LISTEK. ALBIN CEBULAR: Šolske razstave. (Bela Krajina.) (DaJje.) 3. Dragatuš. Zakai ip, tukai še elobokozačrtana. ir-ed tem ko ip v okolici bližnii kakor oddalieneiši, že precei izhlapela? Tukai se moramo opirati naiveč na fare. Črnomeli ie razuoložen prometu. Liudie ki Rrihaiaio semkai sp nekako moderniziraio. Ne seieio več v toliki meri konopHp in lanu. ker kupiio v mestu za male novce obleko in potrebno. torai sp iim np iznlača trud in skrb. katera bi nastonila v obratnem slučaiu: zato izeineva tudi tukai tin — bela obleka V pretežni večini so črno oblečeni. . Šolski okoliš:' Petrova vas. Talčii vrh. Mavrlen in Dobliče, vsi ti liudip spadaio pod črnomalisko faro torp.i so naimani vsako.nedelio v Črnomliu kier so se potom zadnijli desetletii. ko ip iztekla železnica mimo Crnomlia. ponolnoma nrelevili. Tribuče sicer ne spadaio sem. vendar pa iim ie orecei bliže neeo v Adlešiče. zato se iih tudi orecei odtrea semkai. Vse drugače ie na z Draeatušem, Vinico Adlešiči kier so samosvnip fare, vse precei oddaliene od Crnomlia. s katerim imaio boli slab stik (sodišče kolodvor semeni): med tednom se zadržuieio liudie v 'domarih vinoeradih in na domarili niivah, lp ob nedeliab eredo v središčp svoie fare. torei so šp precei izolirani od vnaniep"a sveta dasi iim ni tako daleč in imaio zateeadeli še eloboko usidrane narodnp še?e in običaie. čp se novrnemo torei nazai tudi šp eloboko ornamentiko1. katera Jživi, naibuldneie cvete in se razviia r,a svetovnoznanJh ¦ pisanicab (piruhih). ' Tudi dragatuška šola ie pričela v veliki meriz izdelovaniem in narisavaniem hišnih številk. da že vsak mimoidoč notnik kateri erp skozi katerikoli krai ki ip tu všolan. vidi na Viiši tablico. opremlieno 7, obrobno ornamentiko, prenoieno z ž5vo barvn satno od sebp prinnveduiočo. okusno izdelann številko Ta ornamentalna deščica vsakemu nrišlecu stopi nehote nrpd oči ter ?a onozori na istovrednp ornamentalnp zaklade kateri se nahaiaia v hiši sami bodisi na enem ali drueem nredmetu. Številni osnutki na papir nam kažeio prinravp in se.stave. predno sp zavzame nravi naris. Vsak nrostorček- ie skrbno oorablien. okusno izpolnien: stroea sie^urnost se žp kaže- kait; vsaka črta ie na svoiem mestu iasna. np kakor ip kie navada da ie vse zmašeno na kuu kakor na smetišču. v redn torei. kolikor Dač moremo /ahtevati nd osnovnih razredov na tei šoli. Ko se bo not usmerila in utrdila na eni vrsti vo^rn prestoDiio tudi n^ drufo. t. i. oo naravi in tako bodn eotovo izšli z oboiestransko obdelavo iz leta v leto. Sedai se šele vidi, kako lep in zanimiv ip ta predmet ob katprem s.p zaraduip učenec in nčiteli sai ie izdelek res s-korai neoričakovan Pri rokotvornem ooukn moramn dohvalno omeniti izdelke. ki omoeočuieio še pouk. N. nr.: v 3. šolskem letu nbravnavaio Tnrke zato <:r> si naredili učilo iz cementa: iiribček z obzidipm in cerkvico kar imaio stalno med šolskim 6knom. Dalie zasledimo stoialce, na katerem ie nareieno mostišče. na katereea sn postavliene iz palčic sestavliene kočice. kritp, s slamo. Vse to omoeoča iasneišo nazornost da si laže ustvari učenec nredstavo. lažp Da tudi obvlada snov ter nam io poda ker kar bere W predmeta. Ce bi imel vsak razred posebei za svoie nredmete take nazorne pripomočke na naisi iih naredp tudi učenci sami, čp so šp tako primitivnn izdelani. bodn brezdvomno zbuditi tudi oine 'ki sne veono v razredn ki sp ne c^aneio \7. razreda v razred. kaiti stvar iib bo pričela zanimati ker so sami ustvariali oziroma pomaeali četudi naimani, in napredek bo zašel tudi vanie. kar prižgali se bodo. oživeli med tem ko bi v obratnpm slučaiu vednn boli toneli. kpr iim ista večletna nonavliaioča se nčna snov doni po učilnici. Dalip zasledimo tudi nreceišnip stevi!o stoialc sestavlienih iV. palčic. katera nai bi bila za cvetice. Razstava ie prav dobro uspela eledalcev ie bilo precei — le t>o začrtani poti naprei! 4. Podzemeli. Risanje se goii normalno; posebnih novdarkov ni priipomniti kar ie nafflasil že saim e upraviteli. nač pa bi omenili nri rokotvornem roouku izdelavo lesenih kiožnikov. Prav dobro ea ie izvršil neki deček ki va ie tudi dkrasil c slikami orodia katero rabi nie^ov oče. (Dalje prih.)