana.
Gosp. profesor Metelko je nadalje govoril o Miki o-s i č e v i h fi lologičuih delih in med drugim tudi razložil, kaj visokoučeni prof. Miklošič o staroslovenskem jeziku in njegovi razmeri do ostalih slovanskih jezikov misli, kar je našim jezikoslovcem iz slavnih Miklošičevih knjig znano.
Potem se je bral sostavek gosp. prof. Terstenjak-a, v kterem k napisu na Krajnskem najdenega rimskega kamna „Laburo ex voto sacrum" na liloiogičnem potu dokazuje, da korenine iu pomeni sauskritske besede arth, uemške E1-ben (Elfen) in slovanske lab (tedaj labur „svitli duh" itd.) se ravno tako ujemajo kakor povestice Indov, Slovanov in Germanov o „ninkih" (Elfeu).
H koncu zbora je društveni tajnik dr. E. Kos ta v pretres vzel statistične tabele, ktere se v Pragi na svetlo dajejo. Kakor sta šolski svetovavec gosp. Becker za nadvojvodino Avstrijo, in »Klagenf. Zeit." za Koroško dokazala, do omenjene tabele nimajo nobene vrednosti za nju dežele, tako je tudi gosp. dohtar dokazal, da nimajo za Krajusko nobene cene.