ANGLIJA SE JE ODLOČILA ZA EVROPO VELIKA VEČINA Laburistični predsednik Wilson je doživel osebno zmago, Anglija pa narodno, ko so Angleži minuli četrtek, 5-t. m. z veliko večino glasovali za vključitev Anglije v gospodarsko cvetoči devetčlanski Skupni evropski trg. Za vključitev je glasovalo 67,3% vo-lilcev, proti 32,7%. Plebiscietarna odločitev Angležev za Skupni evropski trg opazovalci smatrajo za zgodovinsko važen dogodek v britanski politiki. V minulih 100 letih nobena angleška vlada ni na nobenih parlamentarnih volitvah dobila več kot 60% oddanih glasov. Od okrog 40 milijonov volilcev se je četrtkovega glasovanja udeležilo nad 68%, Severnoamerišk; predsednik Ford je na svojem nedavnem potovanju po Zahodni Evropi imel avdijenco pri papežu Pavlu VI. v Vatikanu. Razgovor med njima je trajal 65 minut. Pavel VI. je Fordu izjavil, da „katoliška Cerkev ne zapira oči pred stvarnostjo moderne politike sil, toda dvigniti moramo svoj glas in opozoriti ljudi, da miren in človeški mednarodni red ne more temeljiti na sili.“ Pavel VI- je Fordu tudi izjavil, da „na teh sestankih (Fordovo potovanje po Evropi) ste bili zaposleni s proučevanjem težkih vprašanj, ne samo političnega, temveč tudi „Novi list“ v Trstu, ki sicer mnogokrat zastopa pristransko stališče do dogajanj med revolucijo, je ob komunističnih proslavah „30-letnice zmage nad nacizmom in fašizmom“ zavzel v uvodniku z dne 24. aprila t. 1. jasno stališče do boja proti fašizmu na slovenskem Primorju. Med drugim pravi: „Tridesetletnici zmage nad nacizmom in fašizmom ne bi smeli dati samo priložnostnega značaja, samo pomena nekake manifestaciie, ampak bi morali izražati to zmagoslavje v splošni živ-ljenski praksi: s tem, da bi zares izločili iz nje vse tisto. kar. je bilo značilno za nacizem in fašizem. Mnogokaj od tistega se je obdržalo vse v naše dni: predvsem določen duh nestrpnosti in totalitarnosti. .. Za nacizem in fašizem sta bila značilna predvsem sovraštvo do vseh tistih, ki niso hoteli trobiti ž njima v isti rog, 'in totalitarnost, miselnost, da je nacizem oziroma fašizem edino pravilni politični nazor. Zato da ima pravico zahtevati zase vso, totalno, oblast ter pravico, da fizično in duhovno uniči vse 'tiste, ki so drugačni in ki vztrajajo pri kar je toliko, kolikor se Angležev udeležuje normalnih parlamentarnih volitev. Od teh 68% pa je glasovalo za Skupni evropski trg nad 67%. Nasprotniki vključitve Anglije v Skupni evropski trg so trdili, da bo pristop pomenil za Anglijo brezposelnost, probleme prehrane in državne neodvisnosti. Propagatorji za vključitev pa so prikazovali resen gospodarski položaj Anglije, čigar najboljša rešitev bo njena vključitev v „največjo gospodarsko skupnost na svetu s tržiščem 250 milijonov ljudi, namesto da bi ostali sami v sedanjem negotovem svetu.“ vojaškega značaja, ki jih s stališča obrambe tisti, ki so odgovorni za javno življenje, ne morejo ignorirati.“ Kissinger je po Fordovi avdijenci pri papežu Pavlu VI. izjavil: „Bil sem že večkrat pri papežu, toda sedaj se je prvič zgodilo, da je papež govoril tako odkrito in naravnost.“ Ford je Pavlu VI. odgovoril, da bodo „ZDA storile vse, kar je v njenih močeh, za mir in napredek. Toda,“ je dodal, „potrebujemo Vašo duhovno in navdihujočo pomoč, da bomo bolje izvršili naše delo.“ pravici, da drugače mislijo. Da torej uniči vse tiste, ki hočejo biti svobodni. Nesmiselno se je vdajati veselju in . zmagoslavju ob tem jubileju zmage nad nacizmom in fašizmom, če skuša kdo pri tem podaljšati v naše dni tisto najhujše, kar sta nacizem in fašizem pomenila: sovraštvo do drugače mislečih, nestrpnost, nasilje, grožnje, totalitarnost, politično vsiljevanje lastnih idej kot edino pravilnih, obrekovanje politično drugače presojajočih, prezir do svobode in do nazorskega pluralizma. To velja posebno za tukajšnje slovenske razmere. Naš boj proti fašizmu se ni začel šele julija ali septembra 1943, pa tudi ne leta 1941 ali 1939, začel se je že mnogo prej, že leta 1920, ko so začele prve fašistične skupine razgrajati po Trstu in po primorskih krajih. Ta boj je bojevalo vse naše ljudstvo, od socialističnega delavstva d,o kmetov in ljudskih duhovnikov, predvsem pa slovenska primorska mladina in izobraženci raznih nazorov, katere pa sta povezovala hotenje po resnični svobodi in po osvoboditvi slovenskega naroda izpod fašizma. Stanko Majcen igran V Sloveniji ENODEJANKA STANKA MAJCENA APOKALIPSA V GORICI Slovenski pisatelj dr. Stanko Majcen, nekdanji podban v Ljubljani, pod banom dr. Markom Natlačenom, je napisal več dramskih del, ■ izmed katerih sta bili v domovini v državnem gledališču vpri-zorjeni samo dve: prva „Kasija“ pred petdesetimi leti, druga — Matere — pa tisti teden pred našim izhodom iz domovine pred tridesetimi leti. Pozneje v domovini nobena več, v Buenos Airesu pa lani njegove Matere v Slovenski hiši. Umrl je pred nekai leti. Predlani so mu hoteli za 85-letnico postaviti spominsko ploščo v domačo hišo in v mariborskem gledališču vprizoriti njegovo enodejanko Zamorka. Toda ker ni sodeloval v boju za „osvobojenje“, so po sklepu mariborskih pisateljev odpovedali pripravo predstave in tudi spominske plošče niso vzidali. Letos pa je Stalno gledališče v Trstu pripravilo njegovo enodejanko iz prve svetovne vojne Apokalipso in jo v vprizorilo v Novi Gorici (v Sloveniji) na letošnjem .„srečanju malih odrov“. Ta napeta, zgoščena enodejanka, ki kaže skupino galicijskih ljudi, obsojenih zaradi špijonaže, zaprtih v ječo in čakajočih v smrtnem strahu na obsodbo, je v režiji Maria Uršiča izredno uspela. Tako je Majcen vnovič uspel v Sloveniji, čeprav po ovinku iz Trsta, ko so ga v Mariboru vrgli s programa. Umetnost je večja sila, kot strankarsko sovraštvo. Mednarodni leden ČILSKA VLADA grala. Pinocheta je začela postopoma rahljati totalno prepoved slehernega organiziranega političnega delovanja v Čilu. Desničarsko usmerjeni Čilenci so začeli organizirati tkim. Movimiento de Unidad Nacional (MUN) — Gibanje za narodno enotnost, ki naj podpre obstoječo vlado v njenih naporih za normalizacijo razmer v državi. V devetčlanskem glavnem odboru je tudi Leon Vilarin, predsednik čilske Federacije lastnikov tovornjakov, ki je v letih 1972 in 1973 s'svojimi prometnimi stavkami pripomogla k zrušitvi marksističnega Allendejevega režima. Letos avgusta namerava MUN imeti svoj prvi narodni kongres v Santiago, na katerem nameravajo sprejeti program in formalne statute organizacije, za katero trdijo, da je apolitična, a ne sprejme v svoje vrste levičarjev. Glede vladne prepovedi organiziranja levice je Vilarin izjavil: „Ni krivično, da sme samo desnica formirati svoje gibanje. Vsako drugo stališče bi bil politični Zato menimo, da bi morale imeti tak širok, ljudski, svobodni izraz tudi naše jubilejne proslave zmage nad fašizmom, ne pa, da se skuša kdo polastiti monopola nad njimi.“ Ford pri papežii ODKRITA BESEDA BRALI SMO Monopol nad proslavami fa življenja in dogajanja v Argentini Ni težko podati splošen in hiter potek argentinskega življenja v zadnjih tednih, saj je preteklo v znamenju gospodarske preosnove, to je, temeljite spremembe gospodarske politike vlade. Proces te spremembe je bil izredno dolg, saj je že dva meseca prej tedanji gospodarski minister dr. Gómez Morales jasno nakazal zavoženo gospodarsko stanje in predstavil načrt, kako državo iz tega stanja izpeljati. Vendar je za izvedbo tega načrta zahteval soglasje in vso politično zaslombo vlade. Ker tega ni dobil, je že kmalu potem izrazil namen, da odstopi. Na prošnjo predsednice je ostal na svojem mestu še toliko časa, da je vlada poiskala drugo osebo za tako važno mesto v sedanjem argentinskem izrednem stanju. Tako je bil za ministra ekonomije imenovan ing. Celestino Rodrigo, dotedanji tajnik na ministrstvu za socialno skrbstvo in mož zaupanja vodje tega ministrstva López Rega. S tem je-tudi imenovani minister López Rega razširil svoj vpliv tudi na to področje vladnega delovanja. Ing. Rodrigo je predstavil načrt, ki delno povzema ukrepe predložene že s strani njegovega prednika dr. Gómez Moralesa. A šel je še dalje. Najprej je energično devalviral dolar (finančni s 15— na 30. novih pesov, turistični s 25.— na 45.— novih pesov in napovedjo, da bo prišel na 61.5). Sprostil je cene večine proizvodov, razen takoime- novanih življenjskih potrebščin. Zlasti pa je podražil goriva ter energetske produkte. Navadna nafta je poskočila s 4,80 na 13,50 (181%), super pa 5,50 na 15 (173%). To je seveda povzročilo podražitev transporta (kolektivi med 50% in 100%, odvisno od sekcije, podzemska železnica kar za 150%, napovedujejo pa podražitev železniškega prevoza za 100%). ISevedase je kot na ukaz podražilo sploh vse, od kruha in mleka, do kave v kavarni, ki je poskočila z o-bičajne cene 1,3 na 3 nove pese. V takem ozračju so praktično popolnoma zastala pogajanja paritetnih komisij za določilo povišic plač. Kot se je že nekaj časa govorilo, je bila norma, indirektno izdana po vladi, naj se plače ne povišajo več kot 38% na bazični zaslužek. Kmalu po zastanku razgovorov, je v petek 6. junija predsednica države, ga. Maria Estela Marti-nez de Peron po radiu in televiziji govorila narodu. Orisala je težko stanje v državi, katero je primerjala bolniku, ki ga ni mogoče drugače ozdraviti kot z operacijo. Izjavila je tudi popolno zaslombo novemu gospodarskemu ministru in od vseh zahtevala, da vsak državljan po svojih m,o|5eh pripomore h gospodar ski obnovi. Istočasno, ko je označila kot protinarodno vgako stavko in kaljenje reda v gospodarstvu, pa je tudi napovedala, da je najnižja plača (2.000 novih pesov) po vladnem ukrepu zvišana na 3.300.— novih pesov (kar predstavlja 65%)., Glede ostalih ukrepov na tem področju, pa da naj se nadalje po gajajo paritetne komisije. Ta povišica, ki okoristi velik sektor delavstva, zlasti najnižje sloje, je vsaj delno pomiril razburjenje med sindikati. Vendar ne za dolgo. Vlada je1 kmalu dala vedeti, da ostale povišice plač ne smejo presegati omenjenih 38%, in da se vse povišice, ki so jih nekatera posamezna podjetja že dala pred tem, štejejo kot že vključene v teh 38%. S tern bi nekateri boljše plačani sektorji prejeli kaj pičle povišice, ali pa sploh ne. Ti ukrepi, ki po mnenju nekaterih opazovalcev ogrožajo zlasti bolje situirane delavce, piripadajoč« srednjemu sloju, so povzročili nezadovoljstvo v tem sektorju in vdliko skrb med sindikati. Nev gospodarski načrt sloni namreč na strogem spoštovanju teh ukrepov, na koordinaciji posameznih korakov, in na povečanju proizvodnje; to kar se tiče notranjega gospodarstva. Omejiti povišice plač spričo splošne draginje, istočasno pa zahtevati večjo proizvodnjo je nekaj, kar onemogoča normalno razmerje med sindikalisti in delavci. Nezadovoljstvo je splošno v sicer bolje plačanih gremijih, in to nezadovoljstvo bo verjetno prišlo do izraza v prihodnjih tednih. Od postopanja vlade, zlasti gospodarskega ministrstva, je mnogo odvisno, če bo to nezadovoljstvo rešeno pozitivno, ali pa ga bodo kanalizirali protivladni elementi. „Vsakdanja skušnja nas sili priznati,' da Francozi nagonsko hlepijo po oblasti; ne ljubijo svobode; samo enakost je njihov bog. Iz tega sledi, da sta enakost in despotizem skrito povezana med seboj.“ Francoski pisatelj Chateaubriand 1768—1848) Uspeh slo ven s k ega Dr. Ludvik Vrtačič, rojen 1933, je 1. 1956 emigriral v Švico ter tam na Fryburški. univerzi študiral ekonomske vede ter filozofijo, doktoriral in se posvletil znanstveni karieri. Njegovo raziskovalno področje je •—• jugoslovanski marksizem. Na tem polju je napisal že par pomembnih razprav pri Ost-Euro pa Institut-u, parkrat nastopil s kritiko komunizma v Dragi in se tudi že predstavil širši javnosti s knjigo Einführung in den jugoslawischen Marxismus (Uvod v jugoslovanski marksizem) - Dordecht, Reidel 1963). Sedaj pa je izdal novo knjigo, ki mu jo je založila znana založba Walter-Verlag (Olten) in siceT: Der jugoslawi-wischq Marxismus (Jugoslovanski mar-sizem, strani 340). V njej opisuje „jugoslovansko svojsko pot v socializem“. To pot vidi dr. Vrtačič predvsem v skupini filozofov, ki so izdajali revijo „Praxis“, in ki se kaže v filozofskem odmikanju od dogmatskega marksizma-leninizma. Ta „kritika vsega obstoječega“ (Marx), je to skupino pripeljala seveda v spor s stranko. Kam pa ta odmaknjenost od oficielne linije teži, znanstvenica filozofa hoče pokazati dr. Vrtačič v tej knjigi. Natančno in strokovno analizira ta filozofijo Praxisa (list je izhajal tudi v angleški, nemški, francoski izdaji) ter počrtava z raznimi primeri v čem obstoja ta napetost med znanstveniki in politiki. Institucionalne sile jugoslovanske filozofije in omejene možnosti jugoslovanskega samoupravljanja ustvarjajo lastno pot jugoslovanskega socializma. „Partija je blokirana“, sklepa dr. Vrtačič. t Vidi se, da je bila knjiga napisana pred ukinitvijo revije Praxis in pred odstavitvijo profesOrjev-sodelavcev z jugoslovanskih univerz. Tako je ta skupina predstavljala res „posebno pot“ med evropskimi socializmi oz. marksizmi, toda ta je zdaj nasilno pretrgana, odstranjena iz sedanjega političnega vpliva v javnosti. Zato je vsekakor še bolj zanimivo, da jo je v zadnjem stadiju analiziral in ocenil ta emigrantski pisatelj in jo predstavil svetovni javnosti tako, kakršna je bila gledana v kritični presoji mladega sodobnega katoliškega filozofa. td Cvetke iz domačih logov OB 30-LETNiICI “SVOBODE” Delo je za 10. maj izšlo v slavnostni obleki. Uvodni naslov pravi med drugim: ,,... braniti naš mir in svobodno graditi družbo“. Svobodno pa se pravi tako, kakor stoji v podnaslovu drugega članka: „...osrednja proslava ob 30-letnici bo danes ob 11. uri na Trgu revolucije, kjer se bo zbralo blizu 140.000 ljudi.“ — Svoboda pa taka, da že vnaprej veš, koliko udeležencev bo! Iz izjav ob tridesetletnici: Franc Ko-~mel, politkomisar 15. SNOB Belokranjske, danes direktor Zavoda za statistiko SRS: „...Po nekai urah smo že korakali proti novim položajem okoli Kamnika. Ljubljančani so nas zadrževali, a mi smo jim govorili: Saj se bomo še videli, še bo čas za slavje, vendar moramo prej masohizem. Ne moremo biti tako darežljivi;“ KITAJSKI KOMUNISTIČNI PODPREDSEDNIK TENG je izjavil, da bo Peking poskušal na miren način „dobiti nazaj“ Taiwan, toda tega cilja nikdar ne bo opustil „in bo verjetno moral uporabiti silo“ za dosego svojega namena. ZDA še vedno vzdržujejo svoja pomorska in letalska oporišča na Taiwanu in ščitijo otok pred kitajsko invazijo. NEW YORK TIMES je 4. t. m. objavil del seznama vojnih zločincev, ki ¡živijo v ZDA in ki ga ima sestavljene - te hudiče (podčrtalo ured.) spraviti ven“. Miran Šubic, takrat komandant 8. SNOUB Frana Levstika: „.. .čeprav je bil naš prihod v Ljubljano enkratno doživetje, ki ga ni mogoče popisati, ne želim, da bi naš narod še kdaj kaj takega doživel. Naša svoboda je bila predrago plačana“ (podčrtal ur.). — To smo vedeli že leta 1941! Delo piše 13. maja 1975: „1945 — Enote jugoslovanske NOV so v zadnjih bojih uničile 41. nemško divizijo in osvobodile Krško, Zidani most, Škofjo Loko, Kranj, Celje, Slovensko Bistrico in Maribor ter prodrle vse do Dravograda ... “ ga severnoameriški Inmigracijski urad. Izmed 45 vojnih zločincev, ki živijo v ZDA, omenja med drugimi tudi Andrijo Artukoviča, medvojnega notranjega ministra ustaške Hrvatske, satelitske države nacistične Nemčije. Artukoviča obtožujejo smrti 600-000 judov, Srbov in ciganov ter več desetin ameriških pilotov, ki so bili sestreljeni nad Hrvatsko. New York Times nadalje poroča, da je „Artukovič že 21 let na spisku za deportacijo zaradi njegovih medvojnih dejavnosti, toda živi udobno in prikrito c nekem dragem stanovanjskem bloku v Surfside v Kaliforniji.“ Lepi» Je bile vr.n Binkošti Dopis iz Nemčije Binkoštno srečanje, 18. maja, je izredno lepo potekalo. Krasen sončen dan je privabil na Killesberg v Stuttgartu nad 2000 rojakov. Kaj takega vpričo gospodarske recesije v Nemčiji nismo pričakovali. Slovenca pač veže slovenski svet in tega je bilo na Binkoštnem srečanju res dovolj: narodne noše (15 parov), pesem, domače melodije, narodni plesi in še toliko 'drugega, kar nas druži in povezuje. Nemški škof dr. Georg Moser iz Rottenburga, ki je doživel nabito polno cerkev naših ljudi, se je pohvalno izrazil o našem petju in sodelovanju pri službi božji- Kar nam je povedal pri maši, sriio shranili na filmu. Tudi narodne noše so mu zelo ugajale in po maši je parom veselo stisnil roko. Novinarji, ki so obiskali srečanje, so bili presenečeni nad toliko udeležbo in nad pestrim programom. Dnevnik „Stut-garter Zeitung“ je v poročilu navedel posamezne točke programa v dvorani 3 na Killesbergu. Binkoštno srečanje je postalo osrednja točka slovenski zavesti v Nemčiji, To potrjuje tudi dejstvo, da je postalo tradicija in bilo letos že deveto po vrsti. Ako pridamo 2000 udeležencem na Ki- llesbergu še 1000 onih, ki so obiskali istega dne Binkoštno srečanje v Düsseldorf u — skupaj torej 3000 ljudi — potem to pomeni, da toliko Slovencev še ni bilo zbranih kje v Nemčiji. To dejstvo pa dobi še posebno utež ob misli, da nosijo vso težo organizacije in finančne odgovornosti naši izseljenci sami. Pomoči od doma še nikoli niso zaprosili, saj vedo, da vsak dinar, ki bi moral v inozemstvo, obremenjujejo slovenskega delavca doma, ki stoji finančno mnogo na slabšem kot pa mi v’ Nemčiji. „Slovenski svet, ti si krasan“, pod tem geslom je bilo torej zbranih 3000 Slovencev v Nemčiji. Kaj naj mi, ki živimo izven domovine, razumemo pod slovenskim svetom, je povedala mlada delavka v začetku programa na Killesbergu: „Slovenski svet, to je naše zvesto slovensko srce! Slovenski svet, to je naša materina beseda! Slovenski svet, to je naša pesem! Slovenski svet, to je naša ljubezen do narodnih in verskih izročil naših dedov.“ Da, veliko tega sveta je odsevalo Binkoštno srečanje. Bog daj, da bi ta slovenski svet še dolgo živel med našimi ljudmi v Nemčiji. Kdor bi ga v tem ali onem pogledu okrnjeval, ta ne bi oznanjal pristnega slovenskega sveta. CELJE — V Celju je bil od 29. maja do 1. junija XI. mednarodni mladinski pevski festival. Nastopilo je 12 slovenskih zborov, 13 zborov iz drugih delov Jugoslavije ter zbori iz Bolgarije, ČSSR, Francije, Italije, Madžarske, Nizozemske, Poljske, Sovjetske zveze, iz Avstrije pa je bil zbor Slovenske gimnazije iz Celovca. LJUBLJANA — Sedanji rektor ljubljanske univerze di\ Janez Milčinski je povedal, da je med vojno padlo nad 200 študentov, bodisi kot talci bodisi v taboriščih, kar je ena osmina leta 1941 vpisanih. Gotovo med te številke ni vključil akademike na nasprotni strani. Samo na Turjaku so jih partizani pobili kar trideset. Dodal je še, da je bilo leta 1945 vpisanih 2500 študentov, letos pa 14598. Učno osebje: leta 1945: 180, danes pa 1500. V tridesetih letih je univerzo zapustilo 22000 diplomantov, za doktorje pa jih je promoviralo 858. LJUBLJANA — Okrožno sodišče je kaznovalo poslovodkinjo poslovalnice št. 28 iz Ljubljanske mlekarne, ker je inšpekcija ugotovila, da so tam prodajali tri vrste sira dražje, kot uradna cena. Neupravičeno so ustvarili 835 dinarjev dobička, kazen pa znaša 25.000 din. Poslovodkinja je izjavila, da je prodajala draže iz bojazni, da ne bi imela izgube. Sodišče je pri odmeri tako pri poslo-vodkinji in pri delovni organizaciji upoštevalo, da sta bili do sedaj že kaznovani. MARIBOR —- V počastitev 140-letni-ce smrti italijanskega skladatelja Vin-cennza Bellinija, je Mariborska Opera pripravila njegovo delo „Mesečnica“. V glavni vlogi je nastopila Mileva Perto-tova, dirigiral pa je Marko Žigon. Libreto za slovensko proizvedbo je prevedel Smiljan Samec. LJUBLJANA — Domači gospodarstveniki imajo veliko težav z izvozom v tuje države, ker ne morejo konkurirati na tujih tržiščih s prodajnimi cenami. Položaj pa je še slabši, ker je v prvem četrtletju slovenski izvoz pokril komaj polovico vrednosti uvoza. LJUBLJANA — Slovenska filmska in televizijska revija „Ekran“ je že dalj časa v hudem finančnem položaju, ki je onemogočal redno izdajanje; poleg tega pa režimu tudi ni bila povsem povšeči programska usmeritev te „edine specializirane filmske in TV revije.“ Zaradi tega zadnjega razloga ji je Kulturna skupnost Slovenije ustavila s 1. aprilom dotacijo, Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije pa sredi aprila nadaljnjo delo revije. Imenovala je prisilnega upravitelja, ki bo „poskrbel za sanacijo v reviji.“ Naloga tega bo najti potrebnih virov, da bo revija lahko izhajala. To ne bo preveč težko, treba bo najti le primeren „programski koncept,“ dobiti režimskega' hlapca za odgovornega in glavnega u-rednika, ki bosta ta koncept izvajala in denar bo tu. MAJŠPERK —- Tovarna volnenih izdelkov v Majšperku, kjer dela 475 šliko se izognemo Zakaj se gode nesreče z električnim tokom? Pri odraslih navadno pride do nesreče zaradi neprevidnosti, nepravilnega ravnanja, nepoznanja nevarnosti, neprimerne zaščitne opreme ali zaradi električnega orodja, strojev, žic, stikal v slabem stanju, ki so zaradi napake še vedno pod napetostjo. Pri majhnih otrocih ne moremo govoriti o pomanjkanju znanja. Zavedati se moramo, da je otrok radoveden, psihološko in intelektualno nedorasel. Torej navadno ne govorimo o napakah otrok, ampak o pomanjkanju skrbi, nadzorstva in dobre vzgoje s strani staršev. Nekaj praktičnih nasvetov za dom POPRAVILA. Ničesar ne popravljal, ne zamenjaj niti ene žarnice, če nisi prej odključil električnega toka z glavnim stikalom pri hiši. Ne dotikaj se notranjih delov električnih aparatov, uporov grelcev ali sploh mehanizmov, medtem ko so priključeni k električnemu toku. Če čutiš, ko se dotakneš priključenega aparata ali stroja, lahno ščegetanje, je to morda znamenje, da ima ohišje aparata majhen stik s tokom. Popravi aparat takoj, ker prihodnjič bo lahko prepozno. Uvedi reden pregled vsega električnega orodja in aparatov v hiši. Vsako najdeno napako takoj popravi ali daj popraviti izvedencu. Prav tako preglej stikala in žice pred vsako uporabo. Ne delaj vozlov na žicah, niti ne prebadaj izolacije z žeblji; nikdar ne oseb, je končala s prvo etapo rekonstrukcije. Vse stare tekstilne stroje, ki so bili še iz prejšnjega stoletja, so zamenjali z novimi. Za rekonstrukcijo so porabili 38 milijonov dinarjev. LJUBLJANA — Po podatkih Zavoda za zaposlovanje je v letih 1964—1974 po njegovem posredovanju odšlo na delo v tujino 84.437 delavcev. Tej številki bi bilo po mnenju zavoda odšteti okrpg 25 000 sezonskih delavcev, ki so jih pri ponovnem odhajanju v letnih poročilih šteli znova. Nobenih številk pa nimajo o delavcih, ki so odšli na delo na tuje brez posredovanja Zavoda, prav tako nimajo nobenih točnih podatkov o delavcih, ki so odšli na delo v letih 1950— 1964. Tudi sedaj nimajo podatkov o delavcih-dninarjih, ki hodijo na delo iz obmejnih krajev na delo v Italijo in Avstrijo. Poseben problem pa imajo z mladoletniki iz soboškega okraja, ki odhajajo na delo in v obrtne šole v Avstriji, ker tam morejo sklepati učne pogodbe tudi brez končane osnovne šole. LJUBLJANA — Da bi uresničili ustavno načelo, po katerem delavci v temeljnih organizacijah združenega dela (TOZD) odločajo o celotnem dohodku, in da bi zagotovili popoln vpogled v pogoje dela in v rezultate poslovanja svoje in drugih organizacij združenega dela, so predlagali spremembe zdaj veljavnih predpisov o knjigovodstvu. Te spremembe naj bi zagotovile, da bodo za vsako organizacijo združenega dela vodili knijgovodstvo in delali periodičen obračun in zaključni račun, pravi Delo. LJUBLJANA — Kakor smo poročali, je izvršni svet Slovenije na svoji seji 29. aprila odobril 30,5 odstotka zvišanju železniških prevoznin in ne samo 22%, z veljavnostjo od 1. januarja 1975, pa se odlok kljub temu sredi maja ni izvajal. Delavski svet železniškega podjetja je razpravljal 13. maja o načrtu gospodarjenja in o naložbah v letošnjem letu. Ugotovili so, da se sklep o povišanju še ne izvaja, izgube’ pa seveda kar naprej rastejo. Svet je zahteval, da pristojni organi čimprej omogočijo izvedbo sklepov o povišanju. LJUBLJANA — Mnoga delavna mesta so, na katerih ni mogoče veliko let zdržati v neprekinjenem zagonu. Taka mesta so po mnogih državah beneficirana is skrajšanim decvnim urnikom; poleg tega se za pokojnino krajša delovna leta. V Sloveniji pravijo, da se zahteve po skrajšani delovni dobi množe iz leta v leto. Mnoga so upravičena, cementna industrija je letos predlagala kar 18 delovnih mest, gradbeništvo 18, opekarne 6, kamnolomi 9, 13 za steklarstvo ter nekaj v rudarstvu. Dimnikarji pa bi radi krajšo delovno-dobo celo za — direktorja svojega podjetja. Umrli so od 9. dio 13. maja 1975: LJUBLJANA — Rozi Likovič r. Kin-kopf; Maks Sterle, 86; Milica Skrem r. Penik, 84; Marija Jelušič r. Seleš, 83; Avgust Žvokelj, 79, up. livar; Matko Janežič; Božidar Pauer, up. računovodja in kor. borec; Pavla Bratkovič r. Gošperlin; Terezija Bobnar r. Kleine; električni nesreči? napeljuj žice skozi vrata, ki jo lahko obdrgnejo. Tudi ne sme biti zasilna napeljava speljana preko kovinskiii predmetov, cevi, mrež, traverz, ograi, ne da bi bila žica ločena od kovine z leseno podlago. Če le mogoče naj zasilna napeljava ne gre po tleh, razen če je zares zavarovana pred vodo in težkimi kolesi. Ne igraj se električarja, predvsem ne s televizorjem. Ta aparat namreč obdrži elektriko še več ur potem, ko je bil odklopljen. NAKUP. Kupuj samo dobre električne aparate, ki imajo zares dobro dodatno izolacijo vsaj na tistih mestih, kjer gredo žice skozi kovinske plošče ali vstopajo v cevi in kjer iz njih izstopajo. Če tega ni, sam dodaj izolacijo iz gumija. Mnogo ročnih strojev, recimo svedrov, Škarij in drugih danes že pride z izredno močno dodatno izolacijo. Spla ča se plačati nekaj več in imeti res kvalitetno orodje. Žica za kosilni stroj mora na vsak način imeti dvojno izolacijo. Kupi transformator, ki ti bo znižal tok na dvaintrideset voltov in ta tok uporabljaj, kjer koli je to mogoče. Na primer za prenosne luči za delavnico (lámparas portátiles). DOMAČA OPRAVILA. Nikakor se ne dotikaj nobenega električnega aparata, če imaš mokre roke ali stojiš na vlažnih tleh. Kadar imaš opravka z električnimi aparati, se obenem nikdar ne dotika' SLOVENCI V Osebne novice Krst. V župni cerkvi v Ituzaingo je bil krščen ¡Sergi.o Padovani, sin Luciana in ge. Maruške rej. Šimenc: Botrovala Ista ga. Dora Padovani in -Markol Šimenc. Krstil je prelat Franc Novak, etestitamo! SESTRA AVRELIJA PLANKAR 90-letnica Dne 7. junija je na Paternalu v krc-gu svojih sester redovnic praznovala svojo devetdesetletnico s. Avrelija Plankar. .Zahvalno mašo je opravil rnsgr. Anton Orehar. S. Avrelija je bila rojena. 7. junija 1885 v Laporjah na štajerskem. Mlada je vstopila k šolskim sestram v Mariboru in kmalu po končanem noviciatu od-, šla v Sev. Ameriko, se vrnila za nekaj časa v Slovenijo, nato pa je pred 34 leti prišla v Argentino. Prepotovala je ves sever kot sestra, bila prednica v Formozi, Paragvaju in nazadnje pro-vincialka dolga leta. Zadnja leta dela na Paternalu Je še zdrava in živahna ter opravi vsa uradna pota za samostan. čestitamo! SAN JUSTO Nekaj iz življenja v „Našem domu‘‘ 9. marca. Prva mladinska maša v letu. Vsako nedeljo opazimo kar lepo število mladih pri sv. maši. Ta dan jih je bilo precej več. Po sv. maši je vsa mladina prisostvovala sestanku, ki je bil pod naslovom: „Tudi Ti si potreben, da bo naša mladost lepša!“ Vodil je g. dr. Starc. 23. marca je bil občni zbor „Našega doma“ Udeležba je bila prav dobri: O delu so poročali: tajnik Marjan Bogataj o vsem Domovem delovanju; kult. referent Silvo Lipušček o kulturnem delu; predsednica Zveze žena in mater ga. Marija Groznik o njihovem delu; o mladinskem delovanju pa gdč. Marta Malovrh. Poročila so bila sprejeta z dolgim odobravanjem. — Iz odbora so izpadli sledeči: Stane Mustar, Marjan Filipič, Ivan Zupanc in Anton Draksler, Novi odbor je bil izvoljen in se je sestavil takole: Na novo izvoljeni predsednik Stane Mustar, podpreds. Albert Malovrh, tajnik Marjan Bogataj, namestnik France Lipar, blagajnik Martin Radoš, namestnik Oskar Pregelj, gospodar Tomaž Maček, širši odbor sestavljajo sami naši mladi člani: Mari Groznik, Marta Malovrh, Jože Smerdeli, Jože Radoš in Franci Štrubelj. Nadz. odbor Marko Indihar in Silvo Lipušček. Sledil je razgovor in na koncu odobritev nakupa stavbne parcele poleg Doma, Štefan Feist, električar ; Igor Puc, dipl. pravnik v p.; Jožica Vranjek r. Pečnik, 88; Marija Bernik, up-; Klotilda Petrič, 76, up.; Medana Bratina; Jernej Korenčan, up. pekovski mojster; Stanka Barle. RAZNI KRAJI — Anton Žlogar, strojni ključavničar, Izola; Angela Groznik, D. M. v Polju; Alojzija Rode, Grosuplje; Karlina Vrh, up. učiteljica. Ilirska Bistrica; Marija Levec, Dol pri Hrastniku; Janez Petovšek, 86, Bevke; Anton Križman, bančni up., Krško; Marina Veber, dipl. eknom., Škofja Loka; Andrej Urbančič, gostilničar, Ilirska Bistrica; Rozina Šorli, Podmelec; Helena Grošelj r. Kogej, Idrija; Ivo Penko, učitelj glasbe, Homec; Katarina Goljevšček r. Pintar, up., Selca nad Škofjo Loko; Alojz Pahor, Hudi Log na Krasu; Frančiška Golmajer r. Zor, Golnik; Marija Matjan, up., Vrhpolje; Angelca Berkopec, Praga ČSSR; Štefan Mustavar, up. zidar, 85, Ponive; Lojzka Fricelj, 85, Gornji grad; Franc Medved, Vitanje; Terezija Orožim, bivša gostilničarka, Ločica; Anton Stropnik, Paka; Minka Ziherl, r. Debeljak, Pepevnako-va mama, 80, Škofja Loka; Marija Rozman, up-, Lancovo; Anton Oblak, up., D. M. v Polju; Jožica Kumer, Maribor. vodovodnih cevi ali pip ali kovinskiii predmetov, ki so v zvezi z zemljo. Pri uporabi kosilnega stroja in drugih ročnih strojev imej obute čevlje ? gumijastimi, če le mogoče dielektričnimi podplati. Kadar likaš, imej pod nogami gumijasto preprogo ali leseno desko,- Zelo važno: Ozemljitev Vseh aparatov Skoraj noben od prej navedenih preventivnih ukrepov ni popolnoma siguren, čeprav nobenega ne smemo zanemariti. Še bolj varni pa bomo, če bomo ozemljili (to je zvezali z zemljo) vse električne aparate s kovinskim ohišjem. Na to naj mislijo prdvsem tudi mladi fantje in dekleta, ki si zidajo nove hiše. Ko zidaš hišo, je^ najlažje skozi cevi potegniti še tretjo žico in jo po določbah zakona o zgradbah zvezati z zemljo; na to žico pa priključiti vše aparate. Ali nas ne bi pekla Vest, če bi se v naši družini zgodila smrtna nesreča zato, ker ne bi bilo priključka na zemljo! Aparat, ki v treh stotinkah sekunde odklopi tok Skoraj nihče ni tako reven, da si ne bi mogel kupiti aparata, ki sam odklopi elektriko, če je kdorkoli in kakorkoli prišel z njo v direkten stik. Take aparate imamo zdaj tudi že v Argentini. Tudi ta aparat pa bolj gotovo deluje, če so vsi drugi aparati priključeni na zemljo s tretjo žico. Vidimo torej, da se nesreče ne zgode same po sebi, ampak imajo svoje vzroke Odstranimo vzroke da ne bo prepozno! ARGENTINI kjer nameravamo zgraditi nekaj prostorov in v 1., nadstropju oder kot podaljšek dvorane. Ostali prostor bo služil za povečanje športnega igrišča. 30. marca. Slavnostni velikonočni zajtrk. Pripravila ga je mladina. Pred „žegnom“ je podal duh. misel g. dr-Starc. Voščilo je v lepih besedah povedala gdč. Irena Urbančič. SDO nas je obdarovala z domačimi pirhi. 5. aprila smo praznovali srečanje z Abrahamom Staneta Mustarja. Veseli in hvaležni smo mu stiskali desnico, ?aj se že 4 leta žrtvuje za dobrobit Doma in še zanaprej je prevzel predsedniško mesto. Istočasno smo izročili tudi zaslužno medaljo Marjanu Filipiču za njegovo 10-letno zVesto delo. 19. aprila smo pripravili člansko večerjo. V naši sredi smo pozdravili novoizvoljenega predsednika Zed. Slovenije Marjana Lobodo. Sprejetih je bilo tudi 19 novih članov. 27. aprila je bila spet mlad. maša m po njej sestanek, katerega se je udeležilo okrog 80 mladih. Govornik je bil Herman Zupan ml. in je odlično obdelal referat „Gospodarska priprava na življenje“. Priporočamo, da mlad. organizacije po vseh slov. središčih naprosilo Zupana da tudi nje pouči. 2. maja smo gledali film o lastni slov. planinski koči. Po športnem svetu NA LAHKOATLETSKEM TURNIRJU v Lomas de Zamora je Beatriz Allocco postavila nov argentinski rekord v teku na 400 m s 56,0 s. Njen čas je tem pomembnejši, ker je bila edina tekmovalka na tej progi. MLADI TRŽIŠKI SMUČAR v alpskih disciplinah Bojan Križaj je _ na enem zadnjih tekmovanj v sezoni v veleslalomu v Obertauernu 21. aprila dosegel spet izredno dobro mesto. Med 150 tekmovalci iz Avstrije, Italije, Lie-chensteina, Švice, Japonske, ZRN in ZDA je Križaj zasedel peto mesto, pred njim so bili Brunner in Berchtold, oba Avstrija, Frommelt (Liech.) in Radiči (It.). Tildi drugi slovenski^ tekmovalce Andrej Koželj se je odlično uvrstil; njegovo dvanajsto mesto je doslej njegov najboljši rezultat. Zmagovalec Bru-nner je dosegel čas 2:17,87 Križaj pa 2:19:90. V I. NAMIZNOTENIŠKI LIGI je med moškimi zmagal brez poraza zagrebški Vjesnik v 16 srečanjih. Na drugem mestu je ekipa Maribora z 11 zmagami, ljubljanska Olimpija pa na šestem mestu z osmimi zmagami. Med dekleti je prvo mesto zasedla ekipa Proleterja iz Čoke, prav tako brez poraza v šestnajstih srečanjih, tretje pa Olimpija z 10 zmagami; kranjske Tri-glavke so se komaj obdržale v ligi, zasedle so sedmo mesto s štirimi zmagami. V prihodnjem tekmovanju bodo v prvi namiznoteniški moški ligi spet tri slovenske ekipe. V II. zvezni ligi je namreč prvo mesto osvojila že dve koli pred koncem ekipa Murske Sobote, ki je v štirinajstih kolih zbrala 26 točk. JUGOSLOVANSKA nogometna reprezentanca je 30. maja v prijateljski tekmi vBeogradu premagala Holandijo s 3:0. NOV SVETOVNI REKORD v skoku s palico je postavil ameriški atlet 28-letni Dave Roberts, ki je 31. marca v Gainesvillu preskočil 565 cm. OBVESTILA NEDELJA, 15. junija 1975: Pred spomenikom generala San Martina na istoimenskem trgu v Buenos Airesu, ob 11 polaganje venca ob 30-let-nici naeše narodne tragedije. V Hladnikovem domu v Slovenski vasi ob 16 is-peiminska prireditev v čast našim pobitim junakom. Na Pristavi za kosilo domače koline. SREDA, 18. junija 1975: V Slovenskem domu v San Martinu redni siestaneik Lige žena-mati, ob 19.30. PETEK, 20. junija 1975: V cerkvi San Jose de Pompen, v La- nuiSu, na državni praznik ob 17 konee-febrirana sv. maša ob 10-letnici -smrti rn-sgra. Janeza Hladnika. Vabljeni zastopniki domov in organizacij. Po maši odkritje isipominske pl,oišče. SKAD vabi vse viso-košolce v kino. Shodišče ob 16.30 na križišču -ulic Car-lc!s PellegrinI in Lavalle. NEDELJA, 22. junija 1975:* V Slovenski hiši ob 16 Alojzijeva proslava, posvečena letos 30-letnici smrti naših junakov. V Slov. domu v San Martinu b,o po -maši ob 10 spominska pro-slava ob 30-1-eitnici vetrinjska tragedije. ČETRTEK, 26. junija 1975: V Slovenski hiši ob 17 domobranska proslava Zveze slovanskih mater in žena. Govoril b.o Pavle Rant. SOBOTA, 28. junija 1975: V Slomškovem domu ob 20 spominska počastitev naših junakov z govorom g. Jožeta Ko-šička, sodelovanjem Gallusa (moški zbor), slov. mladinske godbe, Slomškove šole in SDO-,SFZ. NEDELJA, 29. junija 1975: Na Pristavi, ob 11.30, svečana zlata maša župnika g. Matija Lamovška. V Slovenski hiši občni zbor zavetišča dr. Gregorija Rožmana. 18. maja je bila tombola, ki je privabila obilo rojakov in še nekaj domačinov. Glavni dobitek: potovanje v Evropo je zadela gdč. Olga Zajčeva. BUENOS AIRES Sestanek Zveze mater in,žena V Okviru ciklusa „Leto žene“ je imela pri Zvezi mater in žena zank* mivo predavanje ga. Marjana Marnova-Snov predavanja je bila: Prosta vzgoja otrok v družini. Na tragičnih zgledih je predavateljica pokazala, kam privede otroka taka prosta vzgoja v družini. V jasnih besedah je razvijala misel, kako odpomoči vsem tem kvarnim vplivom, kako vzpostaviti red v družini in Itako otroka že v zgodnji mladosti nav: diti na spolnjevanje stanovskih dolžnosti. Govorila je o alternativi svoboda — kazen, o pravici otroka do svobode tako v prvih letih, kakor potem ko že odraste, izbira poklica in življenjskega druga. - Po predavanju se je razvila debata. Žene so iz svoje lastne skušnje povedale primere, ki jih doživljajo pri vzgajanju svojih otrok. Skupen zaključek je bil, da danes, ko je vse zmaterializirano, ko mladini od vseh strani preti nevarnost, ko so izpostavljen: tolikim „mikom“, je prva dolžnost in naloga staršev, da z vsemi pozitivnimi sredstvi spremljajo otroka od naj nežnej še dobe do njih zrelosti. Le pametna, poštena vzgoja, kateri podlaga je vera, more zagotoviti otroku lepo življenje. Od vsepovsod PO OSMIH LETIH je Egipt spet odprl sueški prekop, 5. t. m. čiščenje prekopa je trajalo več kot leto dni. Egipt je pred zaprtjem prekopa zaradi vojne z Izraelom dobival letno od kanalskih pristojbin nad 300 milijonov dolarjev. (SOVJETI so odstrelili proti Veneri novo raketo Venus-9, ki bo čez 4 mestece, v začetku oktobra, priletela v bližino planeta. Leta 1970 in' 1972 sta dve raketi pristali na planetu, a sta zaradi okvar pri pristanku oddali le malo podatkov o planetovem površju. SUŠA V INDIJI — Indijsko poletje je po zakasnitvi naglo zajelo vso podcelino. Temperatura se je- nagloma visoko dvignila in pomanjkanje vode je eden hudihj, skoraj nerešljivih problemov. Vročina je posebno prizadela Madras na jugu Indije. V tem milijonskem mestu -že leto dni ni padla niti kapljica dežja. Mestna uprava spušča vodo v posamezne okraje vsak tretji dan in še to le za nekaj ur. V okolici so skopali na stotine vodnjakov, toda brez uspeha — vode niso našli. PREPOVEDANO ZA AVTOBUSE IN TOVORNAKE. V Jugoslaviji si vozniki osebnih avtomobilov in motornih koles morejo privoščiti „razkošje“ — na platišča koles (po ljubljansko na „feltne“) lahko pribijejo pnevmatike kar z žeblji. Tako pač morejo sklepati iz novega zveznega pravilnika o opremi cestnih vozil (Uradni list SFRJ, št. 20/75, člen 91) kjer beremo med drugim: „Na avtobusih in tovornih motornih vozilih, pri katerih skupna teža presega 3,5 tone ne smejo biti pnevmatike nameščene z žeblji-“ KRI KADILCEV NI VSELEJ UPORABNA. — Vsak drugi ne-kadilec v mestih v ZDA ima v krvi preveč ogljikovega monoksida, kadilci pa ga imajo do štirikrat preveč, nekateri kar toliko, da njihova kri ni uporabna za transfuzijo pri srčnih bolnikih. Monoksid se namreč veže z rdečimi krvnicami in spodriva kisik; če je monoksida veliko, more to povzročiti smrt. ŽABE REGLJAJO VREME. S Kitajske poročajo o presenetljivih uspehih, k' jih je dosegel nek kitajski kmet kot amaterski meteorolog- Pravijo, da je v zadnjih 15. letih napovedal točno vreme za dolge roke ■ v 81 odstotkih, za kratkoročne pa je njegov uspeh 79-od-stoten- Vremenar iz province Honan ima skupino ze-lenih žab, iz katerih ravnanja sklepa o vremenu. Morda jih k re-glanju vzpodbuja s -slavnimi Maocetun-govimi izreki... GLAVNI PREJEMNIK AMERIŠKE POMOČI. Po uradnih ameriških podat- * kih je Brazil v zadnjih 29 letih dobil med latinskoameriškimi državami največ gospodarske pa tudi vojaške pomoči. S 4.872.000. 000 dolarji je Brazil prejel skoraj petino vseh fondov namenjenih Latinski Ameriki, ki so jo ZDA razdelile med leti 1945—1974. Sledijo Kolumbija s 1.778.000.000, Čile s 1.693.000-000, Mehiko s 1.497.000.000, Argentina s 1.096.000. 000, Peru s 967 000.000, Bolivija s 700.000.000, Venezuela s 617 milijoni, Dominikanska republika 594 milijoni dolarjev; ostanek skupne vsote v zneski 6.536.000.000 dolarjev je prejelo ostalih 12 držav. Vsega pa so v tem razdobju ZDA razdelile za 197 milijard dolarjev pomoči. Največ pomoči so prejele države Daljnega Vzhoda — nad 60 milijard (Koreja, države v Indokini), potem Evropa — nad 50 milijard (Marshallov načrt!), države Južne Azije in Bližnjega Vzhoda — 40 milijard, nato Južna Amerika s 20-350.000.000 dolarji, na zadnjem mestu pa so afriške države in Oceanija. Brazil sam je dobil nad dve tretjini vse ameriške pomoči afriškim državam. / -1945- JUNIJ- -197 5- Sobota 14. junija ob 20.30 v Slovens ki biši Bnenosaireški slovenski oktet SPOMINSKI KONCERT DOMOBRANSKIH PESMI IM ŽALRSTINK Čisti dobiček v dobrodelne namerne. Medel ja» 15. junija ©b 11 na Plaza San Martin - Bs. As. POLAGANJE VENCA P1EB SPMEMROM GRAL. SAM MARTINC Govori predsednik Narodnega odbora za Sloveni j# MILOŠ STARE Zedinjena Slovenija Za dobro volšo „Peterček, ali si pokazal zdravniku jezik, kot sem ti naročila?“ „Sem, mama, pa osle tudi.“ * * * „Že dvajset let se nisva videli, Majda!“ „Po čem si me spoznala, Tinca?“ „Po plašču, Majda, po plašču.“ „Možek, nocoj se mi pa res ne da iti k Močnikovim na večerjo.“ „Meni tudi ne, ženka. A če pomislim, kako vesela bosta, če naju ne bo, bi pa le rad šel!“ * •*. * „Ali smem imeti še en teden počitnic?“ vpraša Tone šefa. „Kaj ? Saj ste imeli pravkar tri tedne počitnic!“ je šef hud. SLOVENSKA PRISTAVA, Monte 1851, CASTELAR Na praznik sv. Petra in Pavla ter na dan 50. obletnice posvetitve bo dne 29. JUNIJA 1975, ob 11.30 uri ZLATA MAŠA našega župnika g. Matija LAMOVŠKA Zahvalimo se Bogu za duhovnika in prosimo Ga za njegovo zdravje. — Zato pridite in počastite ta veliki jubilej našega dušnega pastirja. Vse, ki bodo ostali na kosilu, plrosimo, da ise prijavijo, vsaj do 20. jun. pri gospeh češarek, Dejak, Gorišek, Kinkelj, Lisjak in Pemišek ali pa po telefonu na 628-1141 (češarek) in 629-2979 (Rant). Vabi pripravljalni odbor Ali ste že kdaj pomislili kaj je glavni vzrok' smrti ljudi do 40. leta starosti? To so ravno nesreče doma, na poti in pri delu. Da boSte vedeli, kako se jih obranite sledite kampanji Sloge za varnost. Ona vam svetuje: zavarujte svoje družine tudi pred ekonomskimi posledicami nesreče. KREDITNA ZABRIJGA “SLOGA” z. o. z. nudi svojim članom ugodno življenjsko zavarovanje. Uradne ure v ponedeljek, sredo ih petek od 15. do 19. ure. „Rad bi se oženil.“ „To bi vendar mogli storiti v teh treh tednih.“ „Že, a nisem si hotel počitnic pokvariti.“ Dober izgovor Ob osmih je šel Tonček v šolo; ob devetih je bil spet doma- „Tonček,“ vpraša mati, „ali danes ni šole?“ „Šola je,“ odgovori Tonček, „samo noter nisem mogel: pred vrati je sedel neki pes!“ Očetovski dan ’ SLOMŠKOVI ŠOLI V R. MEJIJ1 \ ho na državni praznik v petek 20. junija ob šestih popoldne. Vabljeni vsi očetje in stari očetje! ZAHVALA Naš dom San Justo se zahvaljuje vsem sodelujočim na letošnji tomboli; posebej še darovalcem dobitkov- Družina ČEČ se zahvali vsem, ki so nam ob smrti našega nepozabnega Vilka izrekli sožalje ali darovali v njegov spomin našim ustanovam. Bog plačaj! JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Air«» OPta. baja, oiic. 2 T. E. 35-8827 BUJffiHK UBIS Editor responsable: Miloš Star* Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor: Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimlr Batagelj in Tone Mizerit BBaRHauaaBBaaRB*BaBRaRaaaaaaaaaaaBBaBBBBBaBaaaBBaaa a a a j \ Prof. dr. JUAN j JESUS BLASNIK a n H B a a Specialist za ortopedijo in travmatologijo c. £q Ü fig o (B n o g>-g a