278 Razne vesti. Razne vesti. v Ljubljani, 15. decembra. — (Prememba v pravosodnem ministrstvu.) Ko je ministr. predsednik Karel grof Stiirgkh postal žrtev atentata in je bil za ministrskega predsednika nanovo imenovan dr. E. pl. KOber, je tem povodom pravosodni minister dr. vitez Ho ch enburg c r odložil svoj porifelj in prejel Najvišjo zahvalo od 31. oktobra 1916. Za njenega naslednika je bil imenovan dr. Franc Klein, ki je imel v pravosodnem ministrstvu dne 4. novembra nastopen govor, poln znamenitih misli o delovanju pravosodnega ministrstva v preteklosti in za bližnjo bodočnost. (Osebne vesti.) Odlikovan je prvi državni pravdnik v Ljubljani Albert pl. Luschaa s .signum laudis."- Podeljen je naslov in značaj dvornega svetnika predsedniku okrožnega sodišča v Novem mestu Franu Garzarolliju pl. Thurnlack. — Imenovani so: za dvornega svetnika predsednik okrožnega sodišča v Celju z naslovom in značajem dvornega svetnika A d. Kotzian; za predsednika okrožnega sodišča v Mariboru višji sodni svetnik v Gradcu dr. Franc Kočevar p I. Kondenheim; za deželno-sodna svetnika v Novem mestu okrajni sodni predstojnik v Metliki dr. Vladimir Forster in okrajni sodnik v Novem mestu Albert p|. Levičnik; za namestnika državnega pravdnika v Ljubljani okrajni sodnik Stockl v Ljubljani. — Preselil se je odvetnik dr. Dragotin Treo iz Gorice v Ljubljano. — Umrli so: predsednik dež. sodišča v Trstu Josip Mi-1 o včič, notarski kandidatje dr. OtokarBaš v Celju, Alojzij Bizjak v Kranju, dr. Stanislav Rudež v Ilirski Bistrici. — V komisijo za sodne izpite pri višjem deželnem sodišču v Trstu so imenovani med drugimi tudi: za načelnika predsednik višjega dež. sodišča Avgust Jacopig, za izprašujoče Komisarje: odvetnik dr. Fran Brnčič v Trstu, predsednik trgovskega in pomorskega sodišča v Trstu dr. Anton Peričič, višji sodni svetnik dr. Andrej Pretner v Trstu, dr. Matej Sanzin, odvetnik, prvi državni pravdnik dvorni svetnik dr. Josip Zencovich pl. Stellamare. (t Franc Leveč.) Dne 2. t. m. je umrl v Ljubljani dvorni svetnik in dež. šolski nadzornik v p. Franc Leveč. Nesmrtne zasluge, ki si jih je pridobil ta odUčen in veleizobražen mož na literarnem in šolskem polju s svojim neumornim delovanjem, so bolj ali manj obširno že popisane v raznih javnih glasilih, zlasti v literarnih naših revijah. V posebno zaslugo pa mu moramo šteti slovenski pra\niki to, da je že začetkom osemdesetih let prevzel poslo-venjevanje razglasov deželne vlade kranjske in da je potem vso dolgo dobo do zadnjega oskrboval slovensko besedilo deželnega zakonika. Pridobil je za to Levca tedanji deželni predsednik baron Andrej Winkler, ki je sam dobro poznal slovenski jezik in imel posebno veselje do dela za slovensko pravno terminologijo. Po cele ure sta baron Winkler in tedanji prof. Franc Leveč skupno Razne vesti. 279 prevajala daljše razglase in osobito vladne predloge za deželni zbor. Tako sta, popolnjujoča se delavca — Winkler uzor upravnega pravnika, Leveč mojster jezika - marsikaj dobro premislila, predno sta določila za pojem ali misel v nemškem jeziku pravo slovensko besedo. Ko je deželni predsednik baron Winkler odšel 1. 1892 iz dežele, je Fr. Leveč nadaljeval to delo, ker je ostal do svoje smrti translator pri deželni vladi. Dolga vrsta deželnih zakonov priča o njegovih zaslugah za pravniško slovenščino. V njegovem in Winklerjevem delu tiči velik terminologijski zaklad, ki se bo šele prav spoznal, ko se zlasti izkoristi za potrebno novo izdajo slovenske pravne terminologije. Takšno izdajo je imel vedno v mislih baron Andrej Winkler, ki je še v pokoju zbiral terminologijsko gradivo in ga tudi baje mnogo priredil. Po Winklerjevi smrti letošnjo "pomlad je Leveč posredoval, da dotično Winklerjevo literarno zapuščino dobi društvo „Pravnik" za porabo pri novem terminologijskem slovarju. Tudi je dvorni svetnik Leveč prepustil nekaj časa pred svojo smrtjo 54 knjig pravne vsebine iz zapuščine svojega prerano umrlega sina prof. drja. Vladimira Lcvca za knjižnico društva .Pravnika". Tako bo odlični pokojnik tudi posebej pri slovenskih pravnikih živel vedno v hvaležnem in častnem spominu! (Pristojbine za vloge v izvršilnem postopanju in za tožbe, ki zahtevajo zemljiškoknjižni vpis.) Finančno ministrstvo je izdalo na vsa finančna deželna oblastva razpis od 5. aprila 1916 št. 23.333, ki zadeva: 1. vloge v izvršilnem postopanju, ki zahtevajo zaznambo v javni knjigi; 2. predloge za dovolitev prisilne dražbe; 3. in 4. predloge za prisilno osnovo zastavne pravice po § 88 izvrš. r. in za preodksz knjižno zavarovane terjatve namesto plačila; 5. predloge za dovolitev prodaje premičnih stvari, in 6. tožbe, s katerimi je združen predlog za zaznambo v javni knjigi. Ta razpis je priobčen v naredbeniku pravosodnega ministrstva z dne 29. aprila 1916. — Finančno ministrstvo je pa z razpisom od 17. avgusta 1916 štev. 54.829 ker so se, kakor pravi, pokazale v praksi težave in dvojbe glede pristojbin od vlog in tožb, ki zahtevajo zemljiškoknjižno poslovanje, nadomestilo točke 1., 3 in 6. prej navedenega razpisa z novimi navodili, dočim ostanejo točke 2., 4. in 5. nedotaknjene. Zadnje navedeni razpis finančnega ministrstva, ki je dokaj obsežen, je priobčen v naredbeniku pravosodnega ministrstva za leto 1916 na strani 441 in naslednjih. (Kako prevajati nemški izraz .Stelle" v nekrajevnem zmislu?). Vojni dogodki so pokazali potrebo, da je posegla državna oblast s cesarskimi, ministrskimi naredbami in drugimi ukazi globoko v vse panoge socijalnega in gospodarskega življenja. Toda nikdar ni izraz -xvta psi prišel do tolike veljave kakor ravno med vojnim časom. Že izdane določbe se morajo hitro spreminjati in uveljaviti nove. Primerjaj določbe, ki so bile izdane od početka vojne do zdaj o klanju goveje živine, o preskrbi z moko in kruhom i. t. d. Vsak dan ustvarja namreč takorekoč nove razmere. Ni čuda tedaj, da so nekatere oblastvene odredbe premalo premišljene z ozirom na vse posledice in večkrat s pravnega in tehničnega stališča ne dovolj jasne. 280 Razne vesti. V naglici, s Itatero mora danes delati ves državni ustroj, se zagreše tudi jezilrovne napal