855^ A 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA Primorski Poštni; SSCfflaST Cena 200 lir Leto XXXV. Št. 24 (10.243) neviuk TRST, nedelja, 28. januarja 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1043 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen no ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni »Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskam! «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa ▼ osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PRED FORMALNIM ODSTOPOM ENOBARVNE VLADE ANDREOTTI BO JUTRI POPOLDNE POROČAL PARLAMENTU 0 KRIZI Prva stališča KPI, PSI in demokristjanov o možnih rešitvah Kaj sedaj? kuP°.'iničnem naključju se je iz-Andreottijeve enobarvne 2 zunanjo podporo demokra-'Tronic pričela in končala v ričnem vzdušju zaradi morilskih je n °v rdečih brigad. Parlament vln/fc,Jrc<* *20iasot>al zaupnico tej fo a} istega dne sredi marca 1978, 4|Ve skupina teroristov ugrabila stvn ™5ra *n P°k^a njegovo spremil?.: viadna večina pa se je raz-?an po umoru genovskega ^njhalista. Tistega marčnega dne, tilcih Moro padel v rake mo-n bi poslanci levice najbrž pobrili sestavo Andreottijeve fo Za katero so že tedaj rekli, °o neučinkovita in neznačajna. obl°St enotnega nastopa državnih PriJr! proti terorizmu pa jih je Ooi *• ’ da so požrli grenki zalo-KO T se sPrijaznili s tem, da je ,ie prvega dne dejansko krši-m.dan° besedo, da bo v vlado ceJ.a nekaj neodvisnih rizveden-Ig.*’ ki naj bi bolje jamčili iz-,anJe dogovorjenega programa. je Tedaj smo zapisali, dprrt Parlamentarni sporazum med .S^on*’ sockitisti, socialde-tie [al*: republikanci in komunisti »o idiličen sprehod od proble-Problema, pač pa obdobje pritiskov in pravega lei„a 2a reforme. Obračun eno-Tef0e°a. °bdobja pa je žal reven: jen™* .zdravstva in pravičnih na-radn,n in še kakšna malenkost. Za-> čedalje močnejšega zavira-Prortort*11®1 kompotihnt pa so doslej form. prav tako dogovorjene re-Po”1* šolstua, policije, kmetijskih blium- davčnega sistema in o-li _3fna odobritev zakona «Rea-nitivn Mimogrede naj še ome-ske' tudi vprašanje zakon- ng zaščite naše manjšine še ved-Prn!Ia razmeroma mrtvi točki, če- *rajši lahko bili znatno itnfhf!*' ,se ie začelo že pozno jeti k' ■ ie začela omalovaževa-Pover^ki sistem in se občasno Prialaz eno ali z drugo stranko Pop Sp.reiernanju posameznih skle-10 Pa je partnerje kratkoma-stVgtavljala pred izvršeno dejte > kot je bil primer pristopa rtiu vr°Pskemu denarnemu siste-s(aj.J "di odiieni vodiielji — bo še naprej now konstruktivno bitko za e-fef0rm demokratičnih sil in za- z^eri so KPI očitali, da je aretiranega čuta odgovorno-‘udi zato, da bi jo drugi strnif.1’ k°t polnopravno rvladno* stč'‘ c°, preveč popuščala demokri-jj Marsikdaj so to isti, ki PorUffi očitajo, da je prenagljeno te i®jj® mostove, preko katerih bi Uiiii' ko vrnila k novim kompro-ni7n rešitvam. Poupi sedaj? Komunisti so jasno oj;; aj*H: ali v vlado, ali v opozi-driai-aJbrž se bodo tega načela n1.’, čeprav ni vse odvisno zgolj ttŠit,0Ve volje. Možne so drugačne zav e' za katere se v glavnem tajajo socialistična in druge prele stranke. Tako so nekateri v h«m «spolovinarsko» vlado, inieif.eri bi polovico ministrov »to;; ^D, drugo polovico pa o-«(i) n^tiierji (torej tudi komuni-navu ^a 'Aaccagnini vztrajno po-Kl):Ja kar je že postal refren flfctijajg 0p komunistov v vlado ni bo eJ* tako, oziroma, če KD ne tj ' onieniia svojega stališča ni-daj . kongresu, v kar lahko že se-kbjr °mimo, so možne le omejene ki p *- kot vlada KD - PSDI - PRI, bju 01 v parlamentu ne imela šte-Uiisiif. Večine. Morda nekateri že PodDl°’. da bi tako vlado morali °d zunaj liberalci in debi g l°nali na desnici, medtem ko Ijitnjj s°cia!isti vzdržali z uteme-Pttria'do želijo preprečiti razpust menta in predčasne volitve. *r* čakajo na izide e-M fojb Parlamentarnih volitev, Uternh JUn'ja letos preverile spre-jstofof v razmerju sil, ne da bi tlirnu razkrojile parlamenta v nla rpv J° bodo našli, bo seda-ČQja es,tev zgolj prehodnega zna- STOJAN SPETIČ RIM — Ministrski svet pod predsedstvom Giulia Andreottija se bo jutri opoldne verjetno sestal na svoji zadnji seji. Zvečer bo namreč predsednik vlade prebral krajše sporočilo zbornici in senatu, kjer bodo izjave načelnikov parlamentarnih skupin sprožile tudi formalno vladno krizo. V prihodnjih dneh bo Andreotti šel na Kvirinal in sporočil predsedniku republike Pertiniju, da odstopa, slednji pa bo začel običajna posvetovanja s tajniki strank. Ni dvoma, da bo kriza dolga in zapletena in da stranke v tem trenutku opredeljujejo svojo «krizno strategijo* *, saj bodo potrebna nova pogajanja, spori in popuščanja, dokler ne bodo našle novega »stičišča*, ki naj prepreči razpust parlamenta in prepusti evropskim parlamentarnim volitvam preverjanje razmerja sil. Za KPI je član direkcije Di Gluho zelo jasno povedal, da komunisti zahtevajo oblikovanje nove koalicijske vlade z udeležbo vseh strank, tudi komunistične, kajti samo tako bo mogoče jamčiti ljudskim množicam dosledno izvajanje programa dogovorjenih reform. Če bi pa RD vztrajala pri diskriminaciji komunistov bo KPI ostala v opoziciji in konstruktivno vodila svojo bitko za enotnost demokratičnih si) in reforme. Voditelji KD seveda odločno odgovarjajo, da komunistov v vlado ne marajo. Poslanec Sanza je tako izjavil, da se »odgovornost strank ustavnega loka pri vladanju lahko izkaže posredno in neposredno*, drugi pa ponavljajo Zaccagninijevo trditev, da »vstop KPI v vlado ni aktualen*. Mnogi se pri tem, kakor Granelli, sklicujejo na »marčna ravnotežja*, za katera je »Aldo Moro žrtvoval življenje*, češ da so vezani na to izkušnjo s krvjo svojega voditelja. Socialisti so zaskrbljeni. Craxi je za «Avanti» napisal uvodnik, v katerem poziva vse stranke, naj se lotijo globalnih pogajanj, začenši s «triletko». Potrebno je »novo ravnotežie*, ki naj upošteva tako mnenja KPI, kakor tudi KD. Pri tem Craxi pripominja, da se ne strinja z vsemi očitki komunistov na račun demokristjanov. Demokristjani so takoj povzeli temo triletke in trdijo, da so pogajanja možna, saj bo »vsebina triletke omogočila preverjanje sil, ki se strinjajo z nakazanimi rešitvami. O «triletki» piše tudi Na-politano (KPI) in jo ostro kritizira. Po njegovem bi jo bilo potrebno temeljito spremeniti, ob soglasju vseh strank, sicer pa se bo »KD morala pomeriti s komunisti in delavskim gibanjem, ki si želijo novega političnega vodstva v I-taliji*. (sts) Mladi iz Koroške in Slovenije pri nas Včeraj se je na Tržaškem mudila delegacija mladih RK ZSMS iz Slovenije, KSŠ z Dunaja in ZSM iz Celovca. Goste je sprejel tudi 10 SKGZ (na sliki). Poročilo na tržaški strani IZJAVA TAJNIKA PSI SIGNORILEJA Zakon za zaščito Slovencev merilo demokratičnosti države V pričakovanju parlamentarne razprave o 'zakonskem osnutku za zaščito slovenske manjšine, po srečanju z odposlanstvom slovenskih socialistov iz dežele Furlanije - Julijske krajine, u kateri so bili Volčič, Pečenko, Čemo, Pečenik in Reščič, je namestnik tajnika PSI Claudio Signorile dal sledečo izjavo. Ko se lotevamo vprašanja zašči- skriminacijo državljanov. To nače- te manjšin, ki jih pravna doktrina označuje za »prostovoljne*, ne smemo pozabiti, da je bil v našo u-stavo vključen 6. člen in da je to rezultat popravka k prvotnemu o-snutku »komisije petinsedemdesetih*, ki ga je predložil tovariš Co-dignola. Prvi odstavek 3. člena ustave je namreč opredeljeval zgolj negativno zaščito, saj je prepovedoval di- MiiiiiiiiiHiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiMiiiiiiMRiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiif-iiMiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiimiiHiiiiiiMfniiiuuimmiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiuiuiiimMiiiiaMiiniiiiiMiiiiiiifiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiMMiin NA POGREBU UMORJENEGA SINDIKALISTA GUIDA ROSSE Dvesto tisoč delavcev v Genovi potrdilo zvestobo načelom demokratičnega reda Pogrebne svečanosti so se udeležili predsednik Pertini in drugi predstavniki oblasti GENOVA — Dvestotisočglava množica se je včeraj v Genovi udeležila pogrebne svečanosti za sindikalistom Guido Rosso, ki so ga v sredo ubili rdeči brigadisti. Desettisoči delavcev so se zgrnili v Genovo in s tem izkazali svojo zvestobo demokratičnim inštitucijam in svoj gnev nad rovarjenjem teroristov. Predstavniki .q« blasti so osebno izrazili sožalje družini umorjenega delavca: predsednik republike Pertini je prisostvoval pogrebni svečanosti, še prej pa se je podal v obrat Ital-sider, kjer je bilo Rossovo truplo na mrtvaškem odru. Prišel je, vzel iz žepa zlato kolajno za zasluge in jo osebno pripel na prsi umorjenega. Nato je odrinil de- Predsednik Pertini ob krsti Gulda Rosse 'i (Telefoto ANSA) lavce, ki so bili na častni straži in se približal svojcem Guida Rosse. Objel je ženo, objel je tudi očeta in se, s solzami v očeh še ustavil ob krsti. Uradna pogrebna svečanost je bila na Trgu de Ferrari. Ogromni množici je najprej spregovoril Paolo Perugino, delavec Italsider. »Ta manifestacija je naš odgovor, odgovor tistih, ki so prepričani, da ni kompromisa med demokracijo in barbarstvom, tistih, ki vedo, da je mogoče spremeniti državo le, če smo jo prej branili, tako, kot smo naredili leta 1945, ko smo se uprli slepi jezi nacistov,* je dejal Perugino. Genovski župan Cerofolini je nato poudaril, da »mesto joče in stoji ob strani svojcem državljana, ki je do konca opravil svojo državljansko in demokratično dolžnost.* Zadnji pa jc spregovoril tajnik CGIL Lama, ki je dejal, da so teroristi »najbolj podli sovražniki ljudstva, ki delajo kot fašisti in imajo iste namene kot fašisti, pa čeprav se za svoja maščevanja skrivajo za zastavo, ki ni njihova*. Lama je še dodal, da je sedaj vsem jasno, dr je resnična tarča teroristov prav delavski razred, torej osrčje demokratičnega odporništva, edina ovira rovarjenja proti inštitucijam. Poleg Pertinija so se svečanosti udeležili predstavniki vlade in obeh vej parlamenta, predstavniki strank, med katerimi tajnika KPI Berlinguer in PSI Craxi ter podtajnik KD Galloni in široko zastopstvo sindikatov s tremi tajniki, Lamo, Macariom in Benve-nutom na čelu. Po svečanosti na Trgu de Ferrari so truplo Guida Rosse prepeljali na pokopališče v Staglienu, kjer so ga pokopali v zasebni obliki, (bbr) Carter: «Kitajski ne prodajamo orožja* VVASHLNGTON - Predsednik ZDA Carter je v običajnem petkovem razgovoru s časnikarji 1-zjavil, da ZDA ne prodajajo in ne nameravajo prodajati orožja ne Kitajski ne Sovjetski zvezi in da je to tudi sporočil Brežnjevu, ki ga je opozoril na nevarnost o-boroževanja Kitajske. Carter je še dodal, da je »svetoval drugim državam, naj omejijo prodajanje orožja in obrambnega materiala Kitajski.* LJUDSTVO ZAHTEVA POVRATEK AJTULAHA Bahtijar namerava v Pariz na razgovor s Homeinijem Milijoni in milijoni ljudi včeraj na ulicah (Poseben dopis) TEHERAN — Človek bi skoraj ne verjel lastnim očem. In vendar sp včeraj milijoni in milijoni ljudi preplavili ne samo teheranske ulice, temveč tudi ulice in trge drugih mest in ponovili svojo zahtevo: vlado, ki naj jo vodi imam Homeini. Ljudstvo je torej izvolilo svoje vodstvo, versko in po-litASno, in nakazalo voljo pp izgradnji sistema, ki sicer še nima jasnih obrisov ne kot državna tvorba ne kot struktura, a je že doživel krst v dolgih letih boja. Vsekakor izreden dokaz direktne demokracije, ki je ni para na svetu. Od vseh strani so se valile množice izredno discipliniranih, organiziranih demonstrantov, »če se niiiiiiiiitiiiHiiiimtimittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiMiiimiiiiiiHiMiiiiiiMmiiiuiiiiiiiiiiiMiiiiimiii JANEZ PAVEL n. V MEHIKI Papež v Marijinem svetišču v Euadalupi (Poseben dopis) CIUDAD DE MEXIC0 - Grič Tepeyac je med najbolj sugestivnimi kraji Mehike. Dve baročni cerkvi, tropske rastline in rože. Spodaj pa se svetlika mesto, pisano in bleščeče. S tega griča so azteški svečeniki gledali nebo in skušali pronicati v sfero zvezdnih usod. Od tam je Janez Pavel D. blagoslovil ogromno množico, katere del ga je čakal vso noč, molil je pred Marijo iz Guadalu- Potvorjeno prikazovanje naših zahtev Zahteva po globalni zakonski zaščiti Slovencev v deželi Furlaniji - Julijski krajini (v tržaški, goriški in videmski pokrajini) je sprožila v nam nenaklonjenih krogih skrajno sovražne komentarje, polne potvarjanja in izkrivljenega prikazovanja stvari s prozornim namenom ustvariti vzdušje splošnega nerazpoloženja do naših u-pračičenih zahtev in seveda vplivati na odločitve v tej zvezi, ki sicer počasi, toda vendarle zorijo v ustrezni komisiji predsedstva vlade. Čeprav smo mislili, da je demokratična zavest v teh poslednjih letih tudi pri nas napredovala vzporedno s splošnim družbenim razvojem, nas ti žolčni napadi nam tradicionalno nasprotnih krogov vendarle niso preveč presenetili. Nanje smo bili celo pripravljeni, a smo računali na njihovo izoliranost v okvirih skrajno nacionalistične desnice. S toliko večjim obžalovanjem moramo zato ugotavljati, da so vplivu teh odkrito sovražnih krogov podlegli tudi nekateri krogi izven tradicionalne desnice in tudi nekateri posamezniki, od katerih bi smeli pričakovati, če že ne naklonjenost, pa vsaj poskus resnega pristopa in stvarnega soočanja z našimi zahtevami. Tako smo se v zadnjem času, mimo glasila liste per Trieste »La voce libera* in njene tržaške «TeI* lequattro», ki sta razvili bojno za stavo pohoda proti globalni zašči- ti in se na tem pohodu povezali s fašisti, soočali z vrsto člankov nekaterih *nekompromitiranih» o-sebnošti v tržaškem italijanskem dnevniku, katerih objava prav zdaj gotovo ni naključna, čeprav se krije za nekakšno *javno diskusijo* o vprašanju globalne zaščite oziroma ustreznega zakonskega osnutka KPI. Iz njih smo lahko razbrali pravcato alkimistično za-meglevanje pojmov in skoraj nekakšno opravičujoče prilizovanje Slovencem z edinim namenom, da bi si ustvarili alibi za nasprotovanje našim zahtevam v praksi po vzorcu: «Slovenci ste pridni, marljivi ljudje vredni spoštovanja italijanske večine. Imate pred njo celo prednost, ker ste dvojezični, toda, za boga svetega, ne zahtevajte nekaj, kar bi vas izenačilo z večino. Živite materialno dobro (Fegitzova teza!), kaj hočete še več! Hočete mar porušiti mirno sožitje za ceno pravic, ki vam jih večina ne more priznati?*. In tako dalje v takem in podobnem tonu, ki dokazuje absolutno pomanjkanje sposobnosti gledanja stvari' tudi iz zornega kota dejansko ogrožene manjšine in ne samo iz zornega kota dozdevnih interesov večine. Toda v zadnjih treh številkah videmske izdaje tržaškega itali jonskega dnevnika se je, in spet ne po naključju, pojavila tudi serija treh člankov, ki po strupeno- sti in nepoštenem prikrivanju dejanskih okoliščin celo presegajo žolč »La voce libera». Njih ost je naperjena proti veljavnosti globalne zaščite tudi za Slovence v videmski pokrajini, nanašajo pa se na znano anketo, ki jo je posebna komisija predsedstva vlade za proučevanje problemov slovenske manjšine v deželi izvedla v 19 oziroma 21 občinah Beneške Slovenije. Značilni so že naslovi: tSedemnajst občin odgovarja ne na anketo o slovenskem jeziku*, «Ja-sne besede vzhodne Furlanije o prebivalstvu slovenskega jezika* in še «V Furlaniji še živi zvarek govoric*. Avtor teh člankov, neki Giorgio Verbi, povzema v skrajšani obliki odgovore posameznih anketiranih občin, ki po večini odklanjajo zahtevo po globalni zaščiti čeprav priznavajo ene bolj, druge manj obstoječe narečne slovenske govorice, in pri tem hinavsko komentira, da so *vedoč, da gredo proti toku, te občine svobodno in spontano izrekle svojo predanost Italiji*, seveda z namernim mešanjem dveh povsem ločenih stvari, kot sta državna pripadnost in pravica narodnostne skupnosti, da žitn kot taka z vsemi a-tributi in kot del širše narodnostne skupnosti v deželi. Seveda pa je avtor člankov povsem zamolčal drugo, v resnici bistveno plat resnice, dejstvo namreč, da so skoraj vse anketirane občine v Beneški Sloveniji pod neposrednim vplivom videmske krščanske demokracije, kj jim je s posebnim pismom in resolucijo tudi dala direktivo, kako naj na anketo vlade komisije odgovarjajo, in da je sama videmska prefektura opozorila župane na »delikatnost* zadeve, kar je z drugimi besedami pomenilo odkrito opozorilo, naj ne naredijo v zvezi z anketo ničesar, kar bi jih, seveda v očeh italijanskih nacionalistov, označevalo za «protiitalijanske* elemente. Prav tako je avtor člankov zamolčal oster in enoten nastop 16 beneških, rezijanskih in kanalskih kulturnih in emigrantskih združenj, ki so s skupnim pismom predsedniku posebne komisije pri predsedstvu vlade z ogorčenjem zavrnila grobe pritiske videmske KD in prefekture na beneške občine in ponovila zahtevo, da tudi Beneški Slovenci v enaki meri kot Slovenci v tržaški in goriški pokrajini, uživajo svoje narodnostne pravice in da so v tem zaščiteni v okviru globalnega zaščitnega zakona. Ni se mogoče otresti prepričanja, da je bila objava teh člankov naročena in da smo priče ponovne ga angažiranja tudi ril Pičenim v odkrito kampanjo proti globalni zakonski zaščiti za Slovence na liniji skrajnega oženja naših pravic, ki se ji krščanska demokracija nikoli ni odpovedala, predvsem pa n« v videmski pokrajini.. pe, govoril škofom, ki se bodo jutri zbrali v Puebli, da bi začrtali pot Cerkvi v Latinski Ameriki. V svojem govoru škofom je papež poveličal Marijo, v bistvu je molil. Kljub vsemu pa njegov govor ni bil »lep*, lahko bi rekli da celo centrističen. Janez Pavel II. ni pozabil omeniti preganjanja Cerkve na Poljskem in v Mehiki. »Papež prihaja iz dežele, kjer je tvoja (od Marije op. ur.) podoba kljub vsemu prisotna v vsakdanjem življenju države, v vsej njeni težki zgodovini. Prav tako je tudi tu tvoja podoba zakoreninjena v ljudstvu, božjem ljudstvu, v Mehiki, v njeni zgodovini, ki je prav tako bila težka in v nekaterih obdobjih celo dramatična.* «Tepeyjaška Virgencita*, »Moreni-ta», »Lupita*: to so vzdevki, s katerimi romarji, ki prihajajo k svetišču (skoraj 6 milijonov na leto), kličejo, vzklikajo Mariji. Marija je patron celotnega latinskoameriškega kontinenta, je simbol močne ljudske vere, zastava državnega preporoda in odpora Mehikancev proti «conquistadoresom». Zgodovina Marijinega svetišča v Guadalupi je zelo stara in je pomemben element pri razumevanju protislovne in mistične duše teh ljudstev. Vse se začenja takrat, ko se je na atlantski obali Mehike izkrcal Hernan Cortez (1519). Dvatisoč-dvestodvajset metrov visoko, sredi nekega jezera, so Azteki zgradili svojo prestolnico Tenohtitlan. Cortez pa, ki so ga presunili azteški krvavi ob.^di, uniči mesto, pokolje ljudstvo in na ruševinah azteškega narod- dvigne križ krčanske civilizacije. Prečudovita spa* se prikaže mlademu »indiu*, Juanu Diegu in mu govori o svoji ljubezni do vseh «indiov». Prosi ga, naj na tem mestu zgradi tempelj, kjer bo poslušala nolitv: in prošnje zatiranih in zaukaže škofu naj zapu sti mesto «conquistadoresov» ter naj gre živeti na deželo z revni mi. Škof seveda ni verjel niti be-sediče pripovedi Juana Diega, ta krat pa napravi Brezmadežn,. ču GRAZtA GASPARI jutri Homeini ne vrne, bodo segli po orožju* so vzklikali in kot odmev je ista grožnja prihajala iz grl številnih črno oblečenih deklet in Žena, ki so držale v naročju v tradicionalne čadorje zavite svoje otročičke. To je bil formalni, lahko bi rekli politični aspekt manifestacije: obsodba Bahtljarove vlade, jetnice šahu zvestih vojakov, zahteva po samoodločbi in uresničitev islamske republike. Vse ostalo bo prišlo kasneje s svobodnimi volitvami in z ustavodajno skupščino. Ta množičen odgovor ljudstva je sledil predvčerajšnji represiji, ki je pustila na asfaltu 40 mrtvih in na stotine ranjenih. Na premišljen, zverinski in oborožen napad je ljudstvo odgovorilo množično in mimo. Ljudsko torej. Včeraj so s transparenti obtoževali oblasti pokola Homeiniju zvestih letalcev in čistke v vojski. Vlada je seveda vse zanikala in istočasno so se začele pojavljati v časopisih vesti o napadih na vojašnice, vojake, o a-tentatih in podobno. Pripravljajo torej neizbežen frontalni napad? Kako bo na vse te provokacije odgovorilo ljudstvo? In Homeini? Družba Air Force, ki bi morala nuditi Homeiniju letalo za povratek v domovino, ie iz varnostnih razlogov že odložila polet. V Libanonu pa krožijo vesti, da se bo ajtulah pred povratkom v Iran ustavil v Damasku, kjer naj bi se sestal z Arafatom in predsednikom Asadom, s čimer naj bi, in v tem je skriti namen »informacije*, odprl možnost srednje-vzhodnim deželam, predvsem pa obema velesilama, vmešanja v notranje zadeve Irana. Sinoči je teheranska radijska (Nadaljevanje na zadnji strani) «Vplivne osebnosti* rdečih brigad v rokah policije? TURIN — širokopotezna akcija, ki jo je izvedlo nad 160 policijskih agentov in karabinjerjev ob podpori posebnega oddelka za boj proti terorizmu, je po besedah sodnika dr. To-ninellija, ki je usklajal preiskavo, obrodila dobre sadove: v predmestju Turina so odkrili dve »oporiščih rdečih brigad, zaplenili ogromno prop' tandne ga in drugega gradiva, nekaj radijskih aparatov in prisluškovalnih naprav ter orožja in aretirali baje 6 oseb, od katerih so kar štiri ženske. Preiskovalci so mnenja, da ne gre za kako »kolono* rdečih brigad, ampak za skupino ljudi, ki so st po pokol sodnega funkcionarja i njegove telesne straže pri Patrici, zatekli na sever. Menijo, da imajo v rokah »vplivi ljudi* teroristične organizacije. Če to drži, bo pač pokazala preiskava. postaja nepričakovano prekinila redne oddaje in s precejšnjim poudarkom najavila, da bo predsednik vlade Bahtijar v 48 urah odpotoval v Pariz, kjer bo Homeiniju prikazal položaj v Iranu, ajtulah pa naj bi mu orisal načrt o bodočem ustroju države. ROBERTO UVI 10 je lahko veljalo za »neprostovoljne manjšine*, ni zadostovalo za dosego pozitivne zaščite prostovoljnih manjšin, kot so etnično-je-zikovne manjšine. Država je dolžna zaščititi manjšine. Ta dolžnost izhaja iz najvišjih načel ustave, ki so zapopadena v tem, kar doktrina imenuje »glo-bja ustava* in katerim se ni mogoče izogniti niti z normami, ki bi formalno bile morda tudi ustavnega značaja. V ta okvir spadata tako tret j1 kot šesti člen ustave. Socialisti smo prepričani, da je prostovoljnim manjšinam potrebno zajamčiti sprejem vseh pravnih norm, ki naj odpravijo vse zapreke, ki dejansko omejujejo svobodo 11 enakost državljanov. To izhaja i iz našega intemacionalizma r se sklicujemo pri tem prej na ustavne obveze, kot pa na mednarodne sporazume. V tem okviru moramo predvideti tudi gospodarske in družbene norme, ki predstavljajo temelj splošnega razvoja manjšinske skupnosti, ne glede na njeno številčno moč. Zaščitni zakon za takšno skupnost mora, po našem mnenju, predvideti norme, ki naj veljajo za celotno skupnost v okviru dežele. Morebitna nehomogenost, ki je lahko plod različnih zgodovinskih okoliščin ali večjih diskriminacij, ki jih je utrpel del te skupnosti, nikakor ne sme negativno pogojevati pravice, katere je treba priznati tem stvarnostim. Kvečjemu mora to biti spodbuda, naj se nudi večja priznanja tistemu, ki je bil dlje diskriminiran. Ko se država znajde pred podobrto nehomogenostjo in je določil splošne norme, lahko pooblasti del svojih pristojnosti krajevnim upravam, da bodo postopno vpeljale v določeni stvarnosti temeljno načelo, kateremu se nihče ne sme izmakniti. V pričakovanju skorajšnje parlamentarne razprave o zaščitnem zakonu za slovensko narodno manjšino se nam zdi primemo potrditi načela, po katerih se mora, po naši oceni, ta zakon navdihovati, tudi zato, da bi vlada zavzela s tem v zvezi premišljeno stališče. Ker je z osimskim sporazumom Italija potrdila lojalnost načelu najširše možne zaščite državljanov, ki pripadajo slovenski etnični skupini, ker to izhaja iz ustave in njene notranje ureditve, menimo, da bo ukrep, ki ga bo parlament odobril v zvezi s tem, dal mero demokratičnosti naše države. Že dve zakonodajni dobi je PSI s tovarišema Fortuno in Leprejem dala pobudo za zakonski predlog, ki naj bi uresničil šesti člen ustave tudi za slovensko skupnost, ki je edina izmed zgodovinskih narodnih manjšin, do katere je italijanska država še dolžnik. Socialistični predlog nudi jasen normativni okvir v zvezi s problemi slovenske šole in njene avtonomije, slovenskega tiska in občil, kulturnih ustanov in organizacij ter temeljne svobode uporabljanja slovenskega jezika v odnosu do javne uprave. Poleg tega pa namerava zagotoviti slovenski skupnosti s širokimi pooblastili krajevnim upravam tudi možnost vplivanja na odločitve gospodarskega, urbanističnega in družbenega značaja, ki zadevajo samo skupnost. Menimo tudi, da je potrebno ovrednotiti vlogo krajevnih avtonomij s stvarnim izvajanjem zakona, da bo zajamčena najširša zaščita ob raznolikosti krajevne stvarnosti in v zvezi z ozemeljskim območjem, na katerem naj se zakon izvaja, kar mora zajeti celotno področje, kjer je zgodovinsko naseljena slovenska skupnost v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Slovo Benečanov od generalnega konzula Ivana Renka ČEDAD — Sinoči so se Benečani in Rezijanci poslouli na sedežu prosvetnega društva Ivan Trin-ko v Čedadu od generalnega konzula SFRJ Ivana Renka, ki zapušča to svojo funkcijo. Spregovorili so predstavniki raznih društev. izročili so mu priložnostna darila, nakar je odhajajoči generalni konzul v zahvali poudaril | važnost njihovih prizadevanj. 0 srečanju bomo obširneje poročali v torek. BEOGRAD - Maršal Tito je včeraj dopoldne kot vrhovni komandant oboroženih sil SFRJ, sprejel zveznega sekretarja za ljudsko obrambo Nikolo Ljubičiča. OBISK MLADINCEV IZ KOROŠKE IN SLOVENIJE V NAŠIH KRAJIH MLADINA IN VPRAŠANJA SLOVENCEV vlTALIJI Po obisku v Benečiji in na Goriškem včeraj dopoldne razgovori s člani izvršnega odbora SKGZ - Popoldne obisk pri županu devinsko-nabrežinske občine Z ogledom Rižarne, nekaterih drugih značilnosti Trsta in sedežev slovenskih ustanov se bo danes zaključil tridnevni uradni obisk predstavnikov republiške konference ZSMS iz Ljubljane in Kluba slovenskih študentov na Dunaju. Delegacija Zveze slovenske mladine iz Celovca se je zaradi nujnih obveznosti že včeraj vrnila domov. Včerajšnji dan je bil za goste posebno zanimiv, to so tudi sami potrdili. Dopoldne so si na tržaškem sedežu SKGZ izmenjali s člani izvršnega odbora mnenja in izkustva o dosedanjem sodelovanju ter načrtovali nadaljnje delo. Predsednik SKGZ Boris Race je gostom obšir no govoril o sedanjem položaju Slovencev na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji. Med drugim je dejal, da je v videmski pokrajini veliko protislovij, ki ovirajo razvoj slovenskega jezika. Velik je tu razkorak med šolo in družbeno stvarnostjo. V italijanskih šolah je še vedno občuten vpliv nazadnjaških sil, ki se potegujejo da bi slovenski narod v tem predelu naše dežele izginil. Nadalje je preveč slovenskih delavcev, ki so zaposleni v tujini. Tretji problem je političnega značaja, saj krščanska demokracija kljub svojim protislovenskim pritiskom dobiva na volitvah še vedno 65 odstotkov glasov. Nato je Race omenil napredne sile, ki se potegujejo za čimprejšnjo rešitev slovenskega vprašanja in se zavzemajo za globalno zaščito Slovencev. Race je opozoril tudi na možnost vladne krize, zaradi katere bi se postopek za dosego globalno zaščito Slovencev še nadalje zavlekel. Govor je bil tudi o Listi za Trst in njeni zgodovinski potiš; od prvih protiosimskih napadov pa do njene sedanje protislovenske reakcionarne usmerjenosti. Gostje so se o omenjenih vprašanjih želeli še globlje seznaniti. Zanimali so se predvsem za našo kulturo, zanimalo jih je, kako .je s trenji med dvema narodoma in kako je z našim šolstvom, Kakšne važnosti so taka srečanja, k.jer se predstavniki organizacij srečujejo in si izmenjujejo poglede? Za koroške Slovence je to srečanje res izjemnega pomena. Kot je potrdil tajnik ZSM iz Celovca Walter Gutovrik, jih je to srečanje obogatilo tako z informativne piati, kot tudi praktične, kajti «sku-šali bomo te vaše izkušnje uvesti tudi pri nas; čeprav se zavedamo, da avstrijski politični pogoji to povsem onemogočajo*, nam je med drugim povedal. Boris Baudek, predsčdhik RK ZSMS, je ponovno poudaril dejstvo, da srečanja ne smejo potekati zgolj na visokih ravneh. V Jugoslaviji so izredno važni stiki med občinskimi konferencami, pri nas v zamejstvu pa morajo srečanja potekati preko krožkov, športnih, kulturnih in prosvetnih organizacij. Nadalje je poudaril. da namerava republiška konferenca sodelovati z vsemi demokratičnimi silami in organizacijam v zamejstvu ter z vsemi tistimi političnimi strankami, ki delajo v prid slovenskemu narodu. Popoldne so se gostje srečali z županom devinsko-nabrežinske občine Albinom Škerkom, ki .jim je sproščeno govoril o vseh problemih, ki se tičejo levičarskega manjšinskega odbora. Posebej se Je zaustavil pri urbanistiki Sesljanskega zaliva. Zvečer so si gostje ogledali v boljunškem gledališču komedijo «Nergač» v izvedbi Stalnega slovenskega gledališča, (kt) mm Delegacija mladih iz Koroške in Slovenije na sedežu SKGZ ZA PREOSNOVO BIVŠE STEKLARNE «VETR0BEL* Skupen nastop krajevnih dejavnikov pri ministru za industrijo Prodiju V sredo dopoldne bo v tovarni delavska skupščina ■ Jutri na deželnem odbornišivu za industrijo posvet o načrtu za preosnovo ladjedelstva Na sedežu sindikalne organizacije CISL v Ul. S. Spiridione je bil včeraj dopoldne poseben sestanek, namenjen obravnavi kočljivega problema napovedane preosnovo bivše steklarne «Vetrobel» v žaveljski industrijski coni. Sestanka so se u-deležili tržaški parlamentarci Gerbec, Belci in Cuffaro, ravnatelj deželnega odbomištva za industrijo Pastorini, funkcionar Mucchino, predstavniki enotne pokrajinske sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL Bur-lo, Degrassi in Di Turo ter člani tovarniškega sveta bivše «Vetro-beb. Po daljši razpravi o čedalje resnejšem položaju, v katerem se nahaja prizadeto delavstvo, so prisot ni zavzeli skupno stališče, da je treba takoj nastopiti na vseh ravneh, da se problem preosnove bivše steklarne, ki jo je svoj čas prevzela družba SIRT, končno premakne z mrtve točke. Taki Wsklčnlli „ V' <' v* i i U J k Ijl -» iin ivA . ,y„ bfl /, a r (m PO VČERAJŠNJI ODLOČITVI STARSEV V BAZOVSKEM VRTCU OD JUTRI SPET POUK Sklep so starši sprejeli, potem ko je župan sporočil, da bo sprejel njihovo delegacijo Bazovski starši, kot znano, ta teden niso poslali svojih otrok v o-troški vrtec. S tem so želeli še en krat, na vidnejši način, opozoriti tržaško občinsko upravo na nevzdržen položaj vrtca, ki je zasilno nameščen v pretesnih prostorih Slomškovega doma, istočasno pa gre za obliko protesta proti dosedanjemu nezaslišanemu zadržanju melonar-skih upraviteljev s Cecovinijem na čelu, ki se jim ni zdelo potrebno, da bi sprejeli delegacijo bazovskih staršev, prisluhnili njihovim problemom in jasno odgovorili na njjhcve zahteve. Kaže, da je njihov protest (Bazov cem so se pri tem iz solidarnosti pridružili tudi gropajsko - padriški starši, ki ravno tako niso poslali svojih otrok ta teden v vrtec), kakor tudi njihov poseg pri rajonskem svetu, zalegel, kajti župan Cecovini je le privolil na razgovor z njihovo delegacijo, katero bodo seveda spremljali tudi izvoljeni občinski in rajonski predstavniki. To srečanje na občini bo v torek, 30. januarja, ob 11. uri. Nadaljnji ukrepi bazovskih staršev, ki so trdno odločeni, da tokrat ne popusJjo pri svojih zahtevah za rešitev vprašanja vrtca, so odvisni od odgovora, ki ga bo dal župan. Z jutrišnjim dnem bodo vsekakor spet poslali svoje otroke v vrtec. Jutri zvečer ob 20.30 bo v Bazoviškem domu nov sestanek z vaščani in političnimi predstavniki, ponovno pa se bodo sestali po srečanju z županom. Občni zbor Združenja za zaščito Opčin Danes, 28. januarja 1979, ob 9.30 bo v Finžgarjevem domu (Narodna ulica 89 na Opčinah) občni zbor Združenja za zaščito Opčin. Dnevni led obsega med drugim predstavitev Združenja in njenega statuta ter programa. Odbornik Carbone o upepcljevalniku pri Sv. Soboti Pokrajinski odbornik za higieno in zdravstvo Carbone je dal nekatera pojasnila v zvezi z onesnaže van.jem, ki ga povzroča upepelje-valnik pri Sv. Soboti, in v zvezi z analizami, ki so v teku v milan skem specializiranem laboratoriju za higieno in profilakso. Vzorci prahu, ki so jih nabrali ob vznož ju dimnika in na enem od električ nih filtrov, so svoj čas poslali v Milan, tu pa so se analize zavlekle iz tehničnih vzrokov in zaradi okvare na delikatnih aparaturah mi lanskega laboratorija. Ne glede na te zamude pa je zanimivo, da milanski laboratorij pripravlja konvencijo z vsedržavnim svetom za raziskave o nadzorstvu nad vsemi upepeljevalniki na itali janskem ozemlju in da bodo v ko konvencijo vključili tudi tržaški u-pepeljevalnik. Pri tem gre poudariti — kot pojasnjuje odbornik Carbone — da predstavljajo večjo ne varnost upepeljevalniki za uničevanje industrijskih odpadkov, medtem ko pridejo v tržaški upepeljevalnik skoraj izključno mestne smeti z minimalnim odstotkom sintetičnih plastičnih materialov. Po lanskem presledku bomo letos ponovno priredili dobrodelni tradicionalni NOVINARSKI PLES Ples bo v soboto, 24. februarja, v vseh prostorih Kulturnega doma. nastopiti pri ministru za industrijo Prodiju z zahtevo, naj se zavzame za takojšnjo izdajo odloka o pre-osnovi obrata in za njegovo registracijo pri računskem dvoru. Na deželni ravni pa je treba že v prvih dneh prihodnjega tedna sklicati sestanek s predstavniki Krožnega sklada in Tržaške hranilnice, da bi se čim prej zaključil postopek za finansiranje načrta o pre-osnovi. Že takoj po seji so parlamentarci in predstavniki enotne pokrajinske sindikalne zveze naslovili na ministra Prodija in na predsednika Tržaške hranilnice odv. Terpina o-pozorilni brzojavki. Sindikalisti Bur-lo, Degrassi in Di Turo ter člani tovarniškega sveta bodo poročali delavcem o najnovejšem razvoju dogodkov- na delavski skupščini, ki bo v prostorih bivše «Vetrobel» v Žav-ljah v sredo, 31. januarja, z začet kom ob 9. uri. Včerajšnja sindikalna kronika beleži še i objavo skuf>ne resolucije, ki je bila soglasno sprejeta na skupščini delavcev, zaposlenih pri podjetjih oziroma družbah ENEL, ACE-GA in GTE (v okviru štivanske papirnice). V resoluciji, ki se nanaša na uboj genovskega sindikalista Guida Rossa in na atentat na drugega sindikalista, Battisto Ferlo v Milanu, izražajo delavci svojo solidarnost s prizadetima družinama in sindikalnima organizacijama ter pozivajo vlado, demokratične stranke in socialne sile, naj se z vso odločnostjo postavijo po robu naraščajočemu terorističnemu prevrat-ništvu v državi. Jutri ob 9.30 se bo na sedežu deželnega odbomištva za industrijo v Ul. Trento začel širši posvet o preosnovi ladjedelske industrije, ki zadeva neposredno tudi pomemben (del tržaških gospodarskih struktur. ^Izhodišče za razpravo bo besedilo ustreznega načrta, s katerim se pravkar ukvarja senatna komisija za javna dela. Pobudnik posveta, deželni odbornik za industrijo Ri-naldi, je na srečanje povabil parlamentarce iz Furlanije - Julijske krajine, predstavnike deželne uprave, člane pristojne komisije deželne skupščine, zastopnike prizadetih krajevnih uprav, sindikalnih organizacij in tovarniških svetov ter vodstvi tržaške in goriške trgovinske zbornice. Februarske pokojnine INPS z nekajdnevno zamudo Zavod za socialno skrbstvo INPS sporoča, da bo februarja izplačal upravičencem pokojnine z nekajdnevno zamudo, ki jo je povzročilo preračunavanje poviškov vsled naraščanja življenjskih stroškov. Pokojnine, ki bi iih morali upravičenci vnovčiti od 1. do 4. februarja, bodo izplačljive od 8. februarja dalje; pokojnine, ki se po navadi izplačujejo 7. februarja, od 13. februarja dalje; Dokojraine, ki se redt no izplačujejo 15. februarja, pa od 20. februarja dalje. Zavod INPS v svojem sporočilu poudarja, da «ra-čuna na razumevanje* prizadetih upokojencev. Na voljo obrazci za letno prijavo IVA V uradih IVA so na razpolago interesentom obrazci za letno prijavo davka na dodatno vrednost za leto 1978. Prijave je treba poslati po pošti, in sicer priporočeno, na pristojne urade IVA, najkasneje do 5. marca. Vse zneske v prijavi je treba zaokrožiti na 1000 lir in prijavo podpisati. KORISTNA POBUDA SDGZ VRSTA JAVNIH SESTANKOV GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA Podjetnikom bodo obrazložili novi zakon o spremni listini ter jih seznanili z raznimi davčnimi in upravnimi obveznostmi Novi zakon o spremni listini (bol-letta accompagnamento), ki je stopil v veljavo s 1. januarjem tega leta je sprožil val problemov, delno zaradi svoje nepopolnosti, delno zaradi naglice, s katero je stopil v veljavo, tako da se podjetja niso utegnila prilagoditi novemu položaju. Slovensko deželno gospodarsko združenje je organizacija, ki združuje najrazličnejše vrste obrtnikov, trgovcev, gostincev in drugih podjetnikov, zato je tudi pristop k o-bravnavanju tega splošnega problema veliko bolj širok, zlasti, če upoštevamo vse variacije spremne listine in vrsto primerov, ki veljajo za prevoznike. Pismena obrazložitev tega problema in kako naj se posamezniki ravnajo ob različnih primerih ob navadnih prevozih, ob dobavah tretjih, pri odkupu blaga pri kmetih, pri prevozih rabljenega materiala, ali blaga, ki je namenjeno popravilom — bi bila brez dvoma preobširna in slučaji ne dovolj obdelani, zato je sklenilo vodstvo združenja, da organizira v posameznih krajih javne sestanke o tej novi obveznosti, ki bremeni vse, ki prevažajo blago po cestah in v primeru prekrška kaznuje s hudimi globami. Javni sestanki bodo tako priložnost, da lahko vsak posameznik o-brazloži svoj specifični problem in dobi primemo objasnilo. Govor pa bo tudi o številnih novih davčnih in upravnih obveznostih, ki jih vlada pripravlja v bližnji bodočnosti za podjetnike vseh vrst in stopenj, o davčnih pregledih pristojnih oblasti, ter o drugih tekočih problemih, ki zadevajo gospodarstvenike. Zato se Združenje priporoča, da bi se člani in drugi gospodarstveniki polnoštevilno udeležili teh sestankov, ker se včasih s pravočasno informacijo dajo preprečiti hude globe in kazni. Natečaj otroških risb na temo Bevkovih del Ob poimenovanju osnovne špic na Opčinah po pisatelju Francetu Bevku prireja ŠPD Tabor - Opčine natečaj otroških risb in slik na temo Bevkovih del. Otroci naj Bevkove povesti ali njihove odlomke opišejo po svoje, a ne z betedo, temveč z barvo in obliko. Tehnika je prosta, od svinčnika, voščenk idr. pa do tempera barv. Prosta je velikost izdelka, ki je lahko tudi skupen. Najlepše ilustrirane povesti bodo nagrajene s knj\go,,fPffj^\ih del, tri izmed najboljših pa bo objavila mladinska revija Galeb. Vsa dela bodo občinstvu na ogled na veliki razstavi, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah maja letos. K sodelovanju vabimo vse šoloobvezne otroke naših šol. Svoje izdelke naj pošljejo do 15. aprila SPD Tabor - Opčine, Ul. Ricreato-rio 1. Na hrbtni strani naj napišejo naslov ilustracije, ime in priimek, starost in naslov šole. SPD Tabor - Opčine PO PETIH LETIH PINOCHETOVE STRAHOVLADE ŠE DOLGA POT ČILA DO POVRATKA SVOBODI Napori čilskih demokratov v izgnanstvu v besedah voditelja katoliške levice Badille • Mednarodna kampanja «liter mleka za čilske otroke» Tržaška sekcija združenja Italija-Čile je priredila včeraj srečanje s tajnikom katoiiške levice Izquerda cristiana, ki je bila sestavni del Allendejeve Unidad popular, Lui-som Badillo, ki .je tudi član vodstva kordinacijskega organa čiskih demokratičnih strank v Italiji. Ba dilla je podal podrobno analizo razvoja dogodkov v Čilu od krvavega prevzema oblasti po poklicni vojski z odločilno pomočjo obveščevalnih služb ZDA 'in prikazal, po neposrednih informacijah, ki jih prejemajo iz zasužnjene domovine, sedanje žalostne razmere. Pet let krvavega terorja in razprodaje čilskih gospodarskih zmogljivosti multinacionalnemu kapitalu je generalu Pinochetu odtujilo V kinu Aurora bo danes zjutraj z začetkom ob 10.30 redni letni občni zbor tržaškega Združenja krvodajalcev. Dnevni red predvideva splošno in finančno poročilo, odobritev obračuna in proračuna ter izvolitev novih vodstvenih organov. Združenje. toplo priporoča vsem članom množi-1 tudi tiste sloje, ki mu ob nasilni čno udeležbo. I zrušitvi zakonite in demokratične RESOLUCIJA MILJSKEGA OBČINSKEGA SVETA Ostra obsodba umora sindikalista Rossa Atentat na sindikalista in aktivista KPI po-meni napad na italijansko delavsko gibanje V petek se je miljski občinski svet sestal na izredni seji, kjer so župan Bordon in svetovalci z vso o-dločnostjo obsodili atentat na delavca in sindikalista Guida Rossa, ki je bil po mnenju morilcev kriv, ker je z vso doslednostjo in pogumom opravil svojo državljansko dolžnost, ko je na procesu pričal proti rdečemu brigadistu. Na izredni občinski seji so soglasno odobrili resolucijo, kjer občinski svet poziva vse prebivalstvo, naj osami zločince in se zavzame, da bodo slednji izročeni roki pravice. Poziv je namenjen tudi državnim organom, ki morajo poskrbeti, da bodo morilci kaznovani. Resolucija ugotavlja, da je bil Guido Rossa aktiven sindikalist, član CGIL in aktivist KPI. Zločin rdečih brigad ponovno potrjuje, da so načini dela o-menjene skupine povsem enaki fašističnim prevratniškim akcijam. Obsoditi je treba torej vse, ki skušajo z napadi na demokratične stranke, sindikalne organizacije, kulturne u- PROMETNA TRAGEDIJA, VČERAJ IVEČER NAD KRIŠKIM PORTIČEM V strahovitem trčenju na obalni cesti 15-letno dekle in mlad fant ob življenje Žrtvi sta se peirali v malem športnem avtomobilu, ki je zavozil na levo in treščil v nasproti prihajajoč escort - Štirje ranjeni ■ Morda še ena žrtev? Prevelika hitrost, mladostna neprevidnost, spolzka cesta, živahen promet sobotnega popoldneva, vse to je verjetno botrovalo strahotni cestni tragediji, ki se je odigrala v nekaj sekundah na obalni cesti nad kriškim porličcm in ki je terjala pretresljiv krvni davek; komaj 15-letno dekle in še ne 19-lctni fant sta bila ob življenje, druge štiri osebe pa ležijo v bolnišnici. Agenti prometne policije še niso povsem razčistili dinamiko prometne nesreče, do katere je prišlo malo pred 19. uro; kjiže pa, da je mali abarth A 112, v katerem so se peljali štirje mladi ljudje, zavozil na levo stran cestišča in čelno trčil v nasproti prihajajoči escort, v katerem sta sc oče in sin peljala proti Sesljanu, kjer sta doma. Vozili sta z največjo silovitostjo treščili in se nato odbili ter obstali nekaj metrov stran. Za volanom abar-Iha je bil pri priči mrtev Roberto Piciulin, doma iz Ul. Cerreto 4/1, ki bi aprila letos dopolnil 19 let. Iz razbitin malega športnega avtomobila so najprej potegnili petnajstletno Gabrielio Gregori, študentko, bolnišnice je tri ure in pol po nesreči podlegla p .škodbam. Druga dva potnika abartha, študent Giovanni Petelin Micheletto, Ul, Marchesetti 12, in študentka Daniela Sartore, Ul. Giulia 13, oba stara komaj šestnajst let, ki sta sedela na zadnjem sedežu, sta se močno udarila po obrazu in po glavi. Fant bo okreval v dveh tednih, dekle pa v treh. Ranjena sta tudi potnika escorta. Guerrino Crisma, 39 let, doma iz Scsljana štev. 222, se je udaril po obrazu in levi nogi ter bo na ortopedskem oddelku okreval v dveh tednih, njegovega sina, 13-Ietnega Fabiana, pa so zaradi zloma nosne kosti in udarcev po obrazu sprejeli na otorinološkem oddelku s prognozo enega meseca. Žal pa bi utegnil biti obračun včerajšnje nesreče še bolj težak: ranjena Daniela Sartore je v bolnišnici namreč povedala, da se je v abarthu peljalo še neko tretje dekle. Prometna policija sedaj skuša preverjati njeno trditev. Poleg možnosti, da bi se mlada Daniela zaradi šoka zmotila, obstajata dve liipotc- pod obalno cesto, kjer pa so jo do pozne ure zaman iskali. ZADNJA VEST Šalita Mombeu 12, ki je bila že v U: ali se je neznana potnica po ne-komi. Kljub prizadevanjem zdravni- sreči sama oddaljila od prizorišča kov oddelka za oživljanje tržaške I nesreče, ali pa jo je vrglo na gmajno Vedno manj gledalcev obiskuje kinodvorane Film je bil zelo priljubljena zabava, oziroma ljudje so radi hodili v kinodvorane. Zvečer si vprašal prijatelja, ženo ali ljubico: «Kam greva?* «V kino, seveda!* Pri blagajni si kupil bombone ali žakljiček upop-corna*, stopil pred magično platno in bil še kar zadovoljen. Ob sobotah in praznikih večkrat nisi našel prostora, zgodilo se je, da si moral sesti v prvih vrstah in si potem mencati solzne oči (zaradi bližine platna). Film je bil mit, koliko mamic je sililo lepe hčerke, da so se ob veselicah vpisale v tekmovanje za najlepšo v vasi. «Bog ve, morda bo moja hči še kam zlezla, kot Sofia Loren in Gina Lollobrigi-da.» Sanje so navadno ostale sanje, vse se je zaključilo s hčerkino poroko s kakim uradnikom. Hčerka je potem še kdaj pomislila, da je bila nekoč najlepša, položila je kozico na mizo in vzdihnila. Film danes še vedno deluje kot proizvajalec mitov, vendar zaslovi- jo le taki filmi, ki jih spremlja iz-1 pc je, da posebno med tednom sre-' " ------ “>| čaš v kinodvoranah malo ljudi. Tam redna reklama, zadnji primer je po jav travoltizma, ki se je uveljavil s filmoma ila žal skromna, morebiti žara,, ne ravnomajbolje izbranega časa j8 bržkone tudi zaradi poštnih zaa'° jev. Razna obvestila Konzorcij pridelovalcev vin trzaš* občine vabi vse člane na redni ni zbor, ki bo dne 3. februarja, | 17.30 v prvem ter ob 18. uri v gem sklicanju, v gostilni pri Veri\ v Križu. Dnevni red: predsedJ)'58 poročilo, blagajniško poročilo, di9K“| sija, volitve in razno. Smučarski klub Union priredi v 11 deljo. 4., 11., 18. in 25. februa^ t.l„ smučarski tečaj za otroke ri °i drasle na Zoncolanu - Ravasclet*, Informacije in vpisovanje v Ul. dirivo 30/11. vsak dan od 17. do “ ure razen ob sobotah. Na prometni policiji so nam malo pred zaključkom redakcije potrdili, da se je v abarthu res peljalo ne- , ko tretje dekle, ki pa se pri trčenju na srečo ni poškodovala, am- j pak je samo zadobiia močan šok. | Ustavila je mimoidočega avtomobi- j lista, ki jo je spremil domov, kjer * so jo agenti pozno zvečer našli in ! zaslišali. i mala črna kronika Upravnik nekega penziona v središču mesta je bil včeraj nemalo presenečen, ko se mu je javilo o-sem mladeničev in od njega glasno zahtevalo, naj «izžene vse vlačuge, ki jim daje zatočišče*. Mladeniči so mu tudi dejali, da so agenti javne varnosti, niso pa mu hoteli pokazati legitimacij. Ko je upravnik hotel telefonirati na policijo, so se takoj pomirili in se kar pohlevno, pa čeprav naglo umaknili. Upravnik je stekel za njimi in si izpisal številke tablic obeh avtomobilov, s katerima se je sumljivi «oktet» odpeljal. Ni izključeno, da bodo morali kdaj za svoje «moralistične» popadke odgovarjati pred postavo. * * * 90 parov kavbojk je prejšnjo noč izginilo s stojnice na trgu pred železniško postajo. Neznanci so razbili ključavnico in odnesli velik kup priljubljenih hlač za skupno vrednost 800 tisoč lir. Zakoniti lastnici ni preostajalo drugega, kot da je krajo prijavila policiji. Japonski profesorji na obisku v Trstu Te dni se zadržuje na obisku v Trstu skupina japonskih profesorjev višjih srednjih šol. Profesorji so že obiskali več evropskih držav in se seznanili z njihovimi šolskimi ustroji. V Trst so prišli po dogovoru med japonskim veleposlaništvom, ministrstvom za šolstvo in tržaškim šolskim skrbništvom. Japonski profesorji bodo v našem mestu obiskali več pokrajinskih šol, med kate rimi tudi šole s slovenskim učnim jezikom. ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega IVANA ŠKABARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala župniku Bedenčiču, družini Kalc, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI SVOJCI Veliki Repen, 28. januarja 1979 ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage ALOJZIJE LUPINC por. RUKIN se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Žalujoči mož, hči, sin, sestre in bratje z družinami. Križ, 28. januarja 1979 Ob peti obletnici smrti našega dragega moža in očeta JOSIPA KRALJA se ga z ljubeznijo spominjajo žena, sin in hči z družinama. Dom jo, 28. januarja 1979 NA POBUDO VAŠKE MLADINE V Prebenegu snujejo obnovitev domačega prosvetnega društva Imenovalo se bo po domačinu Jožetu Rapotcu - Za sedaj so izvolili pripravljalni odbor , že mesec dni je minilo, odkar j* lupina mladih ljudi v Prebene-*u začela nekaj »brskati* in «ku-ati» v ne^j vaški kleti ob dobri domači kapljici. pPfopričani smo, da bodo mladi rebenežani dobro in do konca spe-lali vse načrte in smernice, ki so 1 jih zadali, čeprav ob kozarcu, latinski pregovor pravi «in ‘no veritas* in med nami rečeno so nelbenežani dobri »kuharji*. Pa v^imo s tem, kar smo hoteli po-odati. V sredo zvečer se je v dvo-,ari1 srenjske hiše zbralo veliko lju-'• Posebno mladine, ki je za ta “Ostanek dala pobudo, kajti nekateri Lji di so šli od hiše do hiše, da bi j. na tem sestanku čim več lju-l’ ''ar so tudi dosegli. Gre se namreč za to: skupina "nadih v tej vasi želi postaviti spet a noge in obnoviti prosvetno dru-■ hi je bilo ustanovljeno v za-1947. leta in na žalost je le Okaj časa delovalo. Takratno dru-v° so je imenovalo in se bo tudi O''0 obnovljeno društvo imenovalo ™ domačinu, bivšemu aktivistu in Partizanu Jožetu Rapotcu, ki je bil j? nacistov ujet in odpeljan v nem-v 0 taborišče, od koder se ni več /'n' ter je daroval svoje življenje “ boljšo bodočnost našega ljudstva. *"*> so na sestanku izvolili pri-** avljainj odbor, ki je preučil vse žJp°st' za čimprejšnjo uresničitev v*'e vaščanov. Odbor sestavljajo: » v® Olenik, Boris in Pavel Bandi *r Darjo, Milan in Oskar Kraljič. n® tem sestanku smo slišali, kako iei ani Prebenega zares potrebu-Prostor, kjer bi se zbirali in govarjali, ne samo na kulturno-,r®svetnem področju, temveč v o-^avnavanju vaških problemov. Za-°bno nU'no P°trebno, da se čimprej ''ter bi DELOVANJE PD RDEČA ZVEZDA IZ SALEZA SPOMINI PARTIZANSKE AKTIVISTKE MILENE Poziv za oživitev zborovskega petja kjer bi se zbirali in ne samo na kulturno področju, temveč \ avnavanju vaških problemov. Zate r ' kib°vi tudi dvorana srenjske hiše, kav mladi takoj pričeli z delom, Ve? l Popravljalni odbor se je ob-„0 a.’ da bo v kratkem sklical usta-zbor domiiČ6§8 prosvct- Marto in Stanka Žerjula je sreči! prvorojenček IGOR . Oh tej priložnosti iskreno sstitoj0 člani sekcije KP1 iz Cenenega. , Danes da n praznuje 50. rojstni ANGEL TENCE ............ ’ >!' f V1 (predsednik ' antifašističnega odbore)/s-. -Obilo sreče in zdravja ter veliko takih dni mu želijo p liatelji in soborci iz Križa. *...... “7 Odbor PD Rdeča zvezda iz Sale-ža se nenehno trudi in si prizadeva, da bi se na območju zgoniške občine čimbolj razvila prosvetno-kultur-j na dejavnost, in sicer po smernicah, ki jih je nakazal nedavni občni zbor. V ta namen so priredili prisrčno srečanje z bivšo partizansko aktivistko, moški pevski zbor pa je ponovno pričel z vajami. V sredo zvečer je lepo število poslušalcev skoraj napolnilo dvorano pod občinsko ambulanto v Saležu, kjer je bilo srečanje z bivšo partizansko aktivistko Milko Petelin-Mi-leno iz Repniča. Petelinova je zelo doživeto in prepričljivo pripovedovala o svoji terenski dejavnosti, ko se je leta 1943 najprej povezala z aktivisti na Proseku, bila je prisotna ob atentatu v openski kinodvorani, zaustavila se je ob krvavem pokolu na openskem strelišču (edini preživeli talec Stevo Rodič se je nato zatekel ravno na Petelinovo domačijo v Repniču) in poročala o delovanju ter organiziranosti NOB vse do osveboditve. Predvsem mladi so prisluhnili besedam Milene z velikim zanimanjem, kar pri-S pripravljalnega sestanka v Prebenegu ča o zainteresiranosti po obujanju uiimiimimmaiiiiiiiiamii>imiimmH*iHiiiiiiiiiiiiniiiii|mmiiaiMii|amiauaiiaiiiamiii|aimaimin|iaam>tMi|aMma>aH»|iiiHma|iiiiiaiiiiaiiiiiiiiimmiiii>«H>mi|ai VČERAJ VELIKO SLAVJE PRI SV. IVANU 50 let skupnega življenja Ivanke in Matije Hrvatina spominov na junaški boj naših ljudi med NOB. V ta namen namerava PD Rdeča zvezda prirediti tudi pri Briščikih srečanje s Petelinovo, na podobne večere pa bodo povabili še druge zaslužne bivše partizane, aktiviste, da bi tako prenašali to svetlo tradicijo na mlade rodove. Zborovsko petje je bila vselej ena izmed tradicionalnih dejavnosti PD Rdeča zvezda. Po razpustitvi mladinskega zbora je bil ustanovljen moški pevski zbor, ki je po nekajmesečnem delovanju iz objektivnih razlogov zašel v krizo. Vendar pa želja in potreba po pevskem zboru je pred kratkim botrovala ponovni oživitvi pevske dejavnosti. Po razgovorih s pevci iz posameznih vasi, se jih je zbralo že tolikšno število, da lahko ima moški zbor redne vaje, in sicer ob torkih in petkih v Saležu, Posle pevovodje je začasno prevzel Janko Simoneta iz Zgonika. Odbor društva si želi, da bi k zboru pristopili ljubitelji zborovskega petja iz vseh vasi zgoniške občine. Zato PD Rdeča zvezda poziva vse zainteresirane občane, da se opogumijo, prijavijo in redno obiskujejo pevske vaje ter tako ohranijo pri življenju zborovsko pesem, ki je pri naših ljudeh tako globoko zakoreninjena. — bs — KMETIJSKA ZADRUGA Kmetijska zadruga v Trstu sporoča, da bo torklja v Boljuncu delovala predvidoma do 1. februarja 1979 Zato vabimo vse zainteresirane naj se nemudoma prijavijo. ODBOR SLOVENSKI KLUB v Trstu vas vabi v svoje prostore v torek, 30. januarja 1979, ob 20.30 SVOBODA JE TERAPEVTIČNA Naslov torkovega večera je tudi naslov filma o psihiatrični bolnišnici v Trstu, ki ga bo predstavil Aljoša Žerjal . Danilo Sedmak in drugi slovenski psihiatri pa bodo nato vodili razgovor o izkušnjah Basaglieve šole. , PD SLAVEC RICMANJE - LOG Danes, 28. januarja 1979, ob 18. uri gostuje v društveni dvorani SPD Tabor z Opčin ■ s predstavo B. BRECHTA PUŠKE GOSPE CARRAR Režija in priredba "D. Gorupa. Vabljeni! Koncerti SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE TRST obvešča, da bo redni občni zbor Sindikata slovenske šole v mali dvorani Kulturnega doma, v četrtek, 1. februarja 1979, ob 8. uri v prvem sklicanju, ob 8.30 v drugem sklicanju. DNEVNI RED: 1. izvolitev predsedstva občne-nega zbora in skrutinator-jev; 2. poročila glavnega odbora; 3. diskusija o poročilih; 4. poročili razsodišča, nadzornega odbora in razrešnica; 5. volitve novih odborov. MLADINSKI KROŽEK TRST Ulica Ginnastica it 72 prireja 2. februarja 1979, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, razpravo IMAMO ZAKON O SPLAVU. IN ZDAJ? Udeležite se! Prosveta PD Vesna Iz Krita prireja fotografski tečaj. Ki ga bo vodil strokovnjak fotografije. Zainteresirani naj se javijo pri odbornikih društva ali na tel. štev. 225320, Ob začetku tečaja ni potreben fotoaparat. SPD IGO GRUDEN in ŠD SOKOL - NABREŽINA vabita na OBČNI ZBOR ČLANOV v nedeljo. 4. februarja, ob 9.30 v prvem sklicanju ter ob 10.30 v drugem sklicanju. Občni zbor bo v društveni dvorani Igo Gruden v Nabrežini. Vljudno vabljeni člani in prijatelji! Jutri, 29. januarja 1979, bo v gledališču Rossetti koncert pianista Stephena Bishopa za abonma tržaškega koncertnega društva. Šolske vesti Ravnateljstvo srednje šole F. Erjavec v Rojanu sporoča, da zaradi bolezni večjega števila dijakov odpade odhod na zimovanje na Lavarone. Včaraj je bilo pri Sv. Ivanu veliko slavje. Ivanka in Matija Hrvatin sta namreč praznovala zlato poroko. Pred 50 leti, 27. januarja, ju je poročil takratni slovenski župnik v Šmarjah pri Kopru Rerar. Jubilanta nista rojena pri Sv. Ivanu, toda Svetoivančani ju imajo za svoja, saj živfC^ttrpii' hčerah že več let. ‘Matija ‘Hrvatin se je rodil leta 1905 v Šmarjah' v kaVedhi kmečki družini. Ljudsko slovensko šolo je obiskoval v vasi in zelo mlad začel delati na očetovi kmetiji. Za časa fašizma je bil preganjan od črno- srajčnikov, tako da ni našel nobene stalne zaposlitve. Kot zaveden Slovenec je leta 1944 skupaj z drugimi vaščani odšel v partizane in se boril v Gubčevi brigadi. Po o-svoboditvi se je vrnil domov in delal na svoji kmetiji. Ker je bil že od otroških let nadarjen za petje in glasbo in je dolgo let pel v cerkvenem zboru v Šmarjah, je po osvoboditvi skupaj, z drugimi vaščani ob-, novil tako cerkveni kot prosvetni pevski zbor v vasi. Ko se je preselil k Sv. Ivanu, se je vključil v pevski zbor «Marij Kogoj* in zato so mu 1 včeraj pevci tega zbora zapeli tako v svetoivanski cerkvi, kot zvečer na slavju. Tudi žena Ivanka je prav tako iz Šmarij, kjer se je rodila 22.6.1906. Delala je na kmetiji ter nosila v Trst prodajat zelenjavo, sadje in mleko ter si zaokrožila zaslužek s tem. da je prala perilo številnim tržaškim družinam. Ko je mož odšel v partizane, je mati Ivanka skrbela za družino ir. pomagala in delala za partizane. Leta 1944 so ji fašisti zažgati hišo. Po osvoboditvi, ko se je mož vrnil, sta skupaj popravila in obnovila hišo ter delala na kmetiji. čestitkam otrok, vnukov ter vseh sorodnikov in znancev se pridružujemo tudi mi in jima želimo še mnogo sreče in zdravja. Gledališča I Izleti GLASBENA MATICA in STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM V petek, 2. februarja 1979, ob 20. uri in v soboto, 3. februarja 1979, ob 20. uri Gostovanje Opere in baleta SNG iz Ljubljane P. I. ČAJKOVSKI EVGENIJ ONJEGIN Prodaja vstopnic v četrtek, L, in petek, 2. februarja, od 10.30 do 12.30 in eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacij po telefonu ne sprejemamo. VSTOP S POPUSTOM ZA ABONENTE GM IN SSG ^aaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiitiiiitiiiiniiiuiiiihiiHiiHmiiiMimiMHiuniHUHiiMMimMHHiHiHHtHaiiiHiiuiiHiiMiMiiiiiiiiiimmiitiiianiiiiiiiiimiiiHiiia VISOK ŽIVLJENJSKI JUBILEJ V MAVIIINJAII 90 let Gizele Urdih vd. Škof ^............ —.......- OtlvJrV 10Js'n' dan. Nihče bi ji ne B- Gil tulfo inonlro cai in je v petek slavila Jju- 'ete in leta objavljamo v na-1 kaj dni. Kot učitelj'je bil njen mož 'istih dnevn*ku kratke življenjepise premeščen najprej v Kobjeglavo, na-«akarredkih mož in žena, ki so do to v Štanjel in Gabrovec pri Kom-'fikih .^astitljivo starost. Ena izmed nu. Seveda tudi žena Gizela mu ■' n te Gizela Urdih vdova Škof je bila vedno ob strani in »romala z njim*. V zakonu je slavljenka povila 11 otrok, od katerih je živa samo hčerka Vanda, ki je poročena in živi v Londonu. Kot mnoge naše slovenske učitelje, je fašistični režim tudi Škofa premestil v notranjost Italije, kjer je služboval 16 let blizu Parme. Po končani drugi svetovni vojni se je družina Škof vrnila v domače kraje in se naselila v Vižovljah. Leta 1963 ji je mož, s katerim je Gizela delila vse dobrote in težave preko 50 let skupnega življenja umrl. Sedaj živi Gizela pri nečakinji v svoji rojstni vasi Mavhinjah. Kljub tako častitljivi starosti je jubilantka čila in še kar zdrava ter ima zelo dober spomin: zelo rada pripoveduje o starih časih in podrobno opisuje takratne razmere. Čestitkam hčerke ter vseh sorodnikov sv( tako visoke starosti, saj je na življenjskih energij. di]a'^!a .Urdih vdova Škof se je roka , ■ Januarja 1889 v Mavhinjah, Ufdih. hči Marije in Valentina Vasi o znanih gostilničarjev v tej Hi ' ,° končani ljudski šoli v rojst- V „ a,! te mlada Gizela pomagala V j?!r nL V mladih letih je odšla k« ' .k stricu, ki je služboval kjer ISo^' cesarjev oficir. V Zadru, (i'zelJe ostala nekaj let, se je mlada kalila nauč‘la hrvatsko, nemško in Se J^ko. Ko se je vrnila domov, škof,, eta '906 poročila z Viktorjem ttebča01, m'adim učiteljem, ki je hi) v Va' v Mavhinjah in se je hra-hotov ^fkkhovi gostilni. Na poročno ha s.ta odpotovala z vlakom cd, kjer sta ostala samo ne- in znancev se pridružujemo tudi mi ter ji želimo še mnogo sreče in zdravja. M. M. GALERIJA »TEATRO ROMANO* Ul. Donota '20 - Trst Ima na razpolagi dela: DEMETRIJA CEJA ROBERTA HLAVATYJA GRUPE & EDIJA GRANDUSA ATILIJA KRALJA RENZA POSSINELLIJA DEZIDERIJA ŠVARE FRANKA VECCHIETA BORISA ZUUANA URNIK : ob delavnikih od 18. do 21. ure ob praznikih od 10. do 13. ure SSG Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje v torek, 30. t.m., ob 20. uri v Portorožu s predstavo Carla Goldonija «Nergač». VERDI Danes ob 16. uri druga uprizoritev opere «Aida», v kateri nastopajo Orianna Santunione, Bruna Baglioni, Giorgio Casellato Lamberti in drugi (abonma reda D). V sredo ob 20. uri tretja predstava za red A/E, ROSSETTI Danes ob 16. uri red H. nedelja Boli »Un sorso di terra* v izdaji ATER - Gli Associati. V abonmaju o-drezek štev. 4. Rezervacije pri osrednji blagajni. Od 1. februarja drugi ciklus baletnih predstav v izvedbi baletne skupine gledališča Verdi pod vodstvom koreografa Alfreda Kollnerja, ki so namenjene šolam naše pokrajine. V torek, 30. januarja, I Uatti di Vicolo Miracoli v «Slogan rpck.^e-ra» Rezervacije pri osrednji Dlagaj-nl v Pasaži Protti. AVDITORIJ Danes oh 16, uri Leopardijevo delo «11 galantuomo e il mondo* z Renzom Giovampietrom, Kupon št. 3 v alternativi. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Danes ob 11. uri bo v okviru »nedeljskih koncertov* ’ nastopil komorni orkester, ki ga vodi Severi-no Zannerini. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. PD Rdeča zvezda in ŠK Kras ob čine Zgonik organizirata v nedeljo 11. februarja, smučarski izlet na Zon colan - Ravascletto. Cena izleta je 6.000 lir. Vpisovanje pri Jošku Mili ču št. 51/A, tel. 229238 in v Bri ščikih pri Nadji Škabar št. 39, tel 227359. Vabljeni. Smučarski klub Union prired smučarski izlet na Zor.colan Ra vascletto in sicer še za 1 nedeljo. Informacije in prijave na sedežu v Ulici Valdirivo štev. 30, tel. 64-459, vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.30 do 12.00 in od 17.00 do 19.30. ob četrtkih od 17.00 do 19.30 in ob sobotah od 10.30 do 12.00. Jutri, 29. januarja, ob 18. uri KULTURNI DOM — Ul. Petronio 4 - TRST SREČANJE Z RAZPRAVO IN GLASBENIM SPOREDOM na temo — LJUDSKA GLASBA DANES — Uvodna poročila: Julija Štrajnar — z Etnografskega zavoda v Ljubljani Pavle Merku — s tržaškega RAI Diego Carpitella — z rimske univerze Carlo Tullio Altan — s tržaške univerze Giampaolo Gri — s tržaške univerze Ob 20.30 in 21.30 se bodo v »Cappelli Underground*, Ulica Franca 17, vstop prost, zbirali prostovoljni prispevki za pomoč delavcem tržaškega podjetja »Filatura San Giusto*. — Centro per gli scambi culturali — Ente italiano per la conoscenza della lingua e cultura siovena — Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture. nrniHMiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiMMiiiiHiiiiiiHMiiiiiiniiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMittiiiiimitiiiiiuiiifiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiiimiiiiiiHtitiMiti« Darovi in prispevki Kino POTOVALNI URAD AUR0RA Priredi naslednje izlete: 24. In 25. februarja izlet v Opatijo s pustnim plesom. Cena 35.000 lir. Od 13. do 16. aprila z avtobusom v Budimpešto. Cena 158 tisoč lir. Od 13. do 20. aprila z letalom v Palma di Mallorca. Cena 225.000 lir. Od 22. do 27. aprila z ladjo in avtobusom vzdolž dalmatinske obale in v Črno goro. Cena 149.000 lir. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA, Ul. Cicerone 4, tel. 60-261 "*» Kjer sta ostala samo ne-1 suuicuu ncci/vc ■ ------------------——— ""M............................................................................*.... Dano. .....——————————~~~—~~—~isinr-M siltžai tmnN *"es/ NEDELJA, 28. januarja PETER 17.04 Vzide °b 7.32 in zatone ob H* J7 Dolžina dneva 9.32 — Lu-Jut de °h 719 'n zatone ob 17-40 ponedeljek, 29. januarja , FRANC \>em ll,7 * včeraj: najvišja temperatura '1.7 najnižja 6,1, ob 13. uri °P‘nje, zračni tlak 1004,7 mb Doobu hoha, vlaga 85-odstotna, nebo v«ter ^o. dežja je padlo 0,8 mm, km na uro jugovzhodnik, Včeraj - danes NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. V "7/oa mazMlni JJZ morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 27. januarja 1979 sta se v Trstu rodila 2 otroka, umrlo pa je 14 oseb. RODILI STA SE: Daniel Gorelle in Stefano Silli. UMRLI SO: 70-letni Pietro Diviac-co, 57-letni Giudo Moraldi, 79-letna Angela Carini por. Roi, 74-letna Giovanna Mlach vd. Derin, 59-letni Eduardo Prelec, 86-letni Carmelo Nuciforo, 85-letna Čarobna Stocca vd. Ciani, 68-letni Mario Černe, 58-letni Vittorio Albertini, 62-letni Bia-gio Macorini, 77-letni Vittorio Bia-sini 72-letna Francesca Cociancich por. Pechiar, 79-letni Pietro Belci, 74-letni Lorenzo Ferretti. OKLICI: ploščičar Bruno Babudri in uradnica Sonia Kante, delavec Luciano Marši in učiteljica Liliana Franco, radiotehnik Boris Polh in gospodinja Frančiška Žalec, uslužbenec Guido Fabbretti in uradnica Eleonora Tropea, upokojenec Bia-gio Riccobon in delavka Jolanda Gr-ženic, prodajalec Giorgio Zliok in prodajalka Luisa Clari, finančni stražnik Michele Torluccio in otroška vrtnarica Miriana Celigo, kapitan dolge plovbe Leonardo Amato in ZA VAŠO POROKO... «F0T0GRAFIA» EGON Oglasite se pravočasno Telefon 793-295 TRST, Ul. Oriani 2 (Bandera) gospodinja Maria Marrazzo, pilot Bruno Zanzi in študentka Andreina MoUnaro, uradnik Salvatore Lo Ter-zo in delavka Pavla Cigale, podčastnik Nicolo Nascimben in delavka Marina Montanari, uradnik Giorgio Bruno in gospodinja Rosa Santaniel-lo, trgovec Nicola Fullin in študentka Donatella Laboranti, šofer Silvano Kozlovič in bolničarka Maria Va-scotto, uradnik Michele Robba in študentka Maria Federica Cavalcan-te, radiotelegrafist Domenico Lenima in učiteljica Maria Caputo, nataka- Bruno Karoschitz in nataka-ica Marica Frljič. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.3« do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. Ul. Montorsino 9, Trg Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141 Božje polje: Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Sesljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 7. ure dneva Po prazniku. To velja za zavarovance INAM INADEL. ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. La Cappella Underground Zaprto. Ariston 15.30 «L;n mercoledl da leo-ni» Jan Michael Vincent, tVilliam Katt, Graw Busew. Barvni film. Ritz 16.30 »Un poliziotto scomodo*. Maurizio Merb. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Eden 16.00 «Un matrimonio*. Vittorio Gassman, Luigi Proietti, Mia Farrow, Geraldine Chaplin. Barvni film. Grattacielo 15.00 — 22,15 «Emesto». Martin Halm, Michele Placido, Virna Lisi, Lara Wendel. Renato Salvatori. Prepovedan mladini pod 14. letom. Excelsior 16.00 »Occhi di Laura Mars*. Faye Dunaway. Barvni film. Fcnice 16.00 «Come perdere una mo-gbe e trovare un'amante». Johnny Dorelli, Barbara Bouchet. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazlonale 15.30 «La fuga di mezza-notte*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Mignon 14.00 «Una corsa sul prato*. Barvni film. Cristallo 15.00—22.00 «Assassinio sul Nilo*. Agathe Christie. Peter Ustinov in Mia Farrow. Barvni film. Fiiodrammatico Zaprto. Moderno 14.00 »Giganti d'acciaio». Barvni film. Aurora 15.30 «Profesor Kranz. tede-sco di Germania*. Paolo Villaggio. Barvni film. Cnpitol 15.45—21.30 «Dove vai in va-canza?* Alberto Sordi, Ugo Tognaz-zi. Prepovedan mladini pod 14. letom. Vittorio Venelo 15.00 «1 quattro del-1’oca selavggia*. Barvni film. Volta Milje 15.00 «Rocky». Barvni film. ZA SKUPNOST Ni' p ,-i. ■ DRUŽINA OPČINE V spomin na.^fggo 8V*faBjo>.Atebi zijo Rukin roj. Lupine daruje Ferdinand z družino 20.000 lir. V spomin na Albina Križmana iz Vrhovelj daruje Marija Semec iz Prečnika 5.000 lir. V počastitev spomina matere prof. Alojza Rebule daruje licej »France Prešeren* 90.0C0 lir. V spomin na Rudolfa Guština daruje družina Baubar (21) 15.000 lir. Namesto cvetja na grob Rudolfa Guština daruje Marta Purič (Repen 82) 10.000 lir. V spomin bratov Ivana in Jožefa daruje sestra Marija Primožič 10 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Pepija Sosiča darujeta Valerija in Pino Danev 15.000 br. Ob 3. obletnici izgube drage mame Marije Malalan daruje hči Lidija z družino 10.000 lir. V spomin na pok. Pino Marc daruje Ester Križmančič 5.000 lir. * » « Ob 5. obletnici smrti našega nepozabnega moža in očeta Josipa Kralja darujeta žena Vera, sin Jor dan in hči Ervina z družinama 30.000 br za PD Fran Venturini od Domja. Namesto cvetja na grob Rudolfa Guština daruje družina Križman (Veliki Repen 128) 5.000 br za PD Kraški dom. Namesto cvetja na grob Rudolfa Guština daruje družina Slapnik 5.000 br za PD Kraški dom. Namesto cvetja ria grob Rudolfa Guština darujeta Marija Guštin in Miro Guštin (Veliki Repen 22) 10.000 br za PD Kraški dom. Marica in Karlo Kokelj darujeta 5.000 br za Dijaško matico. V spomin na sestrično Lojzko Lupine - Rukin daruj: dr. Jože Škerk 20.000 br za pevski zbor «Fantje izpod Grmade*. Namesto cvetja na grob Ondine Veronese darujeta družini Miro Colja in Pičulin 10.000 br za FC Pri morje. Namesto cvetja na grob Lojzke Rukin darujeta Ančko in Luciana 5.000 lir za kriško glasilo Skdanc. V isti namen darujeta Karla in Francka Sedmak 5.000 lir za Skdanc. Ob 22. obletnici smrti dragega mo- 'ža in očeta Rada Zajca daruje družina 10.000 br za TPPZ, i‘"V’,spc«nltv,«ia-pok."Pino Marc da-'ruje Andrej Žagar 10.000 br za ŠD Zarja. Za novi prosvetni dom v Ricma-njih darujeta Juština in Zorko Berdon 10.000 br ter Cvetka in Vinko Benčič 10.000 br. V spomin na drago svakinjo Alojzijo Rukin roj. Lupine daruje Ferdinand z družino 15.000 br za center za rakasta obolenja. Podporni člani TPPZ darujejo: (Opčine) Mario Carli 10.000, Anica Vaklič 10.000, Pepka Sosič 10.000, Rudi Vremec 15.000, Viktor Grgič (Padriče) 10.000 in Riko Lorenzi (Lonjer) 5.000 lir za TPPZ. V počastitev spomina Avguste Pe-trevčič darujeta sestri Bizjak 10.000 br za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Karla Ketteja daruje Karlo Sancin 10.000 lir za PD Valentin Vodnik. Ob vstopu v drugo stoletnico obstoja PD V. Vodnik daruje Dušan Pangerc 50.000 br za PD Valentin Vodnik. V spomin na pok. Marijo Barut darujeta Nerina Štrajn 5.000 in Marino Bandi 10.000 lir za Pevski zbor Valentin Vodnik. V spomin na dragega nonota Josipa Regenta 00 njegovem rojstnem dnevu darujeta Tanja in Stefano 10.000 lir za ŠD Kontovel. Ob obletnici smrti brata Alberta Maganja darujeta Cvetko in Zora (Križ 398) 3.000 br za kriško glasbo Skdanc. V spomin na pok, mater Alojzijo Malalan in sestro Pavlo daruje družina Franc in Cveto Malalan 10.000 br za ŠD Tabor. V počastitev spomina Alojza Hreščaka darujeta družini Kodrič in šiškovič 10.000 br za Dijaško matico. V počastitev spomina Danila Merlaka darujeta družini Kodrič in šiškovič 10.000 lir za Glasbeno matico. Ob 3. obletnici smrti nepozabne mame Milke Žerjal darujeta sinova Danilo in Darko 20.000 br za PD Fran Venturini. Ob 15-letnici smrti nepozabljenega očeta Adalberta Stubla darujeta Lori in Sonja 10.000 br za Dijaško ma tico. Namesto cvetja na grob Rudolfa Krzna! Jope! Našitki! Na tisoče primerkov! Dobite pri CERVO Koristni nasveti. Krzna Iz vseh koncev sveta po konkurenčnih cenah! Viale XX. Settembre 16 - TRSI Ste pravi ljubitelji kave? ffije/ncoUje, PRIMO ROVIS vam nudi: 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu. CREMCAFF6 pomeni jamstvo za kakovost CREMCAFFE Vam nudi vedno najboljše Na razpolago je v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah Guština darujejo družina Križman, V. Repen 128, 5.000, družina Slapnik 5.000, Marija Guštin in Miro Guštin. V. Repen-22. 10.000 br za PD Kraški dom. ZA 20-LETNICO ŠZ BOR Dr. M. Bitežnik daruje 10.000 br ter tvrdka Magazzini Američani 100.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVUAH PO F. S. FINŽGARJU V spomin na Toneta Ukmarja darujeta Cveta in Vinko Benčič 5.000. Alojz Gabrijelčič 3.000, Bruno Mau-le 3.000, Valter Walderstain 10.000, Ivan Novak 10.000, Vilko Dietz 10.000, Marija Misigoj 10.000, Albert Pernarčič 10.000, Marij Kozman 5.000 ter Emil Rapotec 5.000 br. Velimir Pavletič daruje 10.000 ter Wilma Bulian 10.000 br. ZA NAGRADO ALBINA BUBNIČA V spomin na brata Josipa izginulega v Rižarni daruje sestra Marija Mijot 5.000 br. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V GABROVCU PO JOŽETU SEBRNIČU V spomin na drago sestro Julko daruje Lojzka 5.000 br. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB NA OPČINAH V počastitev spomina ob 12. obletnici smrti pok. Emila Škerlavaja darujeta sestri Anita in Marija 5 tisoč lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB S KOLONKOVCA, IZ SKEDNJA IN OD SV. ANE V spomin na Mirka Cerkveniča daruje Anton 10.000 br. V spomin na Lojzko Cerkvenič daruje Anton 10.000 lir. Zveza vojnih invalidov NOV daruje izkupiček izleta v Škofjo Loko 98.000 br. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB V KRIŽU V spomin na drago svakinjo Alojzijo Rukin roj. Lupine daruje Ferdinand z družino 15.000 br. Namesto cvetja na grob Alojzije Lupine por. Rukin darujeta Ida in Drago Purič 10.000 br. Ob 13. obletnici smrti Alberta Maganja daruje žena Kristina 10 tisoč br. V spomin na brata Henrika daruje sestra Angela Stefančič 10 tisoč br. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V SKEDNJU PO IVANU GRBCU Stanko Flego daruje 10.000. Pina Lukač 8.000, Daidi 3.000 in Dunija 2.000 lir. Namesto cvetja na grob sosedu Danilu Merlaku daruje Milena Lavrenčič 10.000 br. V počastitev spomina Danila Merlaka daruje družina Bone 20.000 br. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB NA KONTOVELU V spomin na dragega moža Josipa Regenta daruje žena Ivanka 5 tisoč br. ZA ŠENTJAKOBSKO KULTURNO DRUŠTVO so daro-vab: Ivanka Škrinjar 20.000 br, Frančiška Glavič 5.000 Ur, Eleonora Križman 10.000 br. Eleonora Križman ;e darovala 10.000 br tudi za cerkveni pevski zbor prj Sv. Jakobu. GORIŠKI DNEVNIK BODO OBLJUBAM SLEDILE OBIČAJNE TEŽAVE? Kaj in kje se je zataknilo v pripravah za slovenski šolski center v Gorici? Slovanska konzulta bo od župana zahtevala jasen odgovor o lokaciji centra v južnem delu mesta • Sindikat slovenske šole zahteva takojšnji začetek gradnje stavbe za trgovski zavod Kako bo z napovedano gradnjo alovenske trgovske šole v severnem delu mesta in kako bo s slovenskim šolskim centrom v južnem delu mesta, se sprašujejo v teh dneh v raznih slovenskih ustanovah in organih v Gorici in tudi v raznih šolah. Vprašanja so upravičena, ker se v zadnjem času čujejo čudni glasovi, ki so v nasprotju s pravkar sprejeto varianto goriškega regulacijskega načrta in ki postavljajo v dvom poudarjeno obvezo go-riške občine o gradnji novih poslopij za razne slovenske šole v mestu. 0 tem vprašanju so razpravljali ta teden na seji občinske kon-zulte za slovenska vprašanja, o tem je tekla tudi razprava na seji Sindikata slovenske šole in, kot smo že včeraj poročali, tudi na seji teritorialnega odbora SKGZ. Do teh razprav je prišlo po sestanku, ki je bil že pred mesecem dni med predstavniki goriške občine in goriške pokrajinske uprave. Odbornik za javna dela na goriški občini je zastopnikom konzulte in tudi zastopnikom trgovskega zavoda »Ivan Cankar* povedal, da imajo na razpolago 100 milijonov lir in da bi s tem denarjem pričeli urejevati zemljišče in kopati temelje za stavbo slovenskega trgovskega zavoda. Tega naj bi zgradili v Ulici Čampi, v neposredni bližini dveh stavb slovenske osnovne šole in slovenskega otroškega vrtca. Seveda bi 100 milijonov lir niti najmanj ne zadostovalo, potrebnega bi bilo veliko, veliko več denarja, ki bi ga zbrali v prihodnjih letih. Če ne bi letos izkoristili omenjenih 100 milijonov lir, bi še te izgubili. Ob tisti priložnosti pa se je postavilo vprašanje ali se hoče graditi trgovska šola na področju Ulice Čampi ali pa v sklopu bodočega slovenskega šolskega centra v južnem delu mesta. V reviziji splošnega regulacijskega načrta, ki so ga v občinskem svetu sprejeli lani v začetku oktobra, je namreč določeno, da bodo nezazidana zemljišča med ulicami Duca d’Aosta, Puccini in Duše namenjena slovenskemu šolskemu centru. Tu naj bi namreč zgradili poslopja za slovensko o-srvovno šolo, slovenski vrtec, nižjo gimnazijo in dve višji srednji šoli, klasični licej in učiteljišče. Zaradi tega je prišlo do sestanka med predstavniki občine in pokrajinske uprave, prisotni so .bili tudi predstavniki slovenske občinske konzulte in nekateri slovenski svetovalci. Povedati moramo, da je prišlo na tistem sestanku do izjave pokrajinske uprave, da ne namerava odstopiti lastnega zemljišča na tem področju (del zemljišča, ki je namenjeno v regulacijskem načrtu za slovenske šole, je namreč last pokrajine, drugi deli so deželna ali državna last), ker ima v načrtu gradnjo poslopja za neko drugo šolo. To stališče so zagovarjali na omenjenem sestanku vsi predstavniki pokrajinskega odbora. Tako oni kot funkcionarji pa so povedali, da so menili, da je zemljišče namenjeno splošnim šolskim gradnjam in da so prezrli tisti mali «s», ki določa, da gre za slovenske šolske gradnje. Zato tudi niso vložili priziva proti regulacijskemu načrtu. Resnici na ljubo moramo povedati, da so izrazili razumevanje za potrebe slovenskih šol, vendarle so rekli, da vztrajajo pri gradnji stavbe za lastne potrebe. Občinska uprava se je torej znašla v škripcih in zdi se, da ne zna, kako prebroditi teh težav. Če bi goriška občina uporabila trdo roko do pokrajine, tako kot jo je uporabila do slovenskih in furlanskih kmetov v Štandrežu in v Podturnu ter Ločniku, potem je jasno, da ima na podlagi regulacijskega načrta goriška občina pravico razlastiti to zemljišče pokrajinske uprave. Ne verjamemo pa da bo do tega prišlo, iz čisto oportunističnih političnih računov. Bomo morali torej Slovenci spet nastradati? Vsi so z nami, vsi nam gredo na roko, vendar najdemo po- vsod ovire. O tem vprašanju so obširno razpravljali na seji občinske konzulte za slovenska vprašanja, ki je bila ta teden. Sejo je vodil predsednik konzulte Edmund Košuta. Potem ko so stvar podrobno preučili, v razpravo so posegli vsi prisotni člani konzulte, so sklenili odločno nastopiti pri županu in pri vseh odbornikih ter strankah, ki so zastopane v občinskem svetu, ter zahtevati spoštovanje sprejetih obvez. Omenjena konzulta je v maju 1977 poslala analitični dokument o tem vprašanju županu, pri reviziji regulacijskega načrta so ga upoštevali, načrt je bil sprejet, sedaj pa bi ga kar tako na lepem zavrgli? Vsi razumemo, da imajo tudi dijaki italijanskih šol pravico do novih in prostornih šol, vendarle zakaj bi šlo to na račun slovenskih dijakov? Vprašujemo se upravičeno ali se na pokrajini zavedajo od- govornosti, ki jo sprejemajo do slovenskih ljudi, če bi vztrajali v že omenjenem negativnem stališču. Prav tako se vprašujemo ali se bo goriška občina končna držala sprejetih obvez. Prav tako so na že omenjenem sestanku slovenske konzulte spre jeli tezo, da je treba v Ulici Čampi graditi čimprej trgovsko šolo. Od župana bodo zahtevali jasen odgovor na obe vprašanji. Podobno stališče je zavzel na s ve ji seji ta teden tudi sindikat sle venske šole. Dobesedno citiramo tisti del poročila, ki govori o tej problematiki: «Sindikat slovenske šole, tajništvo Gorica, je na svoji zadnji seji razpravljal tudi o načrtu za gradnjo novega šolskega poslopja za slovenski strokovni zavod za trgovino. Zgradba bi imela svoj prostor v Ul. Čampi, zraven že dograjene stavbe za slovenske osnovne šole in vrtce. Delni fond za stroške je že nakazan. Sindikat meni, da se dela morajo čimprej začeti. Obstaja namreč nevarnost, da že nakazani fond, dasi skromen, zapade. Eventualni pomisleki o neumestnosti osredotočenja več slovenskih šol na severnem delu mesta odpadejo spričo nujne, takojšnje izbire lokacije. Čas je, če sploh ga je še, da zaprosimo pristojne oblasti za takojšnji pričetek del v smislu obstoječega načrta.* GLASBENA MATICA v Gorici vabi v četrtek, 1. februarja, ob 20. uri na Interno produkcijo gojencev njene glasbene šole v Gorici. Produkcija bo na sedežu v Ulici Malta 2. NA POSVETU PREDSEDNIKOV DRUŠTEV Srečanje goriških prosvetnih delavcev z generalnim konzulom Ivanom Renkom Diplomatski predstavnik SFRJ je bil zvest obiskovalec tukajšnjih kulturnih prireditev ■ Prešernove proslave bodo v vseh naših krajih Na petkov posvet predsednikov društev in goriških članov odbora Slovenske prosvetne zveze, ki ga je vodil prof. Milko Rener, so naši prosvetni delavci povabili tudi generalnega konzula SFRJ v Trstu Ivana Renka, ki zapušča našo deželo, potem ko je več kot štiri leta tu zastopal matično domovino. Goriški kulturni in prosvetni delavci so se hoteli od njega posloviti, tako je poudaril tajnik SPZ Marko VValtritsch, ker je v času njegovega bivanja pri nas bil zvest spremljevalec tukajšnjega kulturnega delovanja in je večkrat prihajal na razne kulturnoprosvetne prireditve, tako da je ni domala vasi, katere ne bi bil obiskal. Taka prisotnost u-radnega zastopnika matične države vliva pogum našim ljudem, saj se zavedajo, da stoji za njihovimi prizadevanji matična država. Ivan Renko je v svojem poslovilnem pozdravu poudaril, da se lahko manjšina razvija tem bolje, čim boljši so odnosi med državama. Šte- ZATO DA BI PRIVABILI VEČ KUPCEV IZ JUCOSLAVUE Propagandne akcije goriških trgovcev so ob koncu leta rodile precej uspeha Obračun akcije trgovcev združenja «Corso Amico» • Podobne pobude bi morali izvesti tudi v drugih predelih mesta Propagandna akcija za pritegnitev klientov, posebno jugoslovanskih, v Gorico in v njene trgovine v zadnjih mesecih lanskega leta, posebno še pred prazniki ob koncu leta, je imela nepričakovan uspeh. To so ugotovili tisti goriški trgovci, ki imajo svoje trgovine na obeh korzih in ki so se združili v društvo »Corso amico* ter so izvedli obsežno propagandno akcijo na obeh straneh meje v lanskem decembru. Te ugotovitve so povedali na delovni večerji v neki goriški restavraciji, na katero so povabili tudi župana in druge predstavnike ter pet srečnih dobitnikov nekajdnevnih letalskih izletov Pariz. V omenjenih trgovinah »Sovodnje*. Vabilu prirediteljev se je odzvalo precej zdravnikov in socialnih delavk, ki bodo vodili tečaj. Tečajnike bodo seznanili z najrazličnejšimi pcdročji zdravstva. Na prvem predavanju bo dr. Karel Brešan iz Gorice predaval o anatomiji človeškega telesa. Predavanje se bo pričelo ob 20. uri. Zbralo se je kar precej tečajnikov. Posamezniki, ki se niso vpisali v tečaj, pa bodo lahko sledili posameznim predavanjem, kajti vstop v dom bo prost. so namreč kupcem v decembru delili za vsak nakup bone, ki so bili potem izžrebani. Na omenjenem večeru je v imenu te skupine štiridesetih trgovcev spregovoril Virgilio Russian, govorili pa so še ravnatelj združenja trgovcev dr. Scarano, predsednik turistične ustanove Del Ben in goriški župan De Simone. Vsi so poudarili primarno važnost trgovinske dejavnosti v Gorici s še posebnim ozirom na jugoslovanske kupce. Niso govorniki omenili številk, vendar je bilo jasno iz njihovih izvajanj, da imajo jugoslovanski kupci precejšnjo vlogo v goriških trgovinah. Pri tem pa se je pogovor razširil na druge podobne skupne pobude. Na obeh korzih bodo najbrž že v aprilu in maju, morda vzporedno z Espomegom, pripravili kako drugo akcijo, brez nadaljnjega pa bodo ponovili lansko akcijo ob koncu leta. Zahtevali naj h: tudi od občine, da bi vsaj za kak dan zaprla korzo avtomobilskemu prometu. Prav tako so nekateri menili, da bi lahko tudi v Gorici izvedli take pobude, kot so bile lani v sosednem Vidmu, kjer obstaja več združenj trgovcev v posameznih ulicah ali mestnih predelih. Tako so neko ulico v Vidmu en večer lani decembra spremenili v sprehajališče, igrale so godbe in plesale folklorne skupine, trgovci so zastonj nudili kozarec vina in košček mortadele. Bila je sredi mesta pravcata vaška šagra. Naše mnenje je, da se ne bi smeli za take skupne pobude zanimati samo trgovci na goriškem korzu, marveč, da bi se morali za kaj podobnega zavzeti tudi trgovci v drugih mestnih predelih, n. pr. v Ra-štelu, na Travniku, v Ulici Carduc-ci in še drugje. Seveda je treba računati tudi na izdatke, vendar prizadeti ljudje so prepričani, da se dobra reklama konec koncev tudi izplača, saj pridejo v mesto ljudje iz raznih krajev naše dežele pa tudi in predvsem iz sosedne Jugoslavije. Jutri v Sovodnjah pričetek tečaja o zdravstvu Kot smo že napovedali, se bo jutri zvečer v Kulturnem domu v Sovodnjah pričel tečaj zdravstvene vzgoje in prve pomoči, za katerega sta dala pobudo sovodenjsko društvo prostovoljnih krvodajalcev in ženski odsek prosvetnega društva nJ GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032 EKNOMEC PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE - OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ V torek kongres sovodenjskih komunistov nov. Uvodno poročilo bo imel Leopold Devetak, kongres pa bosta zaključila Ivan Bratina in Nereo Bat-tello. Poleg poročila in razprave bo na dnevnem redu tudi izvolitev vodstva sekcije in delegatov za pokrajinski kongres, ki bo od 16. do 18. februarja v Gorici. Jutri v Štandrežu sestanek o odškodninah V okviru pripravgna 12. pokrajinski kongres ter na®15. vsedržavni kongres, sklicuje sovodenjska sekcija komunistične partije v torek, 30. januarja, ob 19.30, v gostilni Grilj na Vrhu, redni kongres čla- Na pobudo Kmečke zveze in združenja Confcoltivatori bo jutri, ob 16.30, v domu Andreja Budala v Štandrežu sestanek s kmeti, lastniki ali najemniki zemljišč na območju mednarodnega mejnega pre^ hoda pri Vrtojbi. Govor bo o dosedanjih srečanjih z občinskim odbornikom za javna dela Zucallijem ter o kriterijih, ki jih je treba upoštevati pri določanju odškodnine za razlastitev. vilne ovire in nesporazumi med Jugoslavijo in Italijo so danes odpadli, zato bo moč v bodeče uspešneje reševati vprašanja, ki zanimajo nas vse. Prav tako je Ivan Renko obljubil, da se bo za naša vprašanja zavzemal tudi na novem delovnem mestu. Zastopniki SPZ so zatem podarili za spomin Ivanu Renku umetniško sliko goriškega slikarja Vladimira Klanjščka. Temu uvodnemu delu posveta je sledila razprava o letošnjih Prešernovih proslavah. Osrednja proslava bo posvečena goriškemu pisatelju Damiru Feiglu in bo v soboto 10. februarja v goriškem avditoriju. O liku pisatelja bo govoril tržaški pesnik Miroslav Košuta, člani Mladinskega centra bodo brali iz Feiglovih del, pel bo dekliški zbor iz črnega vrha nad Idrijo. Poleg tega pa bodo, kot vsako leto, nagrajeni neka- teri zaslužni prosvetni delavci. Zastopniki posameznih društev so se domenili tudi o koledarju Prešernovih proslav v raznih vaseh. 0-svojeno je bilo načelo o medsebojnih gostovanjih raznih kulturnih skupin ob tej priložnosti. Obvestilo šolskega sindikata Na svoji zadnji seji je gariško tajništvo Sindikata slovenske šole razpravljalo o vabilu, ki ga je poslalo vodstvo 15. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani. Začel se bo 1. julija in bo trajal do 14. julija. Celotni stroški za stanovanje in hrano na ravni štipendistov znašajo približno 5.000 din, neštipendisti pa plačajo za udeležbo na seminarju kotizacijo v višini 1.000 din. Potne stroške v Ljubljano in nazaj poravnajo udeleženci sami. Razpored predavanj, lektoratov in posebnih tečajev prejmejo udeleženci v prvi polovici junija 1979. Goriškim šolnikom sta na voljo slovenska PROSVETNA ZVEZA priredi v sredo, 31. t.m., ob 20. uri na sedežu prosvetnega društva Jezero v Doberdobu predavanje na temo IZVENZEMELJSKE CIVILIZACIJE ota: IN NLP (UFO) Predaval bo astronomski ZDENKO HVALA fizik dve štipendirani mesti. Kdor se namerava udeležiti seminarja kot štipendist naj vloži, najkasneje do 10. marca 1979, pismeno prošnjo na Sindikat slovenske šole, tajništvo Gorica, Ul. Vittorio Veneto 74. Za vsako podrobnejšo informacijo se zainteresirani lahko obrnejo na vodstvo sindikata. Tradicionalni večer goriške VZPI-ANPI VZPI-ANPI za goriško pokrajino prireja vsakoletni tradicionalni večer, ki bo v soboto, 24. februarja, ob 20. uri v Park hotelu v Novi Gorici. Prireditev bo v veliki dvorani tega hotela. Nastopil bo tudi Briški oktet. Vabljeni so vsi bivši borci in aktivisti ter prijatelji z družinami. Vpisovanje bo najkasneje do 18. februarja. Prijave sprejemajo sekcije VZPI-ANPI. NA POBUDO SORISKE BOLNIŠNICI V aprilu italijansko - jugoslovanski simpozij o ginekološki kirurgiji Simpozij bo v goriškem avditoriju - Pomembno: dobili smo iz bolnišnice slovensko vabilo Na pobudo splošne bolnice v Gorici bo v Gorici v dneh 8., 9. in 10. aprila letos italijansko-jugoslovan-ski simpozij o ginekološki kirurgiji. Na simpoziju bodo obravnavali naslednje teme: 1. nevzdržnost sečnice zaradi živčne napetosti pri ženski; 2. miamektomija in plodnost; 3. nepravilen razvoj ženskih spolnih organov. Organizacijo tega simpozija prevzema porodniški in ginekološki oddelek, ki ga vodi primarij prof. Filippo Destro. Kot smo izvedeli so goriški zdravniki že navezali stike s kolegi šem-petrske bolnišnice za praktično izvedbo simpozija. Letošnji simpozij sledi onemu, ki ga je isti oddelek goriške bolnišnice priredil lani na temo »fetalna medicina* in ki je bil v goriškem avditoriju. Tudi letošnja predavanja bodo v tej dvorani. Tudi ta strokovni simpozij se uvršča v mednarodne prireditve, ki dajejo Gorici svojevrsten pečat, posebno ko gre za italijansko-jugoslo-vanske odnose. Z naše strani bi še podčrtali p<& tivno dejstvo, da smo v našo g®1' ško redakcijo dobili s podpisom P11' marija prof. Filippa Destra, P0^ čilo o tem simpoziju napisano v sle venščini. Gre za prvi primer slov®1' skega tiskovnega poročila javne e stanove. To pobudo vsekakor P zdravljamo! STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V SODELOVANJU S SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO IN ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Sezona 1978 - 79 CARLO GOLDONI NERGAČ komedija v 3 dejanjih (2 delih) V sredo, 31. januarja, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi* v Gorici (goriški abonma) PRIJETNO KULTURNO IN UMETNIŠKO DOŽIVETJE Gledališči iz Palerma in Budimpešte na srečanju malih odrov v Novi Gorici pi ni io ni jii it j v< di ki ti Ij I ‘r ! 2, J I Vi t n b Monodramo Milenka Vučetiča ovenska prosvetna zveza, VenTče raznim aspektom slo-*e iokkulture na Goriškem. SPZ tialnirvT0^3 tek° ogniti tradicio-°sebnr,r(akademiJarn in Počastiti fim °Stl lz naše kulture, kate-v3p e v tem času s hitrim tempom la iaPnre,ma*° vračamo. Tako je bi-verK,ska Proslava posvečena slo-pred| em.u slikarstvu na Goriškem, ga in/1. vprašanjem slovenske-gla,u ,,Va. še prej smo počastili Letnika ®mda Komela. Mj^,šnja Proslava bo posvečena ni Gamiru Feiglu, eminent-jo* osebnosti, ki je s svo-»imi tnost.io, svojimi humoristič-jim in knjigami, svo- časoDiof 0vaniem pri tukajšnjih v°jno lfl ie pred prvo svetovno di ni’ med dvema vojnama in tu- k0ntn^Voboditvi’ dal sv°j° mar-iivij Soriškemu kulturnemu Ijarrio * i ^'etos namreč proslav-in . stoletnico njegovega rojstva 2araria]Sedetnico njegove smrti. trtašu1 te®a. ss ie tudi Založništvo šaEa ®S® tiska spomnilo tega na-Vsai,nPl.satelja in izdalo v sklopu na t ektle zbirke, ki je prilože-bor i stranskemu koledarju, iz-p “ njigovih del. ska 8ernova proslava bo, kot lan-vUjj . avditoriju deželne palače rani f r?ma, lepi in modemi dvo-čne in sodobno -ii?e dvoran« oprem- . ie goriškega avdito-di y n®ši slikarji razstavljajo tu-dj gaierijah sredi mesta. Seve-brir^i f tem ne odrekamo raznim 4tev . vam v sedežih naših druw 13 organizacij. ualm..., riejj Pa bilo vselej tako. Ndšlrp-1’ tudi 80 narn Prepovedali nastopati tgrajV,. takih dvoranah, ki so jih '•Nje*1 z Ustnimi prihranki naši v tj. a so prešle zaradi pritiska stt-J® r°ke. In oblast je stala ob Ua /'m je dobrohotno gledala bu, kiSlst*čne in neofašistične tol-dltvg 80 °nemogočale naše prire- buseM v teh dneh bo minilo tri-»i n let °dkar so nam šovinistič-^hin, apeteži onemogočili Prebilo p° pr°slavo, ki jo je prire-evsko in glasbeno društvo s,0«'1' v dvorani Ljudskega Z vabilom v «Soči» je to naše prizadevno društvo vabilo v nedeljo, 13. februarja 1949, ob 16. uri, v dvorano Ljudskega doma, kjer naj bi v okviru Prešernove proslave bili na sporedu priložnostni govor, recitacije njegovih del in petje. Proslavo pa so nam onemogočili in ljudje, ki so v velikem številu pohiteli tisto mrzlo nedeljsko popoldne v središče mesta, da bi prisostvovali proslavi, prvi slovenski kulturni prireditvi v mestu po razmejitvi v septembru 1947, se še prav dobro spominjajo zmerjanja, žvižganja, pljuvanja in suvanja tako pred dvorano kot ob vhodu v njo in v njej sami. Dvorano so prireditelji dobili od goriške občine, ki jo je takrat u-pravljala. Kljub ostrim političnim tonom, ki so takrat vladali v občinskem svetu, je goriška občina dala našemu društvu to dvorano. Prireditelji so se čutili tembolj ponosni, ker je bila to dvorana doma, ki so ga z imenom Trgovski dom zgradili leta 1904 s svojimi združenimi močmi slovenski ljudje, pretežno trgovci in obrtniki. Tudi goriški prefekt je dal potrebno dovoljenje in zdelo se je, da bo proslava potekala v miru. Na mestnih zidovih so se pojavili dvojezični plakati, ki so vabili na to proslavo. V nedeljo, 13. februarja, pa, se je o stvari zelo sovražno razpisalo tukajšnje šovinistično časopisje, proti proslavi sta se izjavili tudi italijanska liberalna stranka in Slovencem žalostno znana mladinska organizacija Associazio-ne giovanile italiana. V časopisnih člankih in v izjavah raznih organizacij je bilo zažugano, da ne smemo Slovenci imeti prireditve v središču mesta. Zastopniki Demokratične fronte Slovencev, naše takratne napredne politične organizacije, in Pevskega in glasbenega društva, so šli še isto jutro zaskrbljeni do podkvestorja; ta jim je obljubil da bo policija preprečila morebitne izgrede. Pa ni bilo tako. Še predno so se odprla vrata dvorane je nekaj sto sovražno razpoloženih mladeničev zasedlo Korzo Verdi, Ulico Petrarca, Ljudski vrt. Našim ljudem, tako iz mesta kot s podeželja, •I^tarey4jin,,-tn./nUs4i0),(,piožem in,.ženam, ki ,$o.,klji|tl.,yse:pu,,|iQ-^k,y dP»i».;t*l!ž4S«k! jih zmerjali, pljuvali nanje. Kljub temu so šli naši ljudje pogumno v dvorano, z njimi pa so šli v dvorano tudi podivjani mladeniči, ki so takoj pokazali, da bodo na vsak način onemogočili našo prireditev. Ko je govornik, takratni občinski svetovalec DFS Milan Pavlin, stopil na oder in pričel govoriti o pomenu, ki ga ima France Prešeren za naše ljudstvo, so šovinisti pričeli tuliti, zmerjati, onemogočati njegov govor. Policisti so mirno stali ob strani, na njih čelu je bil podkvestor, ki ni niti najmanj držal zjutraj slovenskim predstav- Celih 68 let je sopihala gor in dol po Soški dolini, Baški grapi, pod karavanškim predorom tja do Ljubljane, Maribora in Zagreba, včasih tudi po furlanskih nižinah, velikokrat po železniških tirih tja do Trsta. Velikokrat si jo videl vleči vlake , po našem Krasu in poznali so jo strojevodje in železničarji tudi na,.Peki, v Postojni, v Divači, Skratka bila je neumorna v svojem skoro vsakdanjem potovanju, od časa do časa si je odpočila v kaki popravljalni delavnici. Bila pa je tudi priča vojnih grozot v prvi in drugi svetovni vojni, med slednjo je bila celo tarča letalskega bombardiranja in je morala zaradi tega v bolnišnico, pardon v popravljalno delavnico. V mislih imamo parno lokomotivo z oznako «JŽ 28-023», ki so jo v torek jugoslovanski železničarji izročili italijanskim na glav- '■Hun. umi iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiii« KULTURNA ANGAŽIRANOST NAŠE MLADINE nikom dane besede. Ko je postalo jasno, da proslave ne bo, so re pričeli ljudje umikati iz dvorane, marsikoga so pahnili po stopnišču ob izhodu, da je padel, drugi so dobili klofute in brce, novopečeni fašisti so na naše ljudi pljuvali. Vse to pod budnim »varstvom* varnostnih organov. V več številkah je tednik «Soča» opisal ta nesramni dogodek. Demokratična fronta Slovencev je protestirala pri tukajšnjih oblasteh, poslala pa je tudi protestno noto predsednikom vlade, senata in poslanske zbornice ter ambasadorjem štirih velesil v Rimu, tistih velesil, ki so podpisale mirovno pogodbo z Italijo. Seveda so protestirale tudi druge naše organizacije. šovinistično časopisje je v naslednjih dneh poročalo o »zmagi*. Našel pa se je tudi italijanski trezni glas v popoldnevniku «Trie-ste sera*, ki je tako pobalinsko in šovinistično nastopanje obsojal. Nosilec protislovenske akcije je M. W. (Nadaljevanje na S. strani) STATISTIČNI PODATKI ZA LETO 1978 V TREH SL 0 VRISKIH OBČINAH LANI NI BILO VELIKIH PREMIKOV V Sovodnjah so zabeležili več smrti kot rojstev, nasprotno pa je bilo v Stevferjanu in Doberdobu Smo sredi mrzle zime, prav zaradi tega se nam prilega slika z naslovom »Jesen* Viljema Zavadlava, člana fotokrožka »Skupina 75» V treh slovenskih občinah na Goriškem ni bilo v pravkar minulem letu 1978 velikih premikov prebivalstva. Z malenkostnimi upoštevanja vrednimi razlikami ni bilo velikih premikov prebivalstva vsaj kar se tiče rojstev in smrti. Tudi priseljevanje ali odseljevanje je ostalo v mejah normalnosti. V današnjem članku hočemo posredovati našim bralcem beležke o rojstvih, smrtih in porokah. Povedati moramo že v uvodu, da ne gre za stari, klasični podatek, kajti otroci so se brez izjeme rodili izven domače občine, v porodnišnicah. Prav tako je treba na skoro enak način obravnavati primere smrti, kajti veliko ljudi je umrlo v bolnišnicah, nekateri pa v prometnih nesrečah. In tudi kar zadeva poroke velja pravilo, da smo zabeležili poroke v posameznih občinah, pa čeprav parov, ki so se tu le poročili, žive pa drugje. SOVODNJE Leto 1978 je bilo, kar se gibanja prebivalstva v sovodenjski občini tiče, zelo neugodno. Bilo je le dvanajst rojstev, medtem ko je umrlo skoraj še enkrat toliko občanov. Upati je, da gre le za izje- mo in da se bo prirastek že letos precej zvišal, ali vsaj toliko, da bo število rojstev enako številu smrtnih primerov. V lanskem letu so v občini So-vodnje zabeležili dvajnast rojstev, pri tiem pa velja takoj poudariti, da so se vsi otroci rodili v bolnišnicah izven domačega kraja. Umrlo je 23 občanov. Rodili so se; Stefano Zanfagnin, Marina Urdih, Katjuša Zotti, E-lizabeta Klede, Francesca Bruno, Igor Perkon, Sebastijan Ožbot, A-lessandro Andragna, Vasja Petea-ni, Valentina Florenin, Tiziana Tomšič in Matjaž Klemše. V teku leta so umrli; 83-letna Emilija Fabjan, 89-letna Marija Vižintin, 76-letni Avguštin Tavčar, 76-letni Andrej Vižintin, 82-letna Dorotea Bačar, 42-letni Stanko Gorjup, 76-letna Frančiška Frančeškin, 71-letna Dorotea An-zelin vd. Korošec, 57-letna Alojzija Klede vd. Černič, 91-letna Marija Šantl vd. Uršič, 88-letni Jožef Cotič, 29-letni Ivo Tomažič, 85-letna Terezija Sokol vdova Tomšič, 31-letni Boris Černič, 79-letni Alojz Monti, 73-letni Friderik (Mirko) Čaudek, 67-letna Marija Šinigoj, ZGODBA MOGOČNEGA STROJA - DANES MUZEJSKE RARITETE Lokomotiva, ki je 68 let sopihala gor in dol po slovenskih progah Izdelali so jo leta 1910 v Wienerneustadtu in je od vsega začetka vlekla vlake najprej kot «K.u.K. St. B. 80. 100», zatem pa kot «JŽ 28-023» - Po dolgem romanju je spet prišla v Novo Gorico in končno v železniški muzej v Trstu V GORIŠKEM DIJAŠKEM DOMU SKUPINA SEDMIH GORIŠKIH SLIKARJEV Pri nekaterih se žal kaže preveč samouška in ljubiteljska raven Slikarji kažejo precej talentiranosti, zato naj nas ne prikrajšajo Goriški slikarji zbrani v dijaškem domu 'Kiji d..dneui se je skupina gori-^Ur)iJ,ariev ponovno zbrala na % .. 'razstavi v dijaškem do-®or'ck Bda je to prilož-Dre,, razstava, obenem pa tudi Jojjj Mnje njih novejše dejav-Razstavili so Bogdan But-jL.Gffkar Beccia, Silvan Bev-6(ck :Wa K<>goj, Vladimir Klanj-\s‘a Andrej Saksida in Hijacint *1qd! ipk bežnem pogledu na raz-Se ne/*6 s!’ke je opaziti, da so ^a(eri pogumno napotili v Dajo az\skovanja in da poglab-j, V(jje izrazne prijeme. Ne-J'e tudi takih, ki so se v Boert edu neko!iico ustavili. kratJcj|5n, Bakovič je imel pred Polca--, samostojno razstavo in tu 'kje z zanimiv premik. Tu nada-(itee„n eksperimentiranjem in iz-n'fm barvne tehnike na • Rot, p0 kateri se je u- smeril, mu obeta izredne možnosti razvijanja in poglabljanja. Oskar Beccia kaže svojski tem-, perament. Trenutno ga označuje predvsem ekspresionistično razpoloženje z razgibanim, ponekod strastnim očrtovanjem in ostrim barvnim kontrastiranjem. Hijacint Jussa se še vedno zadržuje pri dosedanjem snovanju. Silvan Bevčar napoveduje zanimiv razvoj v svoji priljubljeni tehniki, to je v risanju. Andrej Saksida presnavlja pokrajino s samostojnim pogledom dinamičnih barvnih skladov. Milica Kogoj je med vsemi tu zastopanimi tista, ki ji slikanje pomeni nekakšno negovanje zalivanje rož. Rože same ji pomagajo poglabljati čedalje bolj njen barvni okus. Barvna pri jaz nost pa je neposreden tolmač nje nega čustvenega razpoloženja. Vladimir Klanjšček velja za najbolj plodovitega ustvarjalca v tej skupini. Pa tudi v motivnem in tehničnem pogledu je najbolj razgiban in zgovoren, že od vsega začetka sklenjeno razvija briško tematiko in to v neprestanem poglabljanju barvne sinteze. Kar pri vsem tem človeka nekoliko zaskeli, je ugotovitev, da je splošna raven naših ustvarjalcev nekoliko preveč samouška in ljubiteljska. Zato je tudi njih razvoj s tem pogojen. Menim, da ne bi bilo odveč, če bi si predvsem mlajši poiskali mentorja in likovnega pedagoga ter se primerno razgledali po likovnem dogajanju v preteklosti in današnjosti. Skupina slikarjev kaže bogato talentiranost in bi bilo res škoda, če bi tavala po stranskih poteh in pri tem še nas prikrajšala. MILKO RENER nem goriškem kolodvoru ob prvi izmenjavi železniških eksponatov med upravami železnic sosednih držav. Eksponati bodo šli v snujoča se železniška muzeja v Trstu in Ljubljani,, Naša lokomotiva ima danes o-zhako «JŽ 28-Q23»r hj, s to oznako ’ jO bodo' trftft --‘pbdftmli ' na sVoje mesto v taaškem.,muzeju, ki ga bodo tržaški železničarji kmalu u-redili na stari postaji Čampo Marzio. , ■ , Naša lokomotiva pa se je rodila z drugačno oznako in svoje ime je spremenila tako, kot je v tem burnem stoletju prišlo tudi do zamenjave številnih, osebnih imen in imen krajev v tem predelu Srednje Evrope. Izdelali so jo v decembru leta 1910 v'Lokomotiv fabrik Sigi v Wienemeustadtu. Takoj po «rojstvu» So jo dali v promet, obratovati je začela že 14. februarja 1911 kot pretežno tovorna lokomotiva na progah Gorica - Trst in Gorica - Seljak. Dobila je cesarsko - kraljevo oznako, kot se je spodobilo v tistih časih, »K.u.K. St. B 80.100». Spadala je v serijo- gorskih lokomotiv š petimi vezanimi osmi, ki so bile nalašč pripravljene za bohinjsko progo. Strokovnjaki pravijo, da je bila to ena izmed prvih lokomotiv na svetu s petimi vezanimi osmi. Tovarna v Wienerneu-stadtu je s to vrsto lokomotiv dosegla priznanje na svetovnih razstavah v Parizu in' na sejmu v Milanu in tudi poslovni uspeh saj so sestrice naše lokomotive prodali v Francijo, Romunijo, Turčijo, Grčijo in vrsto drugih držav. Naša «K.u.K. St. B. 80.100» je nekaj let sopihala gor in dol po Soški dolini in Baški grapi ter po goriško - tržaškem Krasu in vlekla v glavnem tovorne vlake, ki so dovažali ali odvažali blago iz tržaškega pristanišča, namenjeno v širše dežele avstroogrskega cesarstva. Ko so italijanske čete zasedle Gorico je tudi lokomotiva zbežala in bila dodeljena v kurilnico v Jesenice, od koder je vozila vojaške vlake do Podmelca in do Beljaka. Po proboju italijanske fronte pri Kobaridu so ji spet dali domovanje v kurilnici v Gorici, kjer je «doživela» polom Avstrije. Le malo časa je vozila po italijanskih železnicah, potem so jo Italijani, v sporazumu z Avstrijci in Jugoslovani, izročili jugoslovanskim železnicam. Dobila je domicil v kurilnici Ljub-ljana-šiška z oznako »JDŽ 28 023». Najprej so jo uporabljali na gorenjski progi, po letu 1925 pa je vozila iz Ljubljane tovorne vlake v smeri Postojne, Zagreba in Maribora. Med drugo svetovno vojno je bila v Ljubljani in je preživela 24. novembra 1944 zračni napad. Večkrat je bila prestreljena. • Popravili so jo, da je spet sopihala po slovenskih železniških ti rih, 31. marca 1949 pa so jo do delili v kurilnico Divača. Leto dni kasneje so jo opremili z napravo za kurjenje z mazutom, deset let kasneje pa So jo v tovarni «Boris Kidrič* v Mariboru rekonstruirali iz zvezne v dvojično. Zadnja glavna revizija je bila 15. aprila 1971 v Zagrebu, zadnje periodično po pravilo pa 29. maja 1972 v delav niči v Novi Gorici. V zadnjih le tih delovnega življenja je vlekla sicer s težavo tovorne vagone po Krasu in po že1°znici iz Nove Go rice na Jesenice, Prizor s torkove svečanosti, ko so jugoslovanski železničarji lokomotivo izročili italijanskim kolegom To je življenje, bolje rečeno zgodovina. ene izmed tolikih lokomotiv, ki’so' hitele dan in noč po na-, ših železnicah. Otroci si jo bodo odslej ogledovali v tržaškem mu-geju, v knjižnici tržaškega železničarskega dopolavora pa bosta shranjena debela dnevnika, ki govorita o življenju te lokomotive, o njenih popravilih, o njenih potovanjih širom po slovenski zemlji. Malokrat se'lotimo tako podrobnega opisa stroja, ki je sicer imel Važno vlogo v gosjjodarskem živ-Ijenju naših krajev. Izdelali so ga ljudje, upravljali in popravljali so ga ljudje, vendarle bil je istim ljudem izreden pomočnik, saj bi brez takega stroja ne zmogli napraviti tega, kar so napravili, tega kar danes delamo. Za življenjsko pot te lokomotive smo se pozanimali v torek, ko so jo slovenski železničarji izročili italijanskim kolegom, da jo postavijo v svoj muzej, v zameno pa so dobili dva potniška vagona italijanske izdelave, ki sta v naših krajih služila, na jugu države pa služijo še danes za prevoz potnikov tretjega razreda. Gre za vagona z lesenimi klopmi, ki smo jih poznali na kratkih krajevnih progah za prevoz delavcev in študentov. Italijanska vagona bosta šla v Ljubljano, kjer se v šiški ureja slovenski železniški muzej. Izkoristili smo goriško srečanje med italijanskimi in slovenskimi železničarji, med področnim direktorjem italijanskih železnic ing. Constantinom Sabellijem in zastopnikom železniškega podjetja Ljub ljana ing. Francem šošem in ravnateljem železniškega muzeja Slo venije prof. Stanetom Kumarjem, da smo izvedeli kaj več o teh iz menjavah. Posebno nam je bil v pomoč prof. Stane Kumar, po rodu Tržačan, ki je dolgo vrsto let poučeval kot profesor. Ko je stopil v pokoj se je posvetil svojemu drugemu konjičku — prvi je slikanje — t.j. železnici, v katero je bil zaljubljen že od mladih let. Kot zaveden sin slovenskega železničarja' je obiskoval Ciril - Metodovo šolo v Trstu. Ko je dvignil glavo od knjig in zvezkov je tekel na postajo Sv. Andreja, kjer je bil njegov oče in tam gledal, kako so sopihale najrazličnejše lokomotive, ki so vozile težke tovore najrazličnejšega blaga iz pristanišča na dolgo pot do Dunaja, Prage, Budimpešte. . ; V Ljubljani že več časa slovenski železničarji snujejo svoj muzej, ki bo na odmaknjenih tirih v šiški, zbrali pa so v vseh teh letih obilo strojev, lokomotiv, vagonov in drugega dokumentarnega gradiva, ki ga imajo shranjenega v raznih krajih Slovenije. V šiško bo vse to prišlo, ko bodo tiri za to pripravlieni. Seveda se zbiranje eksponatov nadaljuje. V to spada tudi torkova izmenjava, ki ji bodo sledile še druge, še posebej bo za ljubljanski muzej važen jetniški vagon italijanskih železnic, ki je v letih italijanske fašistične okupacije Ljubljane služil za prevoz jetnikov iz Ljubljane do Trsta in še dalje v notranjost Italije. Našli so ga že izven prometa na odmaknjenem tiru v Castelfranču Venetu. Gre za star voz italijanske izdelave, ki so jih imeli svojčas o-krog stopetdeset v prometu, danes pa jih imajo, v glavnem na Jugu ali pa v okolici Milana in Turina, le še nekaj desetin. To so prave potujoče jetnišnice, vanje so zapirali jetnike med prevozom. Vsak jetnik je imel ozko celico z merami 50 cm x 50 cm in logično je, da je bilo potovanje v takih razmerah nemogoče. Ko je šlo za politične jetnike pa so včasih v eno celico stlačili tudi po dva človeka. Lahko si predstavljamo, kako so se ti ljudje počutili v takih kletkah. Na odmaknjenih tirih postaj v Sloveniji pa so še tu pa tam o-hranjene stare lokomotive, ki jih v Italiji danes ni več. Na prihod- nji izmenjavi bodo Jugoslovani dali v zameno za jetniški voz dve stari lokomotivi, ki sta, tako kot naša današnja junakinja, vozili po primorskih progah. Lokomotive so sicer zgrajene iz trdega jekla in železa, a vseeno počasi razpadajo. Ker posameznik ne more nesti domov cele lokomotive se včasih zadovolji tudi s kakšnim manjšim ali večjim koščkom. Priljubljeni so za zbiralce tudi žarometi. Da bi se izognili takemu izginotju, sta v torek, takoj po zaključeni svečanosti, dva železničarja odvila dva prednja žarometa z 68-letne lokomotive in ju spravila na varno. Bila sta prevelika poslastica za zbiralce starih železniških predmetov. MARKO WALTRITSCH 69-letni Jožef Lavrenčič, 70-letnl Bernard Marušič, 71-letni Ivan Tomšič, 53-letni Franc Peteani. 79-letni Danilo Semolič, 64-letni Slavko Florenin. Porok so v letu 1978 zabeležili dvanajst. Sedem parov se je poročilo v občini Sovodnje, pet pa izven. Od dvanajstih so bile tri poroke civilne, ostalih devet pa konkordatnih. V sovodenjski občini so sklenili zakon; Marco Muto in Lucia Sa-latei (oba sta iz Gorice), Michele Zuccarino in Marina Pahor, Kazimir Petejan in Bruna Cijan, Edvard Peteani in Klavdija Zotti, Igmio Baldassi in Ada Marija Malič, Robert Marušič in Anamarija Gulič, Jure Tomažič in Lucia Pin. Izven sovodenjske občine so se poročili: Orlando Murenec in I-vanka Lemut, Lucijan Hlede in Danila Černič, Domenico Golia in Clementina Figliuzzi (sta imela samo začasno bivališče v občini) Leopold Pahor in Klavdija Čeme, Vinicio Fonzari in Alfonsina Giu-gliano. DOBERDOB V doberdobski občini so v lanskem letu zabeležili več rojstev kot smrti. Rodilo se je petnajst otrok, umrlo pa je enajst oseb. To pomeni, da se je število prebivalstva rahlo povečalo. Odveč je povedati, da so se otroci rodili v porodnišnicah in ne v domači vasi; tudi kar se tiče smrti je precej ljudi umrlo v bolnišnicah. Rojstva: Dario Bertinazzi, Ma-nuel Devetak, Zulejka Devetak, A-leksander Ferletič, Erika Ferle-tič, Tamara Frandolič, David Ger-golet, Sara Gruden, Fabio Leghis-sa, Dario Lorenzut, Gabriele Nar-don, Pierangelo Pahor, Igor Peric, Elisa Petean, Erika Zanolla. Smrti: Andrej Devetak, Franco Golzato, Elizabeta Heric por. Frandolič, Jožef Jarc, Ivan Jelen, Marija Marušič por. Colja, Emilija Pahor vd. Sobani, Anton Pahor, Karlo Peric, Terezija Sfiligoj vd. Croselli, Viktorija Visintin por. Peric. Poroke: Marija Ana Semolič in Nello Bertogna, Patrizia Buttignon in Giorgio Cipro, Marija Tereza Šuligoj in Maurizio Corso, Giglio-la Vescovi in Marij Čuk, Savina Gergolet in Gvido Devetak, Marina Marušič in Jožef Jarc, Helena Semolič in Silvan Leghissa: Nataša Kalc in Franc Mermolja, Bernarda Radetič in Carlo Mucci, Nadja Gergolet in Marcello Visintin, Marija Quinzi in Edoardo Zanolla. ŠTEVERJAN V števerjanu je bilo v lanskem letu približno dvakrat več rojstev kot smrti. Rodilo se je namreč 11 novih občanov, medtem ko jih je umrlo 6. Pri tem je zanimivo, da So se vsi otroci rodili v goriški splošni bolnišnici razen dveh, ki sta se rodila v Krminu oz. v Tržiču. Isto velja tudi za smrti, saj je vseh šest občanov umrlo v bolnišnicah. V letu 1978 so se v Števerjanu rodili; Adrijana Humar, Rayan Graunar, Nikolaj Pintar, Petra Mikluš, Patrik Komjanc, Katja Perše, Erika Dornik, Mihaela Ko-rečič, Denis Mizerit, Manuel Fat-tore in Martin Pintar. V istem obdobju so umrli: 80-letni upokojenec Giuseppe Nicolo-si, 92 letna upokojenka Bogomila De Reja vd. Mužina, 66-letni upokojenec Anton Pertout, 75-letni u-pokojenec Benedikt Kristančič, 65-letni upokojenec Leopold Maraž, 78-letni upokojenec Henrik D* Reja. V števerjanu se je lani poročilo pet domačih parov. Trajno zvestobo so si obljubili delavec Silvan Pittoli in delavka Nives štekar. finančni stražnik Salvatore Renna in uradnica Gracijela Hladnik, občinski delavec Igor Paulin in delavka Alenka Komic, delavec Silvij Dornik in prodajalka Jožica Mužič, mehanik Lucijan Hlede in delavka Danijela Černič. Nekateri Števerjanci so se poročili izven domače občine: elektromehanik Marijan Perše in prodajalka An-tonietta Calligaris, geometer Klavdij Fattore in delavka Rossana Munari, mehanik Luciano Rosso in učiteljica Franca Colavizza, delavec Josip Sošol in gospodinja Li-via Spessot. GORICA, Tržaška cesta (nasproti letališča — blizu mirenskega mejnega prehoda) — Tel. 30-910 OD 1. FEBRUARJA 1979 DALJE BO VELIKA PRODAJA s posebnimi popusti prt - ŠPORTNI KONFEKCIJI - SMUČEH IN OKOVJU ZA SMUČI - ČEVLJIH ZA SMUČANJE IN PO SMUČANJU OBIŠČITE NAS! PRILIKA ZA UGODEN NAKUP KULTURA m- HERMAN PEČARIČ V MESTNI GALERIJI PIRAN SLIKAR SONČNE ISTRSKE POKRAJINE O veliki retrospektivni razstavi, ki so jo Obalne galerije pripravile »slikarju istrske pokrajine, vročega sonca, oljčnih gajev in morja« Hermanu Pečariču v Mestni galeriji Piran, smo že dvakrat pisali. Prvič smo zabeležili njeno odprtje, drugič pa dali zelo strnjeno oceno umetnikovih stvaritev. Ker pa je Pečarič dočakal svoj življenjski jubilej, 70-letnico nekako v zatišju, se k njegovi veliki razstavi vračamo, da bi umetnika in njegovo umetnost predstavili tako, kot ga je zelo številnemu občinstvu predstavil na odprtju razstave profesor dr. Mirko Jutršek. Ob jubilejni razstavi slovenskega slikarja Hermana Pečariča ne morem mimo tega, da ne bi takoj opozoril, da gre za bistveno dopolnitev poznavanja umetnikovega slikarstva in upam si trdili, da bo prinesla tudi bistveno prevrednotenje njegovega mesta in vloge v slovenski povojni likovni umetnosti. Tb pa zato, ker je tokratna predstavitev umetnika prvi tako obsežen in časovno zaokrožen prikaz njegovega slikarskega dela. pa čeprav v izboru. Nedvomno je ta razstava dokaz, da ob vseh sodobnih informativnih in vizualnih sredstvih obveščanja še zdaleč ne moremo prepričljivo zagotavljati, da smo zadovoljivo seznanjeni s trenutnim oziroma novejšim dogajanjem npr. v upodabljajoči umetnosti pri nas. Ne zadostuje niti to, da si cenjen in priznan slikar v svojem domačem kraju, kot je nedvomno slikar Herman Pečarič. Kar nedoumljivo je, kako je mogoče, da ob današnjih številnih razstavah o-staja lahko nekdo znan le v svojem domačem kraju in da mu ni vse do njegove jubilejne sedemdesetletnice uspelo razstavljati niti enkrat v Ljubljani kot važnem slovenskem kulturnem središču. Če pa se spomnimo, da je na področju likovne umetnosti, podobno kot v gospodarstvu, odločujoča spretnost poslovnega povezovanja s primerno učinkovito propagando, postane razumljivejše naše zamujajoče uveljavljanje doma, kot ni tudi nič boljše v tujini. Zdi se. da je slikar Pečarič vso nekdaj izpričano silo in željo po uveljavljanju v povojnih letih z dozorelostjo v umetnika hote prelil v svoje umetniško ustvarjanje, kateremu se kljub letom predal : še vedno z enako vnemo in načrtnostjo kot nekdaj. Dosegel je zares tako nedvomno kvaliteto, ki pa ima svojo ceno v — a-nonimnosti umetnika. Toda pretežni del hudega v zvezi. j. tgm je zdaj v bistvu že za umetnikom in ostaja odprto edino le vprašanje, koliko je v resnici njegovo slikarstvo vredno in smiselno, kar pa je večni dvom vseh umetnikov, ko imajo že kaj pokazati in se ocenjujoče ozirajo nazaj na svoje delo. Obseg Pečaričevega slikarskega dela je velik del v zasebni lasti in po ustanovah, a veliko ga je tudi v umetnikovi delavnici. Sam po sebi je zgovoren tudi podatek, da je ostalo pri umetniku doma vse do danes se povsem neznano a številno in nedvomno zanimivo slikarsko gradivo iz dolgih let vojnega ujetništva, iz časa drugo-vanja s takrat' že priznanim črnogorskim slikarjem Petrom Lubardo. Samo enkratna omemba Hermana Pečariča v literaturi u-metnosti in revolucije, ter iz privatne iniciative sestavljen interni delovni popis del, je nedvomno tudi odraz v regije zaprtega, pomanjkljivega in nenačtrnega razkrivanja ter preučevanja slovenskega likovnega bogastva. Našemu slikarju življenje v tem pogledu res ni naklonjeno. Tudi njegova pot v umetnost ni bila gladka in preprosta. Rodil se je 1908. leta na Škofijah pri Trstu kot šesti otrok zidarja Mihe Pečariča in matere Marije Pečarič in je moral že v rani mladosti prijeti za delo. Kot trgovski pomočnik si v času fašističnega pritiska nad Slovenci na Primorskem ni mogel najti pravega dela in je zato 1928. leta emigriral v Jugoslavijo. Delo si je našel v Ljubljani in Mariboru, kjer se je tudi pričel čedalje bolj zanimati za slikarstvo. Triletno obiskovanje ljubljanske slikarske šole rProbuda» ter napotki slikarke Henrike Šan-tel so v njem še podžgali veselje do umetnosti. Kot amater je skupno s tedaj še študentom sofijske likovne akademije Lojzetom Perkom razstavljal 1940. leta v Mariboru in Ljubljani. Odločilno za njegovo odločitev, da se je po vojni vpisal na beograjsko likovno akademijo, je bilo že omenjeno srečanje v vojnem ujetništvu s slikarjem Lubardo. Da bi po končanem študiju ostal v Beogradu, mu ni uspelo in v želji, da bi končno že slikal in nadomestil zamujeno, je 1950. leta, star že 42 let, končno prišel po več ko dvajsetih letih domov, na Primorsko. Ni odšel na škofije, ki so bile tedaj onstran meje, pač pa sc je naselil v Piranu, ki je postal tako njegov stalni dom. Pečaričev slikarski svet je s tem postal slikovito slovensko Primorje. Obala, oljčni gaji, pristanišče, morje in, končno, tudi domačini so postali edini in stalni predmet njegovega slikarskega zanimanja. Po likovni občutljivosti, znanju in gledanju na naloge umetnosti je bil enak svojim kolegom. Nastajati so pričela platna, s katerimi bi se lahko ponašala vsaka naša galerija. Po nekaj letih slikanja mu je uspelo razstavljati v Beogradu. To pa je bil tudi prvi in zadnji njegov nastop izven do- mačega Primorja, kjer pa je moral zanimanju za likovno umetnost šele utirati pot. Od prvotne, takoj po vojni zelo vidne težnje Ljubljane, da bi poslala slovensko likovno središče, je ostalo bore malo, vsekakor ne toliko, da bi Pečarič prišel v poštev. Po prvem neuspehu in o-menjenem spoznanju je Pečarič prenehal trkati na ljubljanska li- I kovna vrata in z enako vero v svoje delo ter z enako zavzetostjo slikal še naprej. Ne glede na že omenjeno navezanost na svojo motiviko, je ostal njegov odnos do slikarstva izrazito študijski, saj kljub podobnostim pri njem ni ponavljanja, ni kopiranja samega sebe. Najštevilnejše je pri Hermanu Pečariču oljno slikarstvo, ki skupaj z akvareli, temperami in gva-ši jasno označuje umetnika kot pomembnega in izrazitega kolori-sta. Njegov prispevek k slikarstvu je treba iskati vsekakor v njegovem poglabljanju v barvo, ki pa je vselej bolj izkušenjsko, kot pa plod teoretičnih spoznanj. Stilno se njegovi začetki vključujejo v povojni realizem, ki ga je svojsko vidno obogatil z barvo in z njim prešel preko pocezanizma in nekega kubizma v območje asociativne abstrakcije. Dogajanja v svetu so se odražala pri Pečariču v takšnem zaporedju, v kakršnem je značilno odsevala vsa naša umetnost. Tudi zahtevam de-korativnosti se je podredil s tist-o resnostjo, s kakršno se zna še vedno prepustiti resničnosti narave in njenim mikavnim svetlobnim zakonitostim. Ker bi Pečaričeva raznoterost slikarskega gledanja na izbrano obmorsko motiviko slovenskega Primorja in Istre ob običajnejši kronološki razvrstitvi slikarjevih del bistveno izgubila iia svoji*značilnosti, je ižavstava urejena po problemski zaokroiemsti. ki*jo je V veliki menirnarekovala motivika sama. Razstavljena so le oljna dela Hermana Pečariča, ker ga tudi že tako sama zase dobro predstavljajo kot zanimivega slikarja ko-lorista. S to razstavo odločno izstopa ob slikarjih Avgustu Černigoju in Lojzetu Spacalu kot tretja velika slikarska osebnost Primorja. Res je, da se še danes mnogi ob srečanju s slikarjevim imenom sprašujejo, kdo je Herman Pečarič, toda s pričujočo razstavo, ki predstavlja obračun za nazaj, obračun, v katerem je izrečeno priporočilo za današnji dan in za vse prihodnje dni, je narejen morda tisti prepotrebni prvi, a odločujoči kora’-, ki je potreben, da umetniku Hermanu Pečariču prinese zadoščenje, nas pa obogati z novim, dragocenim spoznanjem. SLOVENSKE ZALOŽBE V LETOŠNJEM LETU Skoraj 100 knjig v programu založniške hiše Mladinska knjiga Največ zbirk je namenjenih mladim bralcem najrazličnejših starosti - Pomen knjižnice Kondor Slikar istrske krajine Herman Pečarič Mladinska knjiga nedvomno sodi med največje založbe ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Jugoslaviji, pa tudi marsikatera znana in večja inozemska založba bi se lahko kosala z njo. O tem najbolje priča njen letošnji knjižni program, v katerem je na seznamu skoraj tri sto enot ali knjig. In zares je težko na kratko, a tudi čim bolj izčrpno in natančno predstaviti vseh tri sto del, ki bodo izšla pri založbi v njenih se-deminštiridesetih zbirkah! Izmed teh zbirk jih je malo manj kot polovica, ali natančneje, enaindvajset namenjenih mladim bralcem najrazličnejših starosti — od zbirke Najdihojca, ki vsebuje raztegljive kartonske slikanice, namenjene predvsem predšolskim o-trokom pa tja do zbirke Kondor, v kateri je predstavljena slovenska in svetovna klasika ter sodobna književnost in je doslej izšlo v njej že kar 200 zvezkov. Morda bi tu omenili zbirko Čebelica, ki prinaša pomožno šolsko ■ lllllllMlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIII KOPRSKO KULTURNO PISMO Bogato glasbeno življenje Počastitev spomina skladatelja. Ivana Sčeka - Francoski kitarist - Komorni zbor RTV Ljubljana v dvorcu Zemono Center za glasbeno vzgojo v Kopru, ki združuje vse tri glasbene šole na obali — v Kopru, Izoli in Piranu, se vsako leto, ob obletnici smrti, spomni na svojega profesorja in skladatelja Ivana šče-ka. Tako je tudi letos v njegov spomin priredil večer slovenskih in drugih jugoslovanskih skladateljev. Jasno, da so bila tudi dela Ivana Ščeka, med temi tudi nekaj takih, ki jih je napisal prav za mlade pihalce in trobilce. Nastopali so gojenci glasbenih šol iz Kopra in Pirana iz razredov za godala (violina, violončelo), pihala in trobila (flauta, klarinet, trobenta, rog, pozavna) in klavirja. Navajeni smo že skrbno pripravljenih nastopov teh dveh šol. Tudi tokrat so sc na 'gojencih odražali pedagoška volja ^neumetniška za-vzetbst učitelje v, m so pripeljali mlade izvajalce do lepih uspehov bodisi v igranju bodisi v interpretacijah, tako da smo poslušali kar mali koncert. Lepa počastitev spomina na človeka, ki se je vsestransko trudil in si prizadeval, da bi šola kar najbolj uspevala in ki bi se tega tudi sam najbolj veselil. Društvo prijateljev glasbe v Kopru je v dvorani glasbene šole priredilo svoj četrti redni koncert. Gostoval je francoski kitarist iz Pariza, Jean - Pierre Jumez. Na sporedu je imel plese iz obdobja renesanse neznanega avtorja, Me-nuet Femanda Sora, 1 Spomine na Alhambro Francisca Tarrege, španski ples Enriqua Granadosa, Laurojevo Imitacijo venezuelske harfe. Amazonsko legendo Villa -Lobosa, Impresionistične slike Pio- tra Panina, s Posvetilom Pin Floy-dom je bil zastopan Jacques Ca-stere, s 3 preludiji Pierre Lerich ter z Večno spiralo Leo Brouwer. Jean - Pierre Jumez, ki je glasbo študiral v Parizu, za tem pa v Rimu na konservatoriju sv. Cecilije, se zanima predvsem za ljudsko glasbeno izročilo in je kot zbiratelj prepotoval precej sveta, prav tako kot koncertant, kateremu so svoja vrata odprle tudi največje dvorane, kakor Camegie Hall, Lincoln Center, dvorana Čajkovski v Moskvi, Koncertna hiša na Dunaju, Theatre des Champs Elysees in druge. Njegova izvajanja so pokazala dobrega poznavalca kitare, ki jo virtuozno obvlada) v interpretacijah pa teža k iskanju barvite učinkovitosti, kar pa ni vselej v skladu s slogovnimi značilnostmi, kakor na primer pri plesih iz obdobja renesanse. Vsekakor sodi med tiste kitariste, ki imajo zdrav in resen umetniški odnos do tega instrumenta. Včasih preohlapni in celo površno pripravljeni njegovi vmesni komentarji bi bili komaj na mestu za manj razgledane mlade poslušalce na nekem mladinskem koncertu, na večernem pa so motili, ker so slabili kontinuiteto in koncentracijo poslušanja. Naj omenim še, da Društvo prijateljev glasbe pripravlja za prihodnji, svoj peti redni koncert, gostovanje dveh eminentnih slovenskih umetnikov: flautistke Irene Grafenauerjeve in pianista Acija Bertonclja, ki bosta 15. prihodnjega meseca dvakrat nastopila. Popoldan bosta priredila koncert za mladino, zvečer pa v dvorani glas- bene šole koncert za odrasle poslušalce. Na programu bosta imela dela J. S. Bacha, F. Schuberta. E. Bozza in S. Prokofjeva. V dvorcu Zemono pri Vipavi je bil 13. t.m., prvi koncert v zimski sezoni. Pred polnim avditorijem je nastopil Komorni zbor RTV Ljubljana pod vodstvom Marka Muniha. Program je zajel dela iz nemške, francoske in češke oziroma slovaške zborovske literature in sicer tri pesmi Maxa Regerja, IVAN SILIČ berilo za prve razrede osemletke. V letošnji zbirki bo izšlo deset del in sicer: Nazim Hikmet «sreča prismuknjene ženeš- (ilustracije Ka-mila Volčanšek), angleške ljudske pesmice pod naslovom »Mož v mesecu-) (il. Milan Bozovičar), Bogomir Magajna «Po ves tiči o punčki Maji* (il. Lidija Osterc), Andersen »Deklica z vžigalicami* (il. Srečo Papič), »Trinadstropni bolnik*, knjiga, v kateri bo zastopanih kar šest jugoslovanskih pesnikov in sicer G. Vitez, L. Palje-lak, B. čopič, M. Vitezovič, G. Popovski in D. Horvatič (il. Milan Bozovičar), France Bevk »Pikapolonica* (il. Roža Piščanec), De: sanka Maksimovič »Zgodba o razvajeni cesarični* (il. Danijel Demšar), Ivo Zorman «Rada bi bila velika* (il. Karnila Volčanšek), Branko žužek »Kruh moje matere* (il. Boro Pavlovič) in France Forstnerič »Jabolko* (il. Zdravko Papič). Med znane in skrbno urejevane zbirke za mladino sodi zagotovo tudi Zlata ptica, v kateri je doslej izšlo kakih sto del z ljudskimi in umetnimi pravljicami iz vsega sveta. Letos bodo izšle kar tri knjige kitajskih pravljic, ki jih je izbral, prevedel ter jim spremno besedo napisal Jože Dolenc, ilustrirane pa bodo po kitajskih originalih. Četrta knjiga te zbirke je Zlata skledica, izbor pravljic iz svetovne ljudske tvornosti, ki jo je pripravila Kristina Brenkova, ilustrirala pa Ančka Gošnik - Godec, peta knjiga pa so stare grške bajke Eduarda Petiške in z ilustracijami Vaclava Fiale. Zbirka Mladi oder prinaša mladinske gledališke igre sodobnih slovenskih avtorjev. Letos bodo v tej zbirki izšle tri igre Leopolda Suhodolčana in sicer Norčije v gledališču, Anton Pompardon in Križ, kraž. Kralj Matjaž. V tem sklopu je treba omeniti tudi zbirko Pelikan, ki vsebuje poljudnoznanstvene oziroma informativne slikanice, k* naj otrokom različnih starosti v sliki in besedi predstavijo zanimive pojave iz narave, tehnike, znanosti, umetnosti, zgodovine in kulture. Zbirka se deli na tri težavnostne stopnje. Prva serija je namenjena predvsem o-trokom v maii šoli ter prvem in drugem razredu osnovne šole, dru- ga serija je namenjena otrokom v tretjem, četrtem in petem razredu osemletke, medtem ko je tretja serija namenjena učencem od šestega do osmega razreda osemletke. Letos bosta v prvi seriji izšli dve slikanici in sicer Trgovina ter Kmečka abeceda, druga serija zajema tri dela. Življenje v kraškem podzemlju, Pošta in Od krika do avtomatike, tretja serija pa dela o Knjigi, Slovenskem primorju in Vodi in življenju. Vsekakor aktualna in zanimiva je zbirka pod naslovom Pionirjeva knjižica. V tej zbirki namreč izhajajo družbeno pomembne, aktualne in naravoslovne knjižice, ki so bogato ilustrirane in namenjene predvsem učencem višjih raz redov osemletke. Letos bodo v tej zbirki izšla štiri dela: Janez Vipotnik: «27. april*, Gorazd Marinček «Brigadir naj bom*, Marjan Prosen »Utrinki iz astronomije* in priročnik Vitana Mala za pionirje snemalce in fotografe pod naslovom «Tretje oko». V zbirki Družboslovje za mladino, namenjeno predvsem srednješolcem in ne seveda samo njim, je predviden zbornik »Film in filmska kritika* v uredništvu Toneta Freliha. Podrobneje bi bilo treba spregovoriti tudi o zbirki Sinji galeb, ki prinaša domačo in tujo mladinsko literaturo, dalje zbirko Odisej, ki je nekakšen most med književnostjo za mladino in književnost za odrasle ter zbirko Biseri, ki je sicer namenjena predvsem mladim, vendar pa bodo v njej tudi ostali bralci našli marsikaj zanimivega, vendar se podrobneje zaustavimo pri zbirki Izbrana mladinska beseda, ki je letos nova zbirka založnice in bo v njej predstavljen mladim bralcem skrbno pretehtan izbor najboljših mladinskih stvaritev naših avtorjev. Knjige bodo obogatene s študijami o pisateljih in njihovih izbranih delih, bodo torej kritične izdaje, ki bodo dobrodošle tako mladim bralcem kot pedagogom in bi jih zato lahko označili kot mladinsko Našo besedo. Tako je v pripravi pet prvih zvezkov izbranih mladinskih del Bogomirja Magajne, Venceslava Winklerja, Frana Levstika, Matije Valjavca in Ksa-verja Meška. Vsekakor je treba omeniti tudi zbirko Zlata knjiga poezije, v k*; teri je pet knjig namenjenih nižji stopnji in sicer dela «Ježek se že' ni* Jožeta Šmita, «Zlata ladja* Ka-jetana Koviča, «Vrtiljak» Toneta Pavčka, «Sončnica na rami* v h' boru Nika Grafenauerja in «Mf I tuljčki* Anice Černejeve. Za višja' stopnjo pa bo v isti zbirki izšla J tudi pet zbirk in sicer Prešerna-ve poezije, «Sonce ima krono* Srečka Kosovela, Kajuhove pesmi, žir j pančičeve izbrane pesmi in «Pe‘ j snik se predstavi* Janeza Menarta. Seveda pa nikakor ne moreina I mimo knjižnice Kondor, ki je na-1 menjena predvsem splošni izobrazbi in je bila v tej zbirki domač* j in svetovna klasika, kot smo že iiiiimniMmiiiiiimiiiniiiiiiii»H'iimnimiinnimiMMittmitmiiiniHiiiiiiiiiiiminiiinuitiumiHniiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiii>"<'1"1* NA OBČNEM ZBORU V SREDO, 31. JANUARJA Prosvetno društvo «Valentin Vodnik» pred obračunom triletnega delovanja Prihodnjo sredo, 31. januarja 1979, bo v društvenih prostorih občni zbor PD Valentin Vodnik iz Doline. Zadnji zbor dolinskih prosvetarjev je bil leta 1975, ko je bil za predsednika izvoljen Vojko Lovriha. V obilnih treh letih delovanja je društvo razvilo marsikatero aktivnost in bilo s številnimi pobudami vedno v o-spredju, ne samo vaške, temveč tudi širše tržaške javnosti. V obdobje Lovrihovega predsednikovanja so padli številni pomembni mejniki društvene, vaške in slovenske zgodovine, kakor na primer 30-letnica osvoboditve, stoletnica dolinske pošte in stoletnica društva samega. Društvo, ki je vaška organizacija, .je skušalo spremljati vse pomembne do godke preteklosti in sedanjosti tako, da se je odzivalo s preda vanji in kulturnimi prireditvami ter na tak način širilo med svojimi privrženci redenje in razvedrilo obenem. V preteklih treh letih je pevski zbor Valentin Vodnik navezal prijateljske stike s kulturnimi organizacijami v I-taliji, Avstriji in matični domovini, kar je prispevalo k ugledu našega društva, ki je tako dejansko igralo vlogo mostu v svetu. Vrh triletnega obdobja pa je predstavljala brez dvoma proslava stoletnice obstoja društva. Že dejstvo, da se je društvo o-hranilo okroglih sto let je pomembno. Še bolj pomembno pa je dejstvo, da se je društvo o-hranilo pri življenju z lastnimi močmi. Iz njegove zgodovine je razvidno, da ga niso nikoli vodili ljudje z univerzitetno izobrazbo in širšo izkušnjo na organizacijskem, političnem in prosvetnem polju. Dolga obdobja so bili na čelu društva preprosti, a zdravi dolinski kmetje in obrtniki, ki se niso bali konfrontacije s pisarskimi škrici. temveč so se znali pogovoriti s svojo preprosto in kleno dolinsko govorico: ki so se znali postaviti po robu tudi u-radni oblasti nekega obdobja, ki ga ni potrebno posebej imenovati. No — zato je odbor za proslavo stoletnice sklenil počastiti preteklst z lastnimi močmi in sklepna predstava 21. oktobra 1978 v občinski telovadnici v Dolini je dokazala, da je v vasi še mnogo svežih in zagnanih sil, ki so lahko društvu v veliko korist, ki lahko oblikujejo vaško kulturno - prosvetno lice tako, da vsak dobi tisto, kar je najbliže njegovemu okusu. Triletno obdobje za nami ni bilo niti brez padcev. V obračun je treba vzeti tudi to. S pazljivo in iskreno (ter samokritično) a-nalizo je treba odkriti, kje se društvena politika, ali bolje rečeno, kje .je društveno delovanje tako pomanjkljivo, da ne more o-greti predvsem tiste mladine, ki raje čepi po barih in v gostilnah in se ne udejstvuje ne v športu ne v prosveti, temveč enostavno zapravlja svoj prosti čas (nema lokrat dolgčas), ki pa bi v naših vrstah tudi našla razvedrilo Potrebno bi bilo ugotoviti, kje so društvene pobude že okostenele in zagrabiti tiste možnosti, ki so še neizrabljene, ki odpirajo pot do slehernega domačina. najsibo vaščan ali priseljen, kajti društvo živi za svoje ljudi, za vse ljudi v vasi. zato mora skrbeti za dialog in nuditi tisto, kar je ljudem pogodu. Toda bistvenega tudi tu ne smemo prezreti — da mora društvo stremeti po čim večji kvaliteti svojih storitev im mora v vaščanih željo po kvaliteti tudi vzbujati. Kaj nam bo prinesel novi občni zbor? Bistvene spremembe bodo v samem vrhu. Ker pa je potrebno skrbeti tudi za prihodnost, je v teku pomladitev odbora ter vključevanje v organizacijsko kolo društva perspektivnih mladink in mladincev, ki želijo prispevati vaški stvari svoj prosti čas in sveže moči. V teku je kvantitativna razširitev društvenega delovanja z ustanovitvijo novih odsekov in z utrditvijo starih. Velikih preobratov nikakor ne bo: _ prosvetno življenje v Dolini teče po že ustaljenih tirnicah, vendar je treba od časa do časa tirnicam popraviti smer in zravnati odklone. Nadalje si bodo dolinski prosvetni delavci prizadevali še bolj približali društvo vaščanom, da bi dosegli večjo strnjenost in navezanost KOMF.NTAR K PRIiOZSOSTM IZDAJI O SOLE «ROJAN SKOZI ČAS* DOPRINOS H KRAJEVNEMU ZGODOVINOPISJU n\ Decembra je izšla zajetna in bogata brošura ob poimenovanju osnovne šole po bazoviških junakih. Urejevalci so jo naslovili ROJAN SKOZI ČAS s podnaslovom «po spominih, slikah in zgodovinskih virih*. Izdaja ima 96 strani revialnega formata: že s svojo obsežnostjo nam torej govori o prizadevnosti uredniškega odbora, predvsem pa verjetno o potrebi ljudi, da svojo krajevno zgodovino ne samo ohranijo, ampak jo tudi predložijo mlajšim in bodočim rodovom kot dediščino svoje nacionalne in socialne zavesti. Ta potreba po inventariziranju domače zgodovine se pojavlja kar pogosto in ob različnih priložnostih: zdaj ob obletnici društva, zdaj ob poimenovanju šole ali odkritju spomenika ali celo ob občnem zboru. Iz zadnjega časa naj omenim še vsaj monografsko knjižico o Marici Gregorič - Stepančič in izdajo ob občnem zboru športnega združenja »Bor* iz decembra 1978. Kot vse tovrstne priložnostne publikacije, utrjuje tudi brošura Rojan skozi čas v bralcu zavest o zgodovinskih vezeh, o brezštevilnih žrtvah in naporih očetov, dedov, pradedov. Bralec — domačin se preko takih obravnav zaveda vrednosti tega, kar ima na področju kulturne tradicije. In tudi sam začuti, da je del dogajanja, da ■■ v:: . - V- 343::^ ž|5 ' ■■■• a ' ■ a - g : ;Xd" : v / ■j ■ Soz.* aVidra ' , J' ....■' ' * Platnica brošure «Rojan skozi čas* je nosilec vrednot, da soustvarja jutrišnjo zgodovino. Zato so take publikacije, kljub morebitnim pomanjkljivostim, potrebne in primemo dopolnjujejo priložnosti, ob katerih so izdane. Prav zaradi časovne stiske ob takih priložnostih, morda tudi zaradi organizacijskih in namenskih okoliščin, pa so v takih brošurah vsebinska neskladja in nedodelanosti, ki pa ne zasenčijo njihovega pomena. Vrnimo se k rojanski izdaji. U-vajajo jo verzi Miroslava Košu- te, posvečeni bazoviškim žrtvam, nato se zvrstijo poglavja o zgodovini Rojana, drobci spominov na Piščance, o razvoju šolstva od začetkov do fašizma, o rojanski župniji, o krajevni Marijini dražbi; d pogrebnem društvu, o prosvetnih društvih do fašizma. Sledi utemeljitev poimenovanja rojanske šole po bazoviških junakih, oris šolstva po II, svetovni vojni, oris povojnega prosvetnega delovanja, na koncu pa prispevek o Osvobodilni fronti na področju Rojana in življenjski podatki o pomembnih Roja nčanih. Naštevanje posameznih poglavij kaže sicer na bogastvo publikacije, a tudi na nesistematično in nesmotrno urejenost, ki je še bolj o-pazna ob pomanjkanju kazala. Čemu je ozko versko usmerjena Marijina dražba (glej str. 33 o njenem delokrogu), nastala 1904, obravnavana pred prosvetnimi društvi, ki so delovala od leta 1868, čemu pogrebno društvo pred kulturnimi in mladinskimi društvi? In čemu je dragoceno poglavje o Osvobodilni fronti odrinjeno čisto na konec, za obravnavo povojnega stanja na šoli in povojne društvene dejavnosti? Ob šolstvu po II. svetovni vojni še dopolnilo: iz Prispevkov k zgodovini obnovitve slov. šolstva na Primorskem 1943-1945, avtor je Drago Pahor, knjiga pa je iz- šla v Trstu 1974, je podatek, d* je prvi šolski tečaj v Rojanu **' čel že kmalu po padcu fašizn>* leta 1943', ne pa leto kasneje, k°* piše v brošuri. Ta popravek vajam bolj kot opozorilo na v* ki je lahko pomagalo pri tovrš1' nih obravnavah zgodovine šolštV* pri nas. S tem bi prizadevnosti z običajno pohvalo 0 i urednikov in pisc*^ te brošure lahko končal, pa ri* reprodukcije dveh likovnih del n*' vajajo še na eno misel. V **" četku izdaje je posnetek bronastf ga reliefa Stojana Batiča, ki r po zamisli arhitekta Jagodica zd*j v veži rojanske šole, na str. ? j pa je grafika Bazoviške žrtve LoJ' zeta Spacala iz. leta 1944. Čert1' naročajo naše ustanove take lik°Y' ne projekte v Ljubljani, čemu «** Batičevih spomeniških del po a*' ših krajih, zakaj tako spregled0, vanje domačih ustvarjalcev? r°^ ! sebno za kiparstvo in plastiko & j ži, da se razvija in živi predvse^ ; od naročil javnih ustanov in org*' nizacij. V zamejstvu je takih naf^ čil in del malo, pa še tistih n' zaupamo našim umetnikom. In rojanskem primera: Spacal je Rcr jančan, bil je prijatelj vsaj z & katerimi od bazoviških žrtev r 1 Kata um uu ud&uvjstviii žrtev tem govori fotografija v brošur11 in s tematiko se je v svojih & 1 lih že ukvarjal. Torej? M. K> Primorske bibliografske vesti PRIMORSKA SREČANJA, december 1978. in PD Cerkno. O tej novosti govori Janez Jeram v članku Te naš* Iz lanskoletne zadnje številke Primorskih srečanj naj omenim le nekaj krtine (str. 14-15). liziral konstruktivistično obdobje pesnikovega ustvarjanja. Kosovelova j>art n y ^ni Ljubljana 1977 pot v konstruktivizem je šla vzporedno s konstruktivističnimi iskanji Branko Fll<;ie je objavil dve umetnostnozgodovinski študiji iz bogate«* Avgusta Černigoja. O njegovem slikarskem delu govori prispevek Dem- • ;« v n™ * mm _ „ J ..•« Pn„iia . isjJoi miJi nK Wwi« L n„hH*ni istrskega področja. V prvi, Hibridno i folklorno u ikonografiji, f( Po"iž» • Nekaj misli ob Černigojevi razstavi v Idriji in Ljubljani 'spirmeMcima’Istre!'otoka Krka°ta"sLeidj^p^Vi* (str. 29-32). V zapiskih je v rubriki Primorski portret članek Janeza hior™«, a\>ou„;„o1 J i •• Tu ’ r « u Zoltana: Letošnji Bevkov nagrajenec s podnaslovom Petindvajsetletno . ^ (bizantinske in zahndnnovmnslre 1*con°8raLsk1h delo Marijana Breclja; v našem kulturnem prostoru se nagrajenec ude j- :u r .. Tc.m.i________________ p„__________na primer srednj^ Naj že danes izrečemo toplo vabilo vsem Dolinčanom, da v sredo zvečer napolnijo sedež in ustvarjalno sodelujejo pri pomembnem dejanju, ki bo moralo podati obračun in zakoličiti not v bodočnost PD Valentin Vodnik. RIS stvuje kot publicist,'bibliotekar, bibliograf in leksikograf, pesnik in pre- ^ fresk v Fol^°J ikonografiji »robnih prostorov** vajalec ter soustvarjalec likovnih prizadevanj (str. 40-44). Omenim naj pllmenh srednjeveških fresk v Istri, na otoku Krk0 vajateu tei auiistvcujuicc iiKuvnin prizadevanj l.su. tu-nj. wuicumi ii«j . Slovenili še dva prispevka Branka Marušiča: Tri krajevne publikacije (Renče, . R,Aj n;lllIW,rlllrl , , nA- Kanal, Vrsno) (str. 46-47) ter Dr. Klement Jug (ob 80-letnici njegovega d™g». *** .L* rojstva) (str. 51-54). PLANINSKI VESTNIK, 1979, št. 1. V prvi letošnji številki Glasila planinske zveze Slovenije je več član- kazuje, da so istrski freskanti v sedemdesetih letih 15. stoletja up0" rahljali kot predloge tudi lesoreze iz štiridesetlistne blockbuch izdaj* nizozemske Biblie pauperam. Ikonografske probleme pojasnjuje tudi razprava Andelka Badurin*: SSJŽ ST™miev 5SS? “20& S“, 13-letno hčerko odpravil v »Gregorčičev planinski raj pod Krnom* V predlaga in obrazloži identifikacijo nekaterih problematičnih ikonograf' članku z naslovom V planinskem raju pod Krnom (str. 340) je svoja skih tem v stenskem slikarstvu v Sloveniji in v Istri. Iz hrastove^ doživetja in srečanja'z domačini obogatil z odlomki iz Gregorčičevih skega cikla dvanajstih mesecev je identificiral kralja Davida » pesmi. Da bi planinci spoznali čim več planinskih poti Primorske je sv Hieronima. J Ciril Zupanc v članku Vezne poti na Primorskem (str. 10-12) zbral in uredil pregled le-teh. O ljubezni do gora ter o delu vipavskih planincev govori kratek članek Erne Koren - Vipava in Gradiška tura (str. 12-13). O enem izmed štirih najpomembnejših slovenskih baročnih slikarjih, • e_______________________....... _____________________________ najmlajšem, Antonu Cebeju, ki je bil rojen 1722 v Ajdovščini, govo1* Prihodnje leto, ob 75-letnici PD Idrija bo odprla idrijsko cerkljanska prispevek Ferdinanda Šerbclja, Slikar Anton Cebej, pp. 109-133. T* planinska transverzala, ki bo krožno potekala po področju PD Idrija študija prvič obširneje obravnava delo tega slikarja. N. S. PRED GOSTOVANJEM OPERE SNG IZ LJUBLJANE V KULTURNEM DOMU Jevgenij Onjegin P. I. Čajkovskega V okviru koncertnega abonmaja Glasbene matice bo v tržaškem Kulturnem domu gostovala Opera SNG iz Ljubljane s Čajkovskega «Jevgenij Onjegin». Prva predstava, na programu 3. februarja, bo namenjena abonentom iz Gorice, za katere bo poskrbljen tudi avtobusni prevoz. P. I. Čajkovski je opero «Jevgenij Onjegin» skom-poniral leta 1878 po Puškinovi istoimenski pesnitvi. Najprej so jo uprizorili učenci moskovskega konservatorija 29. marca 1879 v malem gledališču kot opero intimnega značaja, njena prava premiera v Bolšoj teatru v Moskvi pa je bila 11. januarja 1881, vendar je svojo zmagoslavno pot na svetovne odre začela čele po predstavi v Petrogradu 19. okt. 1884, kateri so sledile prve uprizoritve v tujini l. 1888 v Parizu in 1892 v Hamburgu. Iz gledališkega lista Opera in Baleta SNG v Ljubljani za sezono 1977 - 78 objavljamo daljši odlomek članka Jožeta Sivca o značilnostih tega slovitega o-pernega dela, s katerim se bodo v prihodnjih dneh seznanili obiskovalci koncertne sezone GM. «Jevgenij Onjegin> je najbolj Priljubljena opera Čajkovskega ’n spada nesporno med najvišje dosežke njegove ustvarjalnosti. Njeno glasbo, ki se je porodila v enem samem silovitem izbruhu navdiha, označuje nenavadna e-jnoeialna spontanost. Ta glasba ima vse poteze mojstrovega li-Ncno patetičnega in melodičnega nujnega stila. Pevske linije so iz-Puljane zelo spevno. V formalni Osnovi se izmenjujejo zaključena oblike s svobodnimi, deloma reeitativnimi pasusi. Ker brski Prizori ne zahtevajo velikih ansamblov, prevladujejo intimne nbbke romance, arije in duetov, J1 odpirajo pogled globoko v duhovnost, čustvovanje in razmi-"Janje nastopajočih oseb. Vse te nblike pa ne izhajajo iz zunanjih dramskih motivov, temveč iz neprekinjenega toka psihološke drame. Pomembno je ponavljanje 2načilnih tem v smislu leitmoti-k°y- Kljub temu pa Čajkovski ne saže ničesar skupnega z Wag-nerjem, ampak je prej mogoče opaziti določeno nagibanje k J^ancoski lirični operi, ki mu je Dl,a zelo draga. Z opero «Jevgenij Onjegin» je t-ajkovski dosegel kot glasbeni dramatik umetniško zrelost. V M vlada močna notranja e-n°vitost. Ta pa, kot opozarja J. rpldiš, ne temelji toliko na do-‘odni izpeljavi osnovnega emo-Clonalnega tona in razpoloženja ba zaključenih arij. S posebno simpatijo je upodobljen tudi Len-ski, čigar glasbeni bk je poln opojnega čara. hričnosti, iskrene toplote in nežnosti. Zelo pa je skladatelja odbijal Onjeginov značaj. V prvih dveh dejanjih ga siika kot samoljubnega svetovljanskega dandyja in poudarja njegovo premišljeno zadržanost, uglajenost in preračunanost. Onjegin izzove sočutje Čajkovskega šele v zadnjih dveh sli-kah, kjer prerašča v trpečega junaka. Šele tu postane njegov part emocialen in v njem se pojavljajo melodije, ki po svoji nemimi strasti spominjajo na Tatjanine. Živ«) so označene tudi skupine ljudi: kmetje, podeželsko plemstvo in petrograjska a-ristokracija. Po tem realizmu je »Jevgenij Onjegin» enakovreden najboljšim dosežkom ruske realistične literature 19. stoletja. Opera se začenja s Dreddgro, ki poslušalca prepričljivo uvede v Tatjanin čustveni svet tesnobe in koprnenja. Njena tema, ki je s svojimi kromatskimi spremembami glasbena podoba dekliških sanj, je pomemben leit-motiv opere. Prvo Sbko odpira duet Tatjane in Olge, ki je v stilu Verlainovih romanc in prav tako kot predigra v g-molu, kar razločno karakterizira enobčnost podeželskega življenja na Larinem posestvu. Kmalu se h glasovom deklet pridruži še dialog razvila v strastno ljubečo in e-nergično žensko. To je odločna tema Tatjanine ljubezni, ki teži v svojem gibanju navzgor in ima v drugi sliki važno vlogo. Z njo je skladatelj tudi mojstrsko pokazal, kako se junakinja bori za odločitev, da bi razodela Onjeginu svojo srčno skrivnost. To temo kmalu nato orine-'se tudi orkester in z njo uvede znamenito pisemsko sceno, v kateri se odvija pevska melodika pretežno v širokih, odločnih in dvigajočih postopih. V pisemskem prizoru je Čajkovski zgradil vrsto globoko poetičnih glasbenih podob, ki karakterizirajo različ-ne odtenke Tatjanine duševnosti. Prizor ima obliko svobodnega prekomponiranega monologa. E-notnost razvoja .je dosežena s pomočjo tonalnih in tematičnih vezi med posameznimi deli, s postopno kristalizacijo tem in dinamično reprizo začetnega pasusa vsakega dela. Tako je Čajkovski tu našel svojo originalno rešitev opernega simfonizma, katerega osnova je melodični princip. Neposredno za pisemskim prizorom sledi kratka, a čudovita epizoda jutranjega svitanja. Dialog Tatjane in varuške poteka živo in lepo. Sbka se zaključuje s popolnim zmagoslavjem ljubezni, ki ga oznanja razvoj Tatjanine teme v orkestru. V središču tretje slike je arija Onjegina, na začetku in kraju pa je svetal in ljubek prizor deklet. Arija Onjegina učinkuje v primerjavi z melanholično dikcijo Tatjane hladno in le tu in tam {»živi toplo čustvo za hip njegove zadržane in odmerjene besede. Za razliko od ostalih slik izpolnjuje četrto sliko pretežno plesna glasba im tudi najbolj popularna točka — kupleti Trique-ta — ima značaj menueta. To je vsekakor značilno, ker prav na plesu pri Larini pride do odločilnega in usodnega konflikta. Plesna glasba ima namreč tu neposredno in posredno funkcijo. Prav nenavadno .je, koliko raz-hčnih situacij, dramskih epizod in značajev gre mimo nas v preobleki valčka. Orkestralni uvod temelji na melodiji iz začetka zadnjega dela pisemskega prizora. Umirjenost se izmenjuje z vzburljivimi ritmi. To je izraz Tatjanine duševne neuravnovešenosti. Valček je blesteč, vendar ne paraden in slavnosten. V njem ni nič hladne uglajenosti mondenih plescv. Je poln poezije im iskrenega zanosa. Vse do godal — vzbuja težko turobnost. Kmalu intonira violončelo motiv, ki najavlja začetek arije Lenske-ga in je najvažnejši motiv u-sode tega junaka. Kot na začetku je tudi na koncu predigre motiv rogov. Arija Lemskega je ena največjih mojstrovin žalobne lirike Čajkovskega. Ta arija tudi najbolj razkriva podobo Lenske-ga. Odlikuje .jo široka spevnost in neposrednost čustev. V njej je skladatelj zelo živo izrazil trpljenje Lenskega, bridkost neuresničljivih sanj in slutnjo tragičnega konca. Osnovna tema arije je bli-zu Tatjanini melodiji iz začetka zadnjega dela pisemske scene in se zdi kot nekakšna njena varianta v molu. Po prihodu Onjegina in neposredno pred dvobojem se odvije kratek kanonični duet nasprotnikov. Ob koncu dueta intonirajo flavte in klarineti štirikrat v žalobnem molu začetek ariosa Lenskega iz prve slike. Moment smrti je podobno kot v »Pikovi dami* * zelo karakterističen za Čajkovskega: nemirno dvigajoče se sekvence godal in zelo glasen vstop trobil nad or-gelpunktom globokih godal. V sklepu se oglasi še enkrat tragična tema iz predsmrtne arije. Šesta slika se začenja s slavnostno polonezo, ki je ena najboljših kompozicij Čajkovskega v pompoznem stilu. V njej je poleg svečanosti mogoče čutiti tudi i-zraz Onjeginove težnje po zabavi in pozabljenju. Vsekakor značilna .je tonaliteta srednjega dela e-mol, ki je hkrati tonaliteta arije Lenskega pred dvobojem. V prvotni verziji opere je za recitativom Onjegina sledil obsežen in zaradi stalnih modulacij težko izvedljiv zbor. Tega je Čajkovski leta 1885 zamenjal z novo plesno točko — ekosezo, ki predstavlja s svojim lahkotnim in hitrim gibanjem k polonezi u-činkovit kontrast. Ko se pojavi Tatjana, jo spremlja lirična tema v načinu valčka, ki označuje njene svetle in mirne poteze. Tako se tu preprostost in iskrenost Tatjane pokaže kot močno nasprotje mondene družbe. V trenutku srečanja Tatjane in Onjegina zazveni v orkestru tiho tč-ma ljubezni iz druge slike, kar jasno izpričuje, da tuda v njej še niso ugasnila čustva do O-njegina. Arijx Gremina, himna veliki zakonski ljubezni, je polna plemenite in možate hričnosti. Onjegin, ki ga je prevzela plamteča strast, povzame v svojem ariosu melodijo iz pasemske scene, kjer se je Tatjana prvič zavedela _ svoje ljubezni. Na ta , na^jn, ip , doijpiselno podčrtano hrepenenje po vzajemni ljubezni. Tudi v strastno vzburjeni orke stralni kodi, ki je sledila v prvotni verziji opere, je avtor u-porabil za upodobitev hepokojno-sti ritmične obrazce iz omenjene slike. V poznejši verziji pa je ta čudovita koda zamenjana s ponovitvijo ekoseze. V središču sedme slike je duet Tatjane in Onjegina, poln vzne mirjenosti in emocionalnih kontrastov, ki se konča s silnim dramatičnim vzponom. Ko Onjegin zatrjuje Tatjani svojo ljubezen, se oglasi melodija iz zadnjega dela pisemske scene, to da tokrat v B-duru, torej tisti tonaliteti, v kateri je bila njegova «moralistična pridiga*, v tretji sliki. Vsekakor občudovanja vredna tehnika, s katero o blikuje mojster glasbene relacije čustev. JOŽE SIVEC t 1 n® tesni povezanosti vseh in-ytlacijskih izraznih elementov, .^ka od glavnih oseb se pred-StV)V 'a k°t določena karakteri-‘<-na individualnost in se posto-J^fria razkriva v spreminjanju Tau n’h psiholoških komponent, si*!? 'e Čajkovskemu osnpvno Ra r V0 upodabljanja psihološke-{r, tika v njegovi živi rasti me-c’ra doslednjega razvoja intona-„Je- Vsaka glavna pevska vlo-im na določeni skupini tonacij, kj pn njso statične, am- * se nenehno preobražajo. kr5 ,največj0 zavzetostjo je Čaj-Ela ‘ oblikoval lik Tatjane kot avne osebe opere. Svoje poj-i;, VanJe Tatjane in psihološkega sklaj9 I;jene notranje drame je ; "datelj razložil takole: »Ona sk p, ^ duša, polna čiste žen-j e krasote, ki se je dejansko Sa n* dotaknilo življenje. To je id(-'?Va narava, ki nejasno išče he 3 ižn M njina strastno že-bri ker ne vidi ničesar idealu varnega, ostaja reutešena, ,j "dar mirna. Treba je le bilo, hato6 pojavi oseba, ki se po zu-j, "Jošti razlikuje od trivialno bi-J^cialne sredine, pa si je t>mTStavl'ala. da je ta ideal in ty«Vi.pl.a i° je strast do samo-abljenja...» Čajkovskemu je Pelo v svoji glasbi nenavadno i»epričij1Vo izraziti vso poetič-kl . tn liričnost Puškinove juna-(jPte. prikazati njeno duševno nip 0 *n ves komplicirani proces nega duševnega razvoja. Lik .klane se v operi razkriva ta-s ’ da se postopoma razvija in zL^nj.inja. Kot druge junake o-< cpje Tatjano vrsta tipičnih in-Jjdapij in tem, pri čemer pa je **®cilno, da se skladatelj izogi- Larine in varuške Filipjevne in duet preide v kvartet. Zbor kmetov s predpevcem zveni kot prava ljudska pesem. Tudi tu vlada zadržanost in otožno razpoloženje. ki se razvedri in sprosti šele z razposajeno plesno pesmijo. Arioso Olge je podoba brezskrbnega in živahnega dekleta. V trenutku prihoda gostov — Lenskega in Onjegina — se pojavi v orkestru varianta omenjenega leitmotiva kot izraz Tatjaninega duševnega vzburjenja. Sledeči kvartet vseh glavnih o-seb temelji . ob skromni spremljavi orkestra čisto na vokalnih linijah. Kvartet ne pospešuje dejanja, ampak le posreduje podobo situacije. Škoda, da reakcija Tatjane na Onjeginov prihod tu ne pride dosti do veljave. Njena strast se razplamti šele v drugi sliki. Arioso Lenskega, ki je vroča ljubezenska izpoved Olgi, temelji na lirični melodiji, v kateri se zlivata v eno fina deklamacija in kontinuiteta melodičnega razvoja. Tu se razodene strastna narava mladega pesnika, polnega srečnih upov. Predigra k drugi sliki se začenja z novo značilno temo, ki je s svojimi melanholičnimi vzdihi izraz trpljenja in ki neposredno preide v že znano Tatjanino temo. Druga slika je veliki monolog Tatjane, ki ga na začetku in koncu obroblja dialog z varuško. Pripoved Filipjevne je mirna in zadržana. Skladatelj je v liku služabnice podčrtal ljudske poteze. Tatjana ji prizna svojo duševno bol in vročo zaljubljenost z melodijo, ki zgovorno pove, da se je iz sanjavega dekleta, ki išče neznan ideal, nastopa deklet, ki kličejo stotnika, ima valček izključno plesni namen, od tod dalje pa nastopa občasno tudi v neplesni o-bliki. Melodije ostanejo iste, toda v harmonsko tkivo se vpletajo novi glasovi, spremljava postaja bolj rahla in fina, spreminja se instrumentacija in pojavljajo se tudi melodične intonacije kot izraz trpljenja. Čudovito .je, kako je skladatelj prikazal ob ozadju plesnega ritma ne le zunanje prizore, ampak tudi najfinejše odtenke doživetij junakov. Ko Onjegin pleše z Olgo, Lenski trpi in epizoda poteka ob pridušeni zvočnosti z bolj komplicirano harmonsko fakturo. Nato doseže ples višek bleska. Kmalu pa sledi plesni premor in recitativni dialog Olge in Lenskega, ki tej očita, da ga ne ljubi. Svojstveno učinkuje prekinitev razgovora s kupleti Tri-queta. Ples se spet nadaljuje s sijajno in nekoliko izzivalno mazurko. Njen zamišljeni drugi del, poln ginljive žalobnosti služi kot ozadje tragičnega dialoga med Onjeginom in Lenskim. Dialog se nato razvija naglo in burno. Ko ples preneha, nastopi z neenakomernostjo dvodelnega ritma in Ulici zbora vzdušje vznemirjenja. Recitativi Onjegina in Lenskega so močno ekspresivni in pomembne so tudi fraze orkestralne spremljave. Finale — kvintet z zborom — uvede mehak arioso lenskega, ginljiv spomin na preteklost, ki je duša celotnega ansambla, medtem ko so ostali glasovi manj izraziti. Začetek predigre k peti sliki — motiv rogov na enem tonu v punktiranem ritmu ob tremolu LUTZ BERNAU: Z akupresuro proti bolečinam Kaj naj človek stori če ima bolečine? Treba je k zdravniku, pravijo ljudje. Ali pa bo treba vzeti tableto. V velikanski Kitajski pa poskušajo najprej sami odpraviti bolečino z masažo dolo čenih točk telesa. Šele če masaža določenih akupunkturnih točk ne uspe, gredo k zdravniku. In na Kitajskem že otroke uče kako z akupresuro, z masažo določenih točk telesa, odpravljati bolečine. In kanček tega zdravljenja posreduje Slovencem knjiga Z akupresuro proti bolečinam, ki je delo Lutza Bemaua in ki sta jo prevedla Kristina in Miha Likar, znani profesor medicine in avtor poljudnoznanstvenih medicinskih del. Knjiga z akupresuro proti bolečinam nas v uvodnem poglavju seznani z akupunkturo in nekoliko starejšo akupresuro, saj v začetku človeški rod ni poznal zlatih in srebrnih igel in je za preganjanje bolečine uporabljal predvsem masažo. Kako in v katerih primerih nam pojasnjuje knjiga. Ta je razdeljena na vrsto poglavij, od katerih je vsako posvečeno posameznim tegobam in boleznim. V vsakem poglavju pa je preprosto in jasno povedano, katere točke telesa moramo masirati z roko ali paličico ali pa rahlo udarjati s prsti, da preženemo bolečino. Kako to delamo in katere točke telesa moramo zadeti, da dosežemo uspeh je nazorno pokazano še s sliko, tako da je tako preganjanje bolečine jasno in mož n vsakomur. Registriramo poljudno zdravstveno knjigo o kitajski medicini, ki je izšla v slovenščini pri neumorni Mladinski knjigi, vsak pa se bo za njene met IN VESELI SPOMINI 1 IZ TEŽKIH ČASOV Ko smo omenili uši, so nam rekli, da so jih polni in da naj se držimo v razdalji in stoje. Čez nekaj časa so nam policaji poslali naročeno kosilo; bali smo se pač, da ne bodo mogli držati obljube. In glej, komaj smo pojedli so prišli po nas in ves popoldan smo si ogledovali mesto. Zvečer smo jim ponudili večerjo v najboljši restavraciji. Ko smo tam vprašali po stranišču so nam pokazali za hišo; tam je bila izkopana dolga jama, počez deske in pokrita samo z vrečo. Desno za moške, levo za ženske. Zvečer smo se vkrcali na parnik in okoli treh odpluli. Imeli smo zelo slabo morje in še posebno hudo je bilo zame, ki trpim za morsko boleznijo. Okoli enajstih smo bili na cilju. Takoj po izkrcanju nas je pozdravila skupinica Slovencev in eden me je vprašal od kod sem. Ko sem mu odgovoril, da sem iz Trsta, je rekel: «Prav iz Trsta?» Ko sem mu odgovoril, da sem rojen v Ricma-njih, mi je rekel: «Ali nisi Vladko?*. Potem je vprašal, če se ga spomnim. Ko sem mu odgovoril negativno, je odvrnil: «Jaz sem tisti, ki ti je pred dvajsetimi leti dal brco v zadnjo, da ti je gotovo še danes ostala luknja.« Bil je Lojze Škibin iz Lipice. Bil sem pri njem za vajenca in sem mu razbil bicikel. Seveda sva na vse to pozabila in postala prijatelja vse do njegove smrti. Na otoku smo našli še nekaj znancev, ki so nam takoj poskrbeli za menzo in nas seznanili s potrebnim. Tremiti so trije otoki, naš se je imenoval S. Domino, velik približno 2x2 km, poln borov in hrastov. V gozdu sta bili kmetiji, uradna hiša, ribiška hiša, v sredini dve vrsti po 12 hišic, leseni baraki, kamor so tudi nas poslali. Barake so bile še kar čiste, samo miši in stenic je bilo na pretek. Miši so skakale ponoči kar po nas, a to je trajalo le nekaj dni. Patentiral sem mišnico iz škatle in tako smo se jih rešili. Nisem pa uspel napraviti «ste-ničnice« in s stenicami smo se morali sprijazniti in postati krvni sorodniki. V tej baraki smo ostali samo tri tedne, ker so nas potem premestili v že omenjene hišice. Vsaka hišica je imela dve kuhinji, dve večji sobi in dve majhni ločeni sobi. Skoraj povsod smo bili Slovenci skupaj. Tedaj je bilo na otoku kar lepo število Slovencev in že drugi dan smo začeli prepevati in skoraj bi rekel svobodno. Med interniranci je bil tudi neki Kraws, Žid z Reke, umazan, da je za njim smrdelo. Slep je bil na eno oko in čistil je le steklo, na katerega je videl, drugo pa je bilo kot kakšno umazano okno. Manjkala je samo še pajčevina. Vrhu tega je bil še vohun, da nisi pred njim mogel nič govoriti, ker so sicer vse izvedeli na policiji. Nihče ga ni maral v družbi zategadelj so ga dali v eno ločenih sob, kjer je bil čisto sam. Med nami smo imeli tudi nekega Benečana, pravega humorista, vedno veselega. Ta Benečan je nekega dne rekel prijatelju, naj povabi Krawsa v bife na osminko vina in naj ga tam zadrži kar se da dolgo. Zvečer, pol ure po sončnem zahodu, ko se je začelo temniti, smo morali vsi v svoje sobe. Ta čas, dokler je bil Kraws odsoten, je pripeljal Benečan v njegovo sobo osla. Posteljo je potegnil v drugi kot, na njeno mesto pa je privezal osla in mu vrgel malo trave. Odklopil je žarnico in zunaj zadržal napol slepega Krawsa. Ko je prišel Kraws v sobo, je skušal prižgati luč, ker pa se ni prižgala, je šel v kot, kjer bi morala biti postelja, se slekel in vlegel na osla, ki je že ležal. Kraws je začel tako kričati, da smo bili v nekaj sekundah vsi zunaj s policijo vred. Smeha je bilo do solz. Četudi je takoj zasumil Benečana, ga je ta začel tolažiti. Ko mu je Kravvs dejal «ti te ga fatto« (ti si to napravil), ga je Benečan začel prepričevati, da je to napravil sam osel, ker je zaduhal smrad po hlevu. Spremil ga je nato v sobo, mu popravil žarnico, premaknil posteljo in ga pozdravil. A komaj je bil zunaj, je ubogi Kravvs že začel zopet kričati. V blazino mu je namreč zašil okoli 20 kuščaric in predstavljajte si, kako je bilo, ko je položil glavo nanje. Ker ga v nobeni menzi niso marali (tu si moral prav tako delati), si je raje kuhal sam, da je manj potrosil, četudi ni bil revež. Nekega dne so ubili kmetovega vola in polovico dali v prodajo za nas. Judje ne smejo jesti mesa, če ni živine zaklal njihov rabin; v takih okoliščinah kot smo bili mi, pa lahko jedo le prvo meso, ki ga odrežejo za prodajo. To nam je sam povedal. In tako je Kravvs že navsezgodaj čakal pred mesnico in bil prvi postrežen. Potem si Je pripravil svoje ognjišče na prostem in si začel kuhati kosilo. Okoli desetih ga je nekdo poklical, češ da mora v pisarno Ko je ta pustil kosilo samo, je omenjeni Benečan za šalo ukrad®1 meso in dolil vode, da se ne bi poznalo. Ko se je Kra'vS vrnil, je, ničesar sluteč, kar naprej kuril pod lonceH1, Tedaj se mu je čisto nedolžno približal Benečan in g6 vprašal kaj kuha. Ko se je pohvalil, da je kupil pol ki' lograma mesa in da bo imel najboljše kosilo na otok11' je Benečan nadaljeval: «Ne verjamem, da si ti skopu11 potrosil za pol kg mesa...» Tedaj je Kravvs segel z dolg1] mi vilicami v lonec in opazil, da ni več mesa... Brd11 je lonec in stekel na policijo. Med tem časom pa je 86' nečan prinesel meso in ga položil na tla pred zvrnjeni11’ loncem. Ko so prišli policaji in videli meso, so mu dej®11' «Ka/ si se zmešal? Če bi ti kdo ukradel meso, ti g6 gotovo ne bi več vrnil.« Kravvs je ostal v zadregi, pobf® meso, ga malo opral in zopet spravil v lonec. Ker sd0 ga zafrkavali, da se je morda kak kristjan dotaknil me®*' je zopet brcnil lonec in odšel. Neki tovariš iz Gorice i6 vse pobral in dal tudi meni nekaj golaža. Upam, da n®5 ne bo imel kdo za hudobneže, ker nismo imeli drug6 zabave, smo si pač privoščili vohuna. Na otoku se je nabralo večje število psov in ker j6 manjkalo hrane, posebno še vode, je prišel ukaz, da rajo vse pse postreliti. Neki južnjaki so šli k direktor)11 in ga prosili, da bi jim pustil mlajše pse, da bi vsak d*” enega pojedli. Direktor ni bil proti in že isti dan i6 bila prva ohcet. Na pojedini pa je bil tudi neki advok*1 iz Trsta. Ko smo ga drugi dan vprašali, če je bil P6* dober, je odgovoril, da je bil odličen, da pa mora zd*> vedno dvigniti nogo, če hoče lulat. Po tem dogodku sem zbolel in po zdravniškem pr^' logu sem bil premeščen v Sellano. Primorski Tfnevnik 9 PORT ŠPORT ŠPORT 28. januarja 1979 nogomet 3. ITALIJANSKA LIGA Triestina - Alessandria Gostje so zelo solidna ekipa, kljub temu pa so Tržačani favoriti - Namesto Fontane Lenarduzzi V zadnjem kolu prvega dela pr-®nstva bo Triestina igrala doma. , Boste prihaja solidna Alessan-ki je eno izmed največjih prepečen j letošnjega prvenstva. Piemontska ekipa je bila pred pričetkom prvenstva ena izmed favoritov ’.zPad iz lige, saj je vse najbolj-f jBralce prodala drugim ekipam pj navedemo le primer Vagheg-*?Ja,T ki uspešno nastopa za videm-Udinese). No, kljub temu je A-_essandria z nekaterimi nakupi, ki 'so navidez okrepili ekipe, dosegla zavidljivo kondicijo in uigranost in 1 1® že v prvem delu prvenstva zagotovila vsaj obstanek v ligi. V ne-Jplo Pa so Piemontezi pripravili še ajvečje presenečenje doslej z zma-59. nad vodilno Reggiano s presene-J'Vo visokim izidom 4:1. današnji nasprotnik je torej do-nevaren. Triestina si vsekakor o® more privoščiti lagodne igre. Za •nago bo treba kar dobro igrati, ar je vsekakor v močeh Tržačani}:' ki so v tem srečanju favoriti. lagliavini je že pripravil posta-.°' Namesto diskvalificiranega Fon- j®*10 bo igral Politti, v ekipo pa se 00 Po enotedenskem premoru po o vrnil Lenarduzzi. Postava bo naslednja: Bartolini, Cei, Luc-®netta, Politti, Schiraldi, Maschero-J' Quadrelli, Lenarduzzi, Panozzo, fanca, Andreis. iekma se bo pričela ob 14.30. V PRVENSTVU B LIGE Udinese v Palermu V 17. kolu prvenstva B lige go-SUJ® videmski Udinese v Palermu. a to važno srečanje bo trener Gia- ®°mini poslal na igrišče isto posta ki - ’ ,VJ en v j® poškodovan, zamenjal pa ga 0 Tržačan Bencina. • ki je premagala Pistoiese. Od-n bo le vezni igralec Del Neri, 1964 ali prej) ali pionirskim tekom na 10 km (mladina do 15. leta starosti). V vseh treh konkurencah lahko nastopajo smučarji tekači o-beh spolov. Organizator je poskrbel za tehnično in zdravniško službo, vsi nastopajoči pa bodo dobili v dar značko, bilten in posebna priznanja. Vsa potrebna pojasnila nudi ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 767304) oziroma v Gorici, Ul. Malta 2 (tel. 2644), ki tudi sprejema prijave zamejskih tekačev do konca tega meseca. Prošnj'e za podporo na deželo 31. t.m. zapade rok za predložitev na deželno odborništvo za šport prošenj za podporo v zvezi z dejavnostjo, ki so jo društva imela v preteklem koledarskem letu. Vsa pojasnila in pomoč nudijo uradi ZSŠDI. b. s OBVESTILO Košarkarska rekreacija pri ŠZ Bor ŠZ Bor obvešča, da se je na stadionu «1. maj» v Trstu začela rekreacija za košarkarje. Košarkarska rekreacija je ob torkih od 20. lire do 21.30. Vsi interesenti se lahko vpišejo kar neposredno med uro rekreacije. 7. OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA POMORSKEGA KLUBA ČUPfl Osrednje vprašanje: sedež Vsa dosedanja prizadevanja sesljanske Čupe, da bi prišla do lastnega sedeža ob morju, so bila doslej zaman Brez lastnih prostorov se društvo ne more primerno razviti Občnega zbora Čupe se je udeležilo lepo število občinstva Slovenski pomorski klub Čupa iz Sesljana je imel sinoči v Gregorčičevi dvorani v Trstu pravzaprav kar dva občna zbora. Najprej je bil na vrsti izredni, ker je bilo, v skladu z veljavnimi zakoni, treba spremeniti del društvenega statuta, da bi lahko društvo registrirali pri FIV, italijanski jadralni zvezi. SMUČANJE V RA VASCLETTU RADIO ^ddaja o košarki jj-l. jutrišnji radijski oddaji «Glas-l . ping pong» bodo obravnavali j®sarkarsko tematiko. Gost oddaje v l^šarkar Klavdij Starc, ki bo go-j.ri* o pripravah z reprezentanco 0 načinu treniranja v profesio-naln®m klubu. Delovanje ZSŠDI srede prijave Trnovski maraton , sredo, 31. t.m., bo potekel rok u Prijavo na 5. Trnovški fek 0 v Črnem vrhu nad . Idrijo IT-Ijjt rP.arja s pričetkom ob 'thŽoT Lju-ljjr -P smučarskegr. teka lahko iz-(iycJo. med maratonom na 42 km leni leta 1961 ali prej), malim ratonom na 21 km (rojeni leta •»m "•"ii.ii, ,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiii mi inumiii iiiii Zaključek tečaja SPOT Danes društveno tekmovanje - 25. februarja tekmovanje v smučarskem teku - Letošnje 15! bodo 4. marca domači šport DANES NEDELJA, 28. januarja 1979 KOŠARKA ifEOMOCUSKO PRVENSTVO g00 v Dolini °r . Ferroviario MLADINCI , - JO na Kontovelu adran - Stella Azzurra o Iln KADETI •>JJ° v Dolini 8r®g - SABA 9 NARAŠČAJNIKI j.- na Kontovelu °ntoveI - Ferroviario * * # p 00 na Opčinah 0,et - Libertas SMUČANJE 9 TROFEJA ciao cream 'n;** na Piancavallu astopa tudi SK Devin # * * 1nIR0FEJA LPC V TEKIH L°a°° v Timauu vstopa tudi SK Devin NOGOMET 14 , *• AMATERSKA LIGA SO v gtandrežu v®ntina - Itala S. Marco Danes se v Ravasclettu oz. na Zoncolanu zaključi smučarski tečaj SPDT, ki je trajal šest nedelj v decembru lanskega ter v januarju tega leta. Danes pa se bo prav tu tudi odvijalo društveno tekmovanje SPDT, ki je drugo po vrsti (prvo je bilo pred štirimi leti na Krvavcu). Tekmovali bodo samo v veleslalomu v treh kategorijah ne glede na spol. Drugi važnejši datum, ki obenem tudi uradno zaključi smučarsko sezono SPDT, je nedelja, 4. marca, ko se bodo na smučiščih v Ravasclettu oz. na Zoncolanu odvijale zimske športiieujgre Xani. se je teh iger udeležilo rekordno., št^v^o, 302 tekmovalca, letos pa bo v okviru teh iger nekaj noviteti. Smučarji bodo tekmovali na dveh progah, ena bo za moške, druga pa za ženske in otroke. Tudi pri vpisovanju bo novost ta, da se ne bodo mogli na to tekmovanje vpisati več posamezniki, ki so ob vpisu navedli društvo, za katero bi radi tekmovali, temveč i bodo smučarje vpisali predstavniki j društev, ki bodo ob vpisu prinesli seznam svojih tekmovalcev ter obenem tudi dvignili za le-te startne številke. Najvažnejša novost pri teh igrah oa je prav gotovo ta, da se bo letos tekmovanje odvijalo tudi v smučarskih tekih. To tekmovanje ne bo istočasno z veleslalomom, temveč nedeljo prej v Ovčji vasi, ko bo SK Devin priredil svojo smučarsko društveno tekmovanje. To nedeljo, 25. februarja, bo torej SPDT organiziralo tekmovanje v smučarskem teku, ki ga bo tehnično izvedel SK Devin. Kategorije bodo naslednje (v oklepaju je dolžina proge): rekreativci in starejši (2 km), člani (8 km), mladinci (6 km), pionirji (4 km), mlajši pionirji (2 km) ter še članice (4 km), mladinke (2 km) ter pionirke (2 km). Ekipno točkovanje bo veljalo za skupno lestvico ZŠI. D. J. 14 ir.3' AMATERSKA LIGA Vn, v Doberdobu ,ladost - Pni Farra TABORNIŠKI KOTIČEK So,;Lv. Sovodnjah i«;30 lviKlnje - Brazzanesc ln ISKATELJSKA TEKMA Kr% v Križu ras . Primorec ODBOJKA in,- naraščajnice Ki, . na Proseku °nt«vcl - Sokol namizni tenis 9oa DRŽAVNI turnir iCv Pratu ■ st°Pa tudi Kras ŠOLA KARATE «DOYOSHINKAJ» na PROSEKU J^čamo, da se je na Pro-šolU’ S- Nazario, pričela ; a karate «Doyoshinkaj», ki v°di tehnični učitelj «črni Bon* Sergij Štoka. Tečaj je ob ^n®deljkih in petkih od 18.30 vnij . ure. Interesenti se lahko lai?eJ° ob urah tečaja ali pa na . telefonirajo ob isti.i urah a tel. 225189. čestitamo novemu predsedniku, ki je naš dobri znanec in prijatelj, saj sm0 se z r\jim že večkrat srečali tudi na naših rednih letnih taborih. Enotno glasilo za vse tabornike Med pomembnejše sklepe, ki jih je sprejela zadnja skupščina Zveze tabornikov Jugoslavije, vsekakor sodi sklep o izdanju enotnega glasila Z TJ. milan OBVESTILA ŠD KGNTOVEL sklicuje jutri, ?9. januarja, ob 20.30 v dvorani prosvetnega društva na Proseku (Soščev.t hiša) REDNI LETNI OBČNI ZBOR Dnevni red: 1. otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva; 2. poročila, 3. pozdravi; 4. diskusija; 5. volitev novega odbora; 6. razno. Sledil je redni občni zbor, na katerem so odborniki podali svoja poročila, iz katerih je bilo razvidno, da je društvo delovalo v preteklem obdobju zelo aktivno, To je izhajalo predvsem iz poročila predsednika Nika Kosmine, ki se je zaustavil zlasti ob najpomembnejšem vprašanju, katero tare to društvo že od same ustanovitve dalje; še vedno nima svojega prostora, svojega lastnega sedeža ob morju. To dejstvo v taki meri zavira razvoj sesljanskega slovenskega pomorskega kluba, da se za bodočnost sploh postavlja vprašanje, kakšne so možnosti razvoja in obstoja Čupe brez lastnega sedeža, oz. če te možnosti sploh so. Čupa je tudi v preteklem obdobju opravila izredne napore in je potrkala na desetine vrat ter govorila z vrsto odgovornih osebnosti v naši deželi, da bi rešila ta svoj problem, toda do danes so ostala vsa njena prizadevanja brez uspeha. Mnogo lepih besed, precej manj obljub in nobene rešitve: to je bil edini rezultat mnogih posredovanj pri raznih forumih. Predsednik Kosmina se je dotaknil v svojem poročilu še drugih vprašanj, kot na primer težav z osebjem za popravilo in vzdrževanje plovnega parka, stikov s TPK Sirena ter je nakazal v glavnih obrisih delovni načrt za prihodnje delovno obdobje (tečaji, predavanja, tekmovanja itd.). Ivo Magajna je v tajniškem poročilu nanizal vrsto statističnih podatkov o stanju društva, pretekli aktMiOpsti, isponsorizaciji, sodelovanju.^ -klubi. v.' matični domovini, zlasti pa o vpisu v FIV, kjer vse kaže, da so se stvari po dolgem času vendarle premaknile na bolje (kljub nečednim mahinacijam določenih krogov v Trstu) in morda bo tej naši obmorski organizaciji le uspelo v kratkem razviti svoja jadra tudi na uradnih tekmovanjih v naši deželi in drugod v Italiji. Po blagajniškem in gospodarskem poročilu ter poročilu nadzornega odbora je bila dana staremu odboru razrešnica. Sledila je razgiban, diskusija, ki se je sukala predvsem okoli vprašanja pridobitve društvenega prostora. Ker se vsa dosedanja prizadevanja niso izkazala za dovolj učinkovita, so člani dali več predlogov za nove pobude, ki naj bi privedle do j cilja, ki si ga je društvo zasta-j vilo že ob svoji ustanovitvi pred I več leti. Govora je bilo tudi o stikih | med Čupo in Sireno ter o načrtih za prihodnje delovanje. Občnemu zloru so prinesli pozdrave predstavniki komisije za TK pri SKGZ, ZSŠDI, Sirene in Bora. Sledile so volitve. V novi odbor so bili izvoljeni Niko Kosmina, Darko Malalan, Ivo Magajna, Bruno Volpi, Dario Bensi in Edi Germani, v nadzorni odbor pa Dario Jagodic, Matjaž Hmeljak in Paolo Milič. PETKOV OBČNI ZBOR ŠD MLADINA V KRIŽU ŠD Mladina nova športna sila v vasi Zanimiva in plodna diskusija - Društvu zlata plaketa, najvišje priznanje namiznoteniške zveze Slovenije, za svojo dejavnost v zamejstvu Običajno se poročanje o občnem zboru nekega športnega društva prične s predsedniškim poročilom, ki predstavlja najlepšo točko, saj so tam v glavnem navedene lepe besede in fraze, ki pričajo o malih in velikih progra :ih društva, obračunih delovanju, stikih itd. Po našern mnenju pa se izredno doživetje, kot je bil to občni zbor ŠD Mladina, ne more strniti in opisati na tak klišejski način. Vzdušje med občinstvom, gosti in odborniki je bilo res enkratno, kar je omogočilo, da so se morda prvič v vaški zgodovini zrušile tiste pregrade, ki niso dovoljevale odprt diskusije o enem ali drugem vprašanju. Tu mislimo predvsem na razdor med Mladino in Vesno, na problem dvorane Ljudskega doma in telovadnice ter na politično obeležje športne dejavnosti. Takoj moramo povedati, da se je ozračje «segrelo» ko je predstavnik Ljubljan.sk' območne namiznoteniške zveze (LONTZ), sekretar Matjaž Udir, ob velikem presenečenju vseh prisotnih, med temi še posebno odbornikov društva, podelil ŠD Mladina zlat > plaketo, t.j. najvišje priznanje Namiznoteniške zveze Slovenije. Ob takojšnjem burnem ploskanju je Udir poudaril, da je izvršni odbor NTZS sklenil, da se v okviru praznovanj 50 let namiznega tenisa v Sloveniji, ki je 1 »»—i Veliko število ljudi je bilo tudi na občnem zboru ŠD Mladina potekalo lani, podeli ŠD Mladina zlata plaketa za njeno požrtvovalno in plodno namiznoteniško dejavnost v zamejstvu. ŠD Mladina je tako prva organizacija v zamejstvu, ki je prejela to priznanje. Takoj nato je tajnik ŠD Vesna Danilo Tence začel diskusijo s problemom, ki so ga verjetno vsi prisotni najbolj občutili, t.j. odnos med Mladino in Vesno. Mnogim se bo verjetno zdelo nerazumljivo, da v Križu obstajata dva športni društvi, toda ta realnost ima svoje razloge, katerih temelji izhajajo iz celotne vaške športne in družbene preblematike. Tako je namreč Tence dejal, da pozdravlja občni iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiii 15. REDNI OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA KROŽKA KRAS «Leto 1979 prelomnica za društvo» Tako je v svojem poročilu izjavil Vojko Kocman - Dve pereči vprašanji: pomanjkanje pokritega prostora in finančnih sredstev Pomembna vloga, ki jo pri vzgoji in zaposlitvi predvsem mladine ter tudi starejših članov opravlja telesna kultura na območju zgoniške in repentabrske občine, je bilo v Zgoniku na petkovem 15. rednem občnem zboru ŠK Kras jasno razvidno tako iz vsebine poročil kot iz številne aktivne udeležbe krajevnih družbenopolitičnih dejavnikov in članstva. V sedemnajstih letih delovanja, kolikor jih ima za sabo ŠK Kras, je šport postal vsakodnevna praksa vse večjega števila krajevnega prebivalstva, ne le kot tekmovalni moment za sproščanje odvečnih, ,,epeigij.tonvoč,..kot jjl^iko-valec narodne ijj .V' adno lanje SEZNAM NAGRAD barvni televizor Philips 2 potovanji s Primorskim dnevnikom 3 umetniške slike stereo gramofon Philips magnetofon Philips radio Europhon namizna ura Philips zložl|ivo kolo fotografski aparat Kodak daljnogled Bikolj žepni računalnik Canon 4 zbirke vin servis za sladoled - keramika srebrna ogrlica elektronska budilka Junghans moška zapestna ura Bulovva preproga (kelim) usnjena šatulja usnjeni fotografski album uspjeni ovitek za kn|ige ruska lesena šatul|a nalivno pero in kemični svinčnik kraškl pršut domače klobase 3 zbirke plošč In 17 knjižnih nagrad ENOBARVNI JAQUARD FANTAZIJA TISK ANINE IZ: TREVIRA 2000 VOLNE BOMBAŽA MEŠANIH PREDIV MESEC PRODAJE OSTANKOV od 1. do 28. februarja TRST - Drevored XX. septembra 16 - Telefon 730298