Zgornje pripombe seveda prav nič ne zmanjšajo pomena in vrednosti odlič­ nega avtorjevega dela, v katerega je vložil obilo truda. Prikazal je paleolitsko postajo Veternico tako, kakor je treba. Upati je, da izideta prav kmalu še kulturni in antropološki del, s katerima bo monografska obdelava Veternice zaključena. S. Brodar Mirko Malez, N a la z iš ta fosiln ih h om in ida u H rv atsk o j. Geološki vjesnik Instituta za geološka istraživanja v Zagrebu 18l2 (1964), str. 309— 324. Zagreb 1963. Najdišče fosilnih ostankov ledenodobnega človeka na Hrvatskem prikaže avtor v pregledni karti. Znanim najdbam kostnih ostankov neandertalca v Krapini se je pridružila nova v paleolitski postaji Veliki pečini pri Gorancu na Ravni gori. Skeletni ostanki fosilnega človeka, nosilca mlajšepaleolitskih kultur, pa so bili odkriti v Cerovački gornji pečini pri Gračacu v Liki, v Romualdovi pečini v Lim- skem kanalu Istre, v kamnolomu Sandalja pri Puli v južni Istri ter v jami Veter- nici pri Zagrebu. Za vsako nahajališče posebej zvemo po vrsti topografske podatke, točno geografsko lego, kdo je odkril fosilne ostanke in kdaj ter kakšen je tip najdišča. Nadalje slede prav tako po točkah opis sedimenta, v katerem so bili kostni ostanki odkriti, njegova stratigrafska datacija, v njem odkrita paleolitska industrija ter glavna paleontološka vsebina. Nadrobno so potem našteti osteološki ostanki človeka, navedena sta število in spol osebkov ter njihova sistematska pri­ padnost. Navedbe o ustanovi, ki najdbe hrani, inventarne številke najdb in podatke o odlitkih zaključuje izčrpna bibliografija vsakega najdišča. Brez dvoma smo s tem dobili zelo koristen pregled, za katerega moramo biti avtorju samo hvaležni. S. Brodar L. Vértes z 20 sodelavci: T ata, eine m ittelp aläo lith isch e T raoertin -S ied - lu n g in U ngarn. Archaeologia hungarica, n. s. XLIII, 253 str., Budimpešta 1964. Knjigo predajamo javnosti, pravi v uvodu E. Va das z, z gotovostjo, da bo veljala kot vzor. Res ima zajetna knjiga, tiskana na belem krednem papirju, z mnogimi ilustracijami, prijeten videz in 21 strokovnjakov, ki so ustvarili njeno vsebino, vzbuja spoštovanje. Gre za monografsko in vsestransko obdelavo paleolitskega najdišča v traver- tinskem kompleksu termalnih vrelcev pri mestu Tati, severozahodno od Budim­ pešte. Najdišče je že davno poznano in v letih 1909—1913 ga je že T. K or m o s tedanjemu času primerno raziskoval. Najdbe se tu in tam pojavljajo v vsem tra- vertinskem predelu, vendar je bilo novo izkopavanje leta 1958 in 1959 omejeno na najmočnejše najdišče, imenovano »najdišče I«. V travertinu nepravilnih oblik je nastala približno 2 metra globoka kotanja, velikosti okrog 10 X 6,5 m in skoro navpičnih sten. V tem zaščitenem prostoru, ki ima skoro ravno dno. so se naselili ljudje v času, ko je termalno delovanje na tem mestu začasno prenehalo. Dno ko­ tanje je izpolnjeno z 10—45'cm debelo plastjo puhlice, ki vsebuje kulturne ostanke. Na njej leži domala sterilna, 50—100 cm debela peščena plast. Ponovno izločanje travertina je vse to pokrilo še več metrov na debelo. Izkopavanje je bilo težavno, ker najdišča niso razkrili, temveč lečo puhlice in peska zasledovali in izkopavali podzemno. Najdišče je bogato, saj so dobili 2318 artefaktov in okrog 150 kg od­ bitkov. Kosti je bilo malo (okrog 10 kg), a še te pretežno od mamuta. Gledano iz naših razmer je prav gotovo sreča, da je bilo mogoče pritegniti k obdelavi najdišča tako veliko število strokovnjakov. Že samo naštevanje njiho­ vih prispevkov zavzame precej prostora: zgodovina raziskovanja, geološki pregled, določitev paleotemperatur po razmerju O 1 8 : 01 6 v karbonatih, mineraloška pre­ iskava izvrtanih vzorcev, analiza radioaktivnega ogljika, petrografska raziskava sedimentov, raziskava alg in mahov, biološka sestava travertina in njegov nastanek