Štajerski TEDNIK torek, 31. 3. 2020     COLOR CMYK stran 1
Ljudje in dogodki
Ormož  Maske iz 
blaga šivajo tudi v 
grajski kavarniški 
popravljalnici
 Stran 11
Politika
Slovenija  Zadnji 
ukrepi vlade: 
nove prepovedi in 
omejitve
 Stran 16
Podjetništvo
Ptuj  V Gajkah na 
delu arheologi
 Stran 8
Podravje
Ormoško  Zaradi 
zaprtih kuhinj ni 
večje potrebe po 
toplih obrokih
 Stran 9
Ljudje in dogodki
Podravje  Velika 
noč, kot je še ni bilo
 Stran 17
Šport
Bogatinov  Gospod 
z debelo beležko 
zapiskov
 Stran 13
Ptuj, torek, 31. marca 2020
Foto: Črtomir Goznik
to
rk
ov
a
iz
da
ja
Letnik LXXIII  št. 26  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR
Podjetništvo
Podravje  V 
strugi Drave še 
naprej skoraj več 
gramoza kot vode
 Stran 5
Aktualno
Ormož  Tudi 
v Safi lu delavci 
na dopuste ali 
čakanje
 Stran 2
Podravje 
Kako bodo učitelji še 
naprej motivirali učence 
za učenje na daljavo?
 Strani 6 in 7
Aktualno 
Vsi otroci v 
varnem in znanem 
zavetju družin
 Stran 3
Ob sklenitvi naročniškega razmerja v času od 31. marca do 27. junija 
boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote 
od 27. junija do 29. avgusta!
w
w
w
.te
dn
ik
.s
i
Več v notranjosti časopisa.
AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE 
ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Simonov zaliv
Podravje  Občine za zdaj na pomoč le podjetnikom in socialno ogroženim
Župani (še) ne želijo razvezati mošnjičkov
Gospodarski kolaps, ki smo mu priča te dni, bo imel dolgoročne učinke na celotno prebivalstvo. Brez dvoma bo 
padla kupna moč; veliko oz. večina gospodinjstev se bo morala vsaj nekaj prihodnjih mesecev soočiti z nižjimi 
mesečnimi prejemki. Zato smo preverjali, s kakšnimi olajševalnimi ukrepi bodo občine poskušale pomagati 
svojim prebivalcem; ne le najbolj prizadetim, ampak vsem. Več na straneh 2 in 3.
Štajerski TEDNIK torek, 31. 3. 2020     COLOR CMYK stran 2
torek  31. marca 20202 Aktualno
Številni Ormožani opozarjajo, 
da morajo delavci v največjem or-
moškem podjetju Safi lo še vedno 
hoditi na delo, kjer so izpostavljeni 
širjenju okužb. Zajezitev koronavi-
rusa tako po njihovem ni mogoča, 
če je v podjetjih še vedno na kupu 
veliko število ljudi. Enakega mnenja 
so tudi v Zvezi svobodnih sindika-
tov Slovenije.
Kot je povedal generalni direktor 
ormoškega obrata za izdelavo očal 
Safi lo Andrej Mavsar, je v podjetju 
do prejšnjega tedna proizvodnja 
tekla redno, vendar ob uvedbi vrste 
ukrepov za zajezitev morebitne 
okužbe s koronavirusom. Tako so 
že konec februarja prepovedali vse 
službene poti v Italijo in obiske iz 
Italije, poskrbeli za nakup zaščitne 
opreme (5.000 mask in večje ko-
ličine razkužilnega sredstva), dali 
navodila delavcem glede osnovnih 
higienskih ukrepov, kot so umi-
vanje rok, dezinfekcija in držanje 
metra in pol razdalje ipd., v jedilnici 
so razdeljevanje obedov podaljšali, 
spremenili sedežni red ter zmanjšali 
skupine, ki hkrati gredo na malico, 
jedilnico trikrat dnevno razkužuje-
jo, razkuževalnike so med drugim 
namestili na vhode v podjetje ter 
uvedli obvezno razkuževanje rok 
ob vstopu in merjenje telesne tem-
perature, delo v proizvodnji pa or-
ganizirali na način, da je med posa-
meznimi zaposlenimi minimalno 1,5 
m razdalje. Kjer ustrezne razdalje 
ni možno zagotavljati, pa delavci 
uporabljajo zaščitne maske. Dnev-
no razkužujejo kljuke na vratih, gar-
derobe po vsaki izmeni ter površine 
na delovnem mestu pred začetkom 
dela, pred dobrim tednom je pote-
kala temeljita dezinfekcija vseh pro-
storov podjetja. 
Izdelava očal le za 
znane kupce
V podjetju še niso zabeležili no-
bene okužbe s koronavirusom. 
Kljub temu pa so v skrbi za zdrav-
je zaposlenih pred dnevi vendar-
le sprejeli odločitev o dodatnih 
ukrepih, in sicer glede omejevanja 
delovanja podjetja. Proizvodnja 
bo namreč obratovala z začasnimi 
prekinitvami, delo bodo prilagodili 
na število delovnih dni. Tako bodo 
za dan, dva ali tudi tri v tem in nas-
lednjih tednih, predvidoma vsaj do 
sredine aprila, ustavili vse delovne 
procese v podjetju. Proizvodnjo 
bodo zmanjšali za okoli 20–30 %, 
zmanjšali pa bodo tudi število de-
lavcev po posameznih oddelkih. Že 
pretekli teden so delavci prišli na 
delo le tri dni v tednu. Tudi včeraj, v 
ponedeljek, so tako zaposleni ostali 
doma, enako naj bi bilo ta petek. 
V podjetju bodo izvajali zgolj tista 
dela, ki so vezana na proizvodnjo že 
prodanih naročil, medtem ko izdel-
kov na zalogo v tem času ne bodo 
izdelovali. Sicer pa so že zabeležili 
nekaj odpovedi naročil.
Delavci, ki bodo v tem času 
doma, koristijo ure in letni dopust iz 
leta 2019, vodstvo podjetja pa raz-
mišlja tudi o premaknitvi sorazmer-
nega dela kolektivnega letnega do-
pusta za leto 2020. Nekateri bodo 
najbrž napoteni tudi na čakanje na 
domu. O morebitnih odpuščanjih 
Mavsar za zdaj še ni želel govoriti, 
je pa poudaril, da bo vse odvisno od 
ukrepov, ki jih bo sprejela država.
Ormož   V Safi lu omejujejo proizvodnjo
Delavci na dopust ali čakanje
Zaradi epidemije koronavirusa v največjem ormoškem podjetju Safi lo, v katerem je 617 zaposlenih, za nekaj 
dni v prihodnjih tednih začasno ustavljajo proizvodnjo.
Foto: MH
Na državni ravni je bila v tem 
kontekstu že sprejeta odločitev o 
nižji ceni elektrike za vsa gospo-
dinjstva. Poleg tega so marsikje že 
znižali ceno plinskega ogrevanja.
Občina Kidričevo je pred kratim 
za vse občane z oprostitvijo omre-
žnin znižala ceno vode in kanaliza-
cije. Tudi v občini Starše so te dni 
že sprejeli 100-odstotno oprosti-
tev plačila omrežnine za kanaliza-
cijo za tri mesece; strošek okrog 
45.000 evrov bodo nadomestili 
iz proračunskih rezerv. Resnici na 
ljubo je treba povedati, da svojim 
občanom že doslej plačujejo oz. 
subvencionirajo omrežnine za 
vodo in kanalizacijo tudi v občinah 
Markovci (50 %), Hajdina (50 do 
80 %), Gorišnica (30 %), Središče ob 
Dravi (od 16 do 82 %) in deloma (le 
za kanalizacijo) v občinah Podleh-
nik, Majšperk in Trnovska vas.
Sicer pa župani, kot je razvidno 
iz odgovorov, vsesplošni pomoči 
gospodinjstvom niso posebej nak-
lonjeni, čeprav bi se lahko odpove-
dali, recimo, davku na nepremični-
ne (NUSZ), omrežninam in vplivali 
tudi na nižje cene storitev, ki jih 
opravljajo nekatera komunalna 
podjetja v občinski lasti. Izgovori, 
da bi s tem ogrozili občinske pro-
račune ali pa se podvajali z ukrepi 
vlade, ne pijejo vode. Očitno so žu-
pani pozabili, da so letos že precej 
prihranili pri zimskem vzdrževanju 
cest, da v teh tednih ne plačujejo 
in ne bodo plačevali šolskih pre-
vozov, da tudi društva, ki jih (so)
fi nancirajo, ne izvajajo svojih pro-
gramov, in še marsikaj bi se lahko 
našlo ...
Čakajoč na ukrepe 
vlade
Na MO Ptuj bo občanom omo-
gočen odlog plačila NUSZ, pa tudi 
odlog plačila komunalnega pri-
spevka (za novogradnje). Večino 
drugih ukrepov pa na ptujski občini 
prepuščajo v odločanje držav. »Ker 
še nimamo celotne slike, kdo po-
moč potrebuje ali bo potreboval, v 
tem trenutku znižanja omrežnine 
še ne bomo uveljavili,« pojasnjuje 
županja Nuška Gajšek in dodaja, 
da s prenagljenimi ukrepi ne želijo 
ogroziti fi nančne likvidnosti obči-
ne in načrtovanih naložb.
Tudi velika večina županov osta-
lih občin je na vprašanje o ukrepih, 
s katerimi bi lahko znižali stroške 
vsem gospodinjstvom v svoji ob-
čini, odgovorila enako: da bodo 
spremljali dogajanje in se šele 
nato odločali za morebitne ukre-
pe. Takšne odgovore so nam pos-
redovali; župan Hajdine Stanislav 
Glažar, župan Zavrča Slavko Prav-
dič, župan Branko Ledinek (Rače – 
Fram), župan Žetal Anton Butolen, 
županja Majšperka Darinka Fakin, 
županja Cirkulan Antonija Žum-
bar, župan Vidma Branko Marinič, 
župan Dornave Janez Merc, pa žu-
pan Podlehnika Sebastian Toplak, 
ki je ob tem še dodal: »Ne bomo pa 
vzpostavljali ukrepov zgolj zato, 
da bi bili prvi ali da bi sodelovali v 
tekmi, kdo da več.«
V Markovcih so povedali: »Zave-
damo se, da vsesplošne krize tudi 
po ukinitvi izolacije ne bo konec, 
takrat bo priložnost, da dodatne 
ukrepe v pomoč svojim občanom 
sprejme tudi občina.«
Brez populističnih 
ukrepov za všečnost
Kako ravnati v času epidemije in 
kako pomagati svojim občanom, 
sta bili vprašanji, s katerima se je 
Skupnost občin Slovenije že obr-
nila na pristojna ministrstva, pravi 
andraška županja Darja Vudler. 
»Podano je bilo mnenje, da občine 
v času, ko vsi podatki in posledice 
epidemije še niso znani, ne spre-
jemajo ukrepov, ki bi lahko imeli 
očiten vpliv na proračune občin. 
Nujno pa seveda je, da spremlja-
mo posledice, ki jih zdajšnje stanje 
prinaša tako gospodarstvu kot lju-
dem, nato pa se v nekem dogled-
Podravje  Občine za zdaj v pomoč le podjetnikom in socialno ogroženim skupinam
Župani (še) ne želijo preveč razvezati 
Država s številnimi ukrepi te dni skuša, kolikor se da, omiliti posledice krize, ki jo bo nedvomno za seboj pustil koronavirus. 
prebivalstvo. Brez dvoma bo padla kupna moč; veliko oz. večina gospodinjstev se bo morala vsaj nekaj prihodnjih mesecev soočiti z 
občine poskušale pomagati svojim prebivalcem; ne le najbolj prizadetim, ampak vsem.
V nekaj občinah so doslej sprejeli nekaj manjših ukrepov v pomoč podjetnikom.
Foto: Profimedia/M24
Razen za elektriko bodo do nadaljnjega vsi zneski na položnicah enako visoki kot doslej. Morda bo le NUSZ treba 
plačati z zamikom ...
Štajerski TEDNIK torek, 31. 3. 2020     COLOR CMYK stran 3
torek  31. marca 2020   3Aktualno
Olajševalni ukrepi 
za podjetnike
Medtem ko so vodstva spodnjepodravskih občin zelo skopa 
z ukrepi, s katerimi bi lahko pomagala vsem gospodinjstvom, 
pa na drugi strani že sprejemajo ukrepe za pomoč najbolj 
prizadetim podjetnikom in socialno ogroženim občanom.
Na MO Ptuj so že sprejeli odločitev, da najemnike občinskih 
prostorov, za katere velja prepoved prodaje blaga in storitev, 
za najmanj dva meseca v celoti oprostijo plačila najemnine, 
prav tako so oproščeni plačila najemnine za (zunanje) javne 
površine še en mesec po preklicu epidemije.
Podoben ukrep so sprejeli tudi v občinah Starše in 
Majšperk, kjer bodo oproščeni najemnine občinskih poslovnih 
prostorov za dva meseca vsi podjetniki, ki ne smejo poslovati 
ali pa poslujejo v omejenem obsegu. Enaka oprostitev plačila 
najemnin za podjetja in podjetnike velja v občini Kidričevo.
V Ormožu bodo prizadeti  podjetniki oproščeni plačila 
najemnine za občinske poslovne prostore. Za predvidoma 
10.000 evrov bodo povečali proračunsko postavko pri 
spodbujanju odpiranja in ohranitve delovnih mest; ta 
sredstva bodo lahko pridobila podjetja preko občinskega 
razpisa. Po besedah župana Danijela Vrbnjaka pa bodo 
pomagali kmetijam in podjetjem tudi s krediti: »Z bankami 
tečejo pogovori za kredite v višini 2.000 evrov. Odplačevanje 
kredita bi se začelo takrat, ko začne podjetje ponovno 
poslovati, občina pa bo pokrila strošek obresti in odobritve 
kredita.«
V prav vseh občinah pa se – tako ali drugače – trudijo 
pomagati socialno ogroženim občanom; predvsem gre za 
pomoč v hrani in ostalih nujnih potrebščinah za življenje. V 
občini Ormož so se odločili tudi, da bodo družinam, katerih 
otroci imajo subvencionirano kosilo, namenili pomoč v 
enakem znesku, kot je mesečna vrednost kosil.
Foto: Dreamstime/M24
So se pa na to možnost, kot za-
gotavljajo župani, v občinah pripra-
vili, a so se zadeve lotili različno. Po-
nekod so namreč v pripravljenosti 
vzgojiteljice sicer zaprtih vrtcev, po-
nekod bi varstvo prevzeli študentje, 
drugod prostovoljci.
Po besedah Darje Vudler, župa-
nje Sv. Andraža, v občini sicer imajo 
družino, katere starša sta v »nuj-
nih službah«, a sta varstvo svojih 
otrok uredila sama. Pisno potrdilo 
oziroma izjavo delodajalca, da op-
ravljata nujno delo, je na občino Sv. 
Trojica predal tudi zdravniški par, ki 
pa bo, kot je povedal župan David 
Klobasa, varstvo potreboval le v 
primeru povečanega števila okužb 
in posledično njune podaljšane an-
gažiranosti v službi. Po podatkih 
ptujske občine potreb po varstvu 
otrok zaenkrat še tudi ni. Na ptujski 
občini so za varstvo otrok sicer na-
meravali poskrbeti s pomočjo pro-
stovoljcev, ki bi varovanje opravljali 
na domu varovancev. Trenutno je 
na seznamu 23 prostovoljcev, ki so 
pripravljeni priskočiti na pomoč, na 
razpolago pa so tudi nekateri učite-
lji in vzgojitelji ptujskih šol in vrtcev. 
»Doslej jih nismo aktivirali, ker ni 
bilo potreb. Očitno so si vsi uredili 
zadeve po svoje, na svoj, zanje naj-
boljši način,« pravi poveljnik CZ Ja-
nez Merc. Še vedno velja, da lahko 
vsi, ki potrebujejo tovrstno pomoč, 
prošnjo za to posredujejo vsak de-
lovni dan med 8. in 15. uro, na ele-
ktronski naslov zdenka.ristic@ptuj.
si ali pokličejo po telefonu 02/ 748 
29 52. To velja za otroke staršev, ki 
so zaposleni v civilni zaščiti, vojski, 
policiji, zdravstvenih ustanovah, 
socialnovarstvenih zavodih in dru-
gih službah, pomembnih za oskrbo 
prebivalstva. 
Tudi na Hajdini imajo izdelan 
scenarij v primeru, da bi bilo treba 
poskrbeti za varstvo otrok, a ga 
niso še realizirali, saj enako kot na 
Ptuju ni bilo potreb. Zapisano velja 
še za občine Zavrč, Rače  – Fram, 
Starše (kjer imajo tri prostovoljke, 
če bo varstvo morda še potrebno), 
Žetale, Majšperk, Podlehnik, Mar-
kovci, Slovenska Bistrica, Gorišnica, 
Kidričevo, Dornava, Videm, Cirkula-
ne, Lenart, Trnovska vas, Juršinci, 
Destrnik in za vse tri občine z ormo-
škega (Ormož, Središče ob Dravi in 
Sveti Tomaž), kjer imajo na voljo kar 
nekaj prostovoljcev, ki bodo lahko 
priskočili staršem na pomoč, če bo 
potrebno.
Le v občini Makole so imeli en 
sam primer, ko je bilo treba poiskati 
varstvo za otroka. Težavo so rešili v 
dogovoru z domačim vrtcem.
Spodnje Podravje  V vseh občinah niti ene potrebe za varstvo otrok
Vsi otroci v varnem in znanem zavetju družin
V niti eni od občin Spodnjega Podravja doslej niso zaznali potreb po varstvu otrok, katerih starši opravljajo delo na delovnih mestih, ki so povezana z varnostjo in 
oskrbo prebivalstva. Izjema je pravzaprav le občina Makole, pa še tam so za enega otroka takoj rešili problema varstva z dogovorom z domačim vrtcem.
Foto: ČG
nem času skupaj z državo dogovo-
rimo o usklajenih in konsistentnih 
ukrepih.« V občini Sveti Andraž 
bodo zato počakali, kako bo po-
magala država in se šele nato od-
ločali o občinski podpori. »Skratka, 
ne bomo sprejemali nobenih po-
pulističnih ukrepov zgolj zato, da 
bi bili všečni, kar pa ne pomeni, da 
ne razmišljamo o tem, kako bomo 
glede na pristojnosti in zmožnosti 
pomagali pomoči potrebnim obča-
nom.«
Pomoč, ko bo čas zanjo
Trnovski župan Alojz Benko je 
povedal: »Prišel bo čas za razmi-
slek o tem, kako ljudem pomagati 
iz gospodarske krize, ki bo sledila 
epidemiji, vendar predvsem so-
cialno šibkim, ne pa vsem enako. 
Preden bi se pomoč delila vsem 
gospodinjstvom, je namreč tre-
ba ugotoviti zakonske podlage in 
učinke; če bo tako odločeno, bodo 
to zagotovile vse občine v državi.«
Tudi lenarški župan pravi enako: 
»Pomoči se je treba lotiti sistemsko 
in kompatibilno z državo. Kar tako, 
brez premisleka tudi ne moremo 
siromašiti občinskega proračuna. 
Gospodarska zbornica je priporoči-
la, da bi občine svojim občanom za 
obdobje epidemije lahko pomaga-
le z odpisom NUSZ, torej edinega 
davka, ki ga pobira občina, kar se 
mi zdi smiselno in bom svetnikom 
tudi predlagal. Ne strinjam pa se 
s tem, da bi se pomoči podvajale 
s strani države in občine, pa tudi 
z uravnilovko, da bi dobili vsi, saj 
vsi pomoči gotovo niso potrebni. 
Treba je, skratka, dobro pretehtati 
zadevo, sicer lahko hitro izprazni-
mo proračun in bomo tudi po krizi 
ostali doma.«
Vrtci zdaj v celoti 
strošek občine
»Glede na to, da v času epide-
mije in zaprtja vrtcev starši zanje 
ne bodo plačevali, bodo morale 
občine zdaj pokriti tudi ta del stro-
ška. Za zdaj namreč ni še nobene 
vladne uredbe o kakšnem nižjem 
dohodku za vzgojiteljski kader v 
času, ko so vzgojiteljice doma,« 
pa meni destrniški župan Franc 
Pukšič. »Sledili bomo interventnim 
zakonom; če se pokaže, da bi lah-
ko občanom kaj odpisali, in bo to 
podprl državni proračun, bomo 
tako storili. Kar pa se NUSZ tiče, 
smo ga že tako lani znižali za 20 %.«
Da je za odločanje o morebitni 
pomoči občanom za zdaj še preu-
ranjeno, je prepričan tudi juršinski 
župan Alojz Kaučič.
V občini Sveti Tomaž so se doslej 
odločili za prestavitev plačila nado-
mestila za stavbno zemljišče v je-
senski čas (NUSZ). V občini Središ-
če ob Dravi čakajo na državne uk-
repe oz. pomoči, čemur bodo nato 
prilagajali svoje odločitve. Podob-
no odločitev so sprejeli tudi v Or-
možu: do nadaljnjega so zamrznili 
vsa plačila komunalnih prispevkov 
in prestavili plačilo prvega obroka 
NUSZ vsem gospodinjstvom.
V Gorišnici za zdaj še niso spre-
jeli nobenih olajševalnih ukrepov; 
ko jih bodo, pa bodo namenjeni le 
najbolj prizadetim podjetnikom in 
občanom.
občinskih mošnjičkov
Gospodarski kolaps, ki smo mu priča te dni, bo imel dolgoročne učinke na celotno 
nižjimi mesečnimi prejemki. Zato smo preverjali, s kakšnimi olajševalnimi ukrepi bodo 
Foto: ČG
Štajerski TEDNIK torek, 31. 3. 2020     COLOR CMYK stran 4
Prvi potresni sunek se je zgodil v 
trenutku, ko je trojiški župnik Ber-
nard Goličnik s kolegom maševal 
v zaradi epidemije koronavirusa 
prazni cerkvi. Najprej se je začelo 
vse tresti, se spominja, potem je 
zabobnelo in pokazale so se prve 
razpoke, kadilo se je, odpadal je 
omet. Sprva je mislil, da se je na tla 
zrušila skulptura angela, šele nato 
je spoznal, da je šlo za potres. Naj-
večje poškodbe so nastale na cer-
kvenem stropu, na obokih, pa tudi 
na stenah in galerijah. Kot je pove-
dal trojiški župan David Klobasa, so 
razpoke, ki jih je povzročil potres, 
široke kar dva do tri centimetre, 
poškodovane so tudi dragocene 
freske. Takoj je obvestil pristojne 
službe, ministrstvo za kulturo in za-
vod za varstvo kulturne dediščine. 
Iskanje denarja za 
sanacijo
»Statik iz mariborske območ-
ne enote zavoda si je poškodbe 
že ogledal in ocenil njihovo ne-
varnost ter ugotovil, da je objekt 
statično varen. Torej, cerkev se 
gotovo ne bo sesula, je pa nastala 
gmotna škoda, ki sicer fi nančno še 
ni ovrednotena, bo pa precejšnja. 
Zdaj bomo pač naredili vse, da 
pridobimo čim več denarja za 
sanacijo. Ker je baročna cerkev 
s tremi zvoniki in samostanskim 
kompleksom, ki jo od sredine 19. 
stoletja vodijo frančiškani, kulturni 
spomenik, upamo, da bomo lahko 
kakšna sredstva uveljavili preko 
ministrstva za kulturo.« 
Spomnimo, da cerkev svete Tro-
jice, ki se na vrhu hriba nad troji-
škim jezerom že stoletja mogočno 
dviga k nebu, že tako načenja zob 
časa. Predlani je bilo poškodova-
no stopnišče pred samostansko 
kletjo, prav tako pa je nujnega 
popravila potreben tudi podest 
na podstrešju cerkve, da bo dovolj 
varen za obiskovalce, ki si želijo 
ogledati znamenite cerkvene zvo-
nove.
torek  31. marca 20204 Podravje
Gorišnica  Po »in house« naročilu posel v roke 
ptujski Komunali
Za namakanje 130 ha 
še 850.000 evrov
Da bi se zavarovali pred sušo in kmetom omogočili donosnejšo 
pridelavo v občini Gorišnica, kjer imajo v namakalnem siste-
mu že skoraj 1.000 hektarjev obdelovalnih površin, povečuje-
jo namakalne površine še za dobrih 130 hektarjev. Sistem, po 
pogodbi vreden 850.000 evrov (brez DDV), bo v celoti fi nanci-
ran z evropskim in državnim denarjem.
Na poljih v Moškanjcih so te dni vendarle zabrneli gradbeni stroji 
Komunalnega podjetja Ptuj in začeli graditi tretjo fazo namakalne-
ga sistema Gorišnica – Moškanjci. Po tem, ko je občina odstopila iz 
prejšnjega manj ugodnega razpisa, so novembra lani oddali vlogo na 
nov javni razpis kmetijskega ministrstva ter si tako zagotovili 100 % 
sofi nanciranje naložbe iz evropskih skladov in državnega proračuna.
Izvajalca del niso iskali z razpisom
Občina se je odločila, da bo postopek za izbiro izvajalcev »poenosta-
vila«. Izvajalca del niso iskali prek javnih naročil, temveč so ga zaupali 
javnemu podjetju ptujski Komunali, ki je v skoraj 10 % lasti omenjene 
občine. »Investicija se izvaja v skladu z zakonom o javnem naročanju, 
in sicer po »in house« naročilu. Izvajalec je Komunalno podjetje Ptuj, 
pogodba o izvajanju je bila podpisana konec februarja, in sicer v višini 
850.105 evrov brez DDV. Rok za oddajo zadnjega zahtevka na ministr-
stvo je konec novembra letos,« so sporočili z občine. Kot so še dodali, 
bodo dela tako zaključena še letos.
Foto: MH
Začela se je gradnja tretje faze namakalnega sistema. 
Na obravnavanem odseku od 
Stogovcev do Koritnega je stru-
ga Dravinje v naravnem stanju, 
torej še ni bila deležna regula-
cije. Ob visokih vodah pogosto 
poplavlja kmetijske in cestne po-
vršine ter ogroža naseljeni predel 
v Majšperku. Z izvedbo projekta 
bo zmanjšana poplavna ogrože-
nost na obravnavanem območju 
pred 100-letnimi visokimi vodami 
Dravinje. Načrtovana je izvedba 
protipoplavnega nasipa in zida; 
individualni ukrepi za zaščito sta-
novanjskih objektov; ureditev od-
vodnjavanja zalednih voda; posegi 
za ohranjanje dela poplavnega 
območja pri pogostih visokih vo-
dah (zaradi naravovarstvenega 
statusa nekaterih površin); objekti 
(prepusti) ipd., so našteli na Direk-
ciji za vode.
Na razpis občine so ponudbo 
oddala tri podjetja. Konzorcij pod-
jetij, ki ga sestavljajo JV Prohaus, 
d. o. o., iz Dola pri Ljubljani, David 
Babič, s. p., iz Bizeljskega in Hip 
Plus, d. o. o., iz Vač, je izračunal, 
da bi zahtevana dela opravil za 
1,16 milijona evrov. Podjetje RGP iz 
Velenja bi dela opravilo za 718.580 
evrov, najcenejšo ponudbo v višini 
599.730 evrov je oddalo podjetje 
VGP Drava s Ptuja. Do podpisa po-
godbe še ni prišlo, saj se je v teh 
dneh šele iztekel pritožbeni rok, 
zagotavljajo pa, da imajo dovolj 
izkušenj za kakovostno izvedbo 
projekta. »Naše podjetje je v letih 
od 2013 do 2015 izvedlo precejšnje 
število tovrstnih objektov. Med 
največjimi so izgradnja visokovod-
nih nasipov v Dogošah in v Duple-
ku, Strunjanu, Šabcu in Sremski 
Mitrovici. Izgradnja teh nasipov je 
bila v vseh primerih bistveno zah-
tevnejša, kot je z razpisno doku-
mentacijo predvidena gradnja na-
sipa ob Dravinji,« je povedala Darja 
Mlakar iz VGP Drava. Dodala je, da 
bodo vsa dela opravili z lastnimi 
kapacitetami. 
Začetka izgradnje projekta se 
veselijo tudi v Gostišču Dolinca, ki 
je bilo v preteklosti že poplavlje-
no, nekoliko zadržan do projekta 
pa je eden večjih kmetovalcev v 
Podravju Milan Tacinger. »Visoko-
vodni nasipi ne varujejo kmetijskih 
zemljišč pred vsakoletnimi popla-
vami, kar pomeni, da bo škoda še 
naprej nastajala.« To priznava tudi 
županja Darinka Fakin. »Visokovo-
dni nasipi so v prvi vrsti namenjeni 
varovanju hiš in regionalne ceste 
pred 100-letnimi vodami, a pou-
dariti je treba, da se bo zmanjšalo 
tudi poplavno območje kmetijskih 
površin.« Datuma začetka del – 
torej informacije, ki bi jo kmetje v 
tem obdobju zaradi setve potre-
bovali, Fakinova še ne more poda-
ti, bodo pa kmetje takoj, ko bo za-
četek del znan, o tem obveščeni, 
je zagotovila županja. 
FOTO: Mojca Vtič
Letos naj bi se začela gradnja visokovodnih nasipov. Kdaj naj bi zabrneli delovni stroji, še ni znano, ne le, ker še ni podpisana pogodba, temveč tudi zaradi 
trenutnih razmer v državi.
Sveta Trojica  Posledice nedavnega potresa tudi na romarski cerkvi
Župnik mislil, da je padel angel
Potres, ki je v nedeljo, 22. marca, najbolj prizadel hrvaško prestolnico, smo občutili tudi v vzhodni Sloveniji; tla so se 
med drugim pošteno zatresla tudi v Sveti Trojici, kjer jo je skupila predvsem znamenita cerkev.
Foto: SD
Potres, ki je najbolj prizadel Zagreb, ni prizanesel niti cerkvi v Sveti Trojici.
Majšperk  Začetek gradnje visokovodnih nasipov se približuje
VGP Drava: »Imamo dovolj izkušenj«
Občina Majšperk si že vrsto let prizadeva, da bi država rešila poplavno ogroženost stanovanjskih objektov 
od Majšperka proti Bregu in s tem tudi regionalno cesto. Da bi projekt po letih prizadevanj le ugledal luč 
sveta, je občina izvedla razpis, država pa zagotovila denar. Najnižjo ponudbo je oddalo domače podjetje 
VGP Drava. 
Foto: DK
Poškodovani oboki in freske baročne trojiške cerkve
Sistem se bo napajal iz obstoječega črpališča. Pogodbe o namaka-
nju so podpisane za skupaj 174 parcelnih številk iz katastrskih občin 
Moškanjci in Zagojiči, prav tako je za 107 zemljišč podpisanih, overje-
nih in v zemljiško knjigo vpisanih brezplačnih služnostnih pravic izgra-
dnje in vzdrževanja namakalnega sistema.
Pod namakalnim sistemom 90 % vseh polj
Občina je sicer dober zgled, saj je pod namakalnimi sistemi že 960 
hektarjev kmetijskih površin. Z uspešno izvedbo tega projekta pa 
bodo namakali že skoraj 90 % vseh njiv na svojem območju.
Štajerski TEDNIK torek, 31. 3. 2020     COLOR CMYK stran 5
Vreme se spreminja, enako tudi 
z njim povezani pojavi. Zato bi bilo 
varstvu okolja in infrastrukturi, 
ki je lahko zaradi naravnih poja-
vov ogrožena, nujno posvečati 
posebno pozornost in nameniti 
ustrezne ukrepe. Reka Drava, ki 
se vije med vasmi Dravskega in 
Ptujskega polja ter gričevnatimi 
Halozami, v jesenskem času skoraj 
redno poplavlja. Poplavna voda iz 
sveže preoranih in zasejanih njiv 
odnaša prst in posevke. Ponekod 
ogroža stanovanjske objekte, hle-
ve, gospodarska poslopja. Zaradi 
dogodkov v letu 2012, ko je reka 
poplavljala v izjemnih razsežnostih 
in imela rušilno moč, so ljudje ob 
njej upravičeno v skrbeh. Spomin 
na november 2012 je še kako živ, 
strah pa niti malo pozabljen.
Hrvaška gradi nasip, pri 
nas bo nastal le ozek 
rečni rokav
Direkcija RS za vode (DRSV) sku-
paj s partnerji s slovenske in hrva-
ške strani sodeluje v mednarodnih 
projektih Frisco, s katerimi naj bi iz-
boljšali protipoplavno varnost ob-
močij ob rekah. 85 odstotkov de-
narja za projekte prispeva Evrop-
ska unija iz programa Interreg 
Slovenija–Hrvaška. V projekt so 
vključili tudi reko Dravo, a žal se bo 
v okolju učinek projekta (zaenkrat) 
bolj malo poznal. Ob oziroma v 
reki proti Zavrču bodo zgradili ozki 
rečni rokav, za katerega je vpraša-
nje, koliko bo okolico obvaroval v 
času poplavnih vod. Hrvaška med-
tem na Dravi s sredstvi iz istega 
projekta gradi protipoplavni nasip.
Pri nas bo Drava še nekaj časa 
nedvomno zaraščena in polna pro-
dišč. Teh je že toliko, da ovirajo reč-
ni pretok, gramoza v dravski strugi 
od Markovcev do Zavrča bo počasi 
več kot vode. Zato se ni čuditi, da 
reka ob povečanem pretoku hitro 
prestopi bregove, saj v strugi sko-
raj več nima prostora.
Milijoni 
za papirologijo
Kot rečeno, je projektov Frisco 
več: Frisco 1,Frisco 2.1, Frisco 2.2, 
Frisco 2.3 … Vsi skupaj so vredni 
okoli 12 milijonov evrov, od tega 
je prispevek EU nekje 10 milijonov 
evrov. Projekt Frisco 1 je končan, 
njegova vrednost je bila 4,1 mi-
lijona evrov, približno polovico 
tega denarja je prejela Slovenija. 
Sodelovalo je osem projektnih 
partnerjev, pet iz Slovenije in trije 
iz Hrvaške, vsi iz javnega sektorja. 
Na DRSV so pojasnili, da je šlo za 
strateški projekt, katerega cilj je 
zmanjšati poplavno ogroženost 
na šest porečjih (Dragonje, Kolpe, 
Sotle, Bregane, Drave in Mure). 
»Rezultati projekta so izboljšane 
baze podatkov, izdelane študije, 
projektna in druga dokumentaci-
ja, izboljšani hidrološko hidravlični 
modeli in modeli napovedovanja 
poplav, izboljšane in čezmejno 
usklajene karte poplavne nevar-
nosti in ogroženosti, nadgradnja 
prognostičnega in opozorilnega 
alarmnega sistema in ozaveščanje 
javnosti pred poplavno ogrože-
nostjo in institucionalna krepitev 
sistema obvladovanja poplavne 
ogroženosti. Frisco 1 vsebinsko 
obravnava negradbene ukrepe za 
zmanjšanje poplavne ogroženosti 
in izboljšanje sistema obvladova-
nja poplavne ogroženosti. Za po-
rečje Drave se je iz tega projekta 
za vse naštete aktivnosti porabilo 
550.000 evrov, sodelovalo nas je 
vseh osem projektnih partnerjev. 
Frisco 1 je strateški projekt in pred-
stavlja izhodišče za pripravo izved-
benih (tudi gradbenih) projektov, 
ki se izvajajo v drugem koraku,« so 
razložili na DRSV.
torek  31. marca 2020   5Podravje
Spodnje Podravje  Projekti zaradi projektov, Drava bo še naprej poplavljala
V strugi skoraj več gramoza kot vode
Slovenija se že nekaj let srečuje z resnimi težavami zaradi poplavljanja vodotokov. Čeprav so opozorila ljudi jasna, da je treba struge potokov in rek očistiti 
odvečne zarasti, plavja in gramoza, država teh pozivov doslej ni uslišala. Za projekte, ki naj bi zagotavljali protipoplavno varnost, se je potrošilo milijone evrov, 
a le za papirologijo. Pravih ukrepov v okolju, v strugah in ob njih, ki bi zmanjšali poplavno nevarnost, pa kar ni in ni na vidiku.
Foto: MZ
Že leta in leta se opozarja, da bi bilo treba strugo Drave očistiti gramoza, ki se je nakopičil in ovira pretok. A 
država, ki je lastnica vodotoka, posluha za to nima.
Ptujska občina je konec januarja 
letos na svoji spletni strani objavila 
namero o oddaji poslovnega pros-
tora Miklošičeva 11. Kljub dejstvu, 
da gre za odlično lokacijo, velikega 
interesa za najem ni bilo. Prispela 
je ena sama ponudba in poslovni 
prostor je bil oddan v najem. Kot 
so pojasnili na občini, je pogodba z 
izbrano najemnico Traudo Krempl 
že sklenjena. »Kmalu po podpisu 
pogodbe smo začeli urejati pros-
tor, a je sedanje izredno stanje 
zadeve nekoliko upočasnilo. Zato 
tudi predvideno odprtje ne bo tek-
lo po planu, vsekakor pa se veseli-
mo dne, ko bomo odprli trafi ko in 
se ponovno srečali s strankami,« 
pravi Kremplova. 
Glede na dejstvo, da je prav 
Kremplova februarja v isti ulici, le 
nekaj metrov vstran, morala zap-
reti vrata trafi ke, je to dobrodošla 
informacija:  »Zadev s podjetjem 
Delo prodaja še sicer nismo do-
končno razrešili, saj še ni bilo vseh 
plačil. To bomo že uredili, zdaj se 
veselim novih izzivov.«
S tem ko bo v Miklošičevi uli-
ci uredila občinski prostor, bo 
pravzaprav od tega veliko koristi: 
vztrajna trafi kantka bo kljub vsem 
izzivom, ki so bili postavljeni pred 
njo, ohranila svojo dejavnost, hkra-
ti pa bo prispevala k obujanju živ-
ljenja v tem delu mesta.
Pogodba o najemu naj bi začela 
veljati s 1. aprilom, a zaradi izredne 
situacije, v kateri se je znašla Slo-
venija, seveda trafi ka takrat svojih 
vrat še ne bo odprla. Kdaj točno 
bo, pa  je ta hip nemogoče napo-
vedati.
Ptuj  Prostor nekdanjega Ideala bo končno zaživel
Trafi ka na Miklošičevi bo, a v drugem prostoru
Sanacija mestne tržnice na Ptuju je terjala visok davek. Številni prazni prostori še vedno samevajo; tako zasebni kot občinski. Med njimi je doslej bil tudi prostor na Miklo-
šičevi ulici 11, v katerem je nekoč delovala trgovina Ideal. Zanj je občina končno našla rešitev in najemnika, ki bo v prihodnjih tednih svojo dejavnost zagnal prav tam. 
Foto: ČG
Namesto posode bo v tem prostoru trafi ka.
Kje in kdaj nov rečni rokav
V okviru projekta Frisco 2.3, ki poteka od spomladi 2019 do 
jeseni 2021 in je težak 3,3 milijona evrov, so predvideni štirje 
gradbeni ukrepi, od tega dva na Kolpi in dva na Dravi. Na 
hrvaškem delu Drave se že gradi protipoplavni nasip (Otok 
Virje–Brezje), na slovenskem delu Drave je predvidena grad-
nja rečnega rokava, in sicer v (ob) strugi proti Zavrču. Gre 
za območje Drave, ki leži v Mali vasi v občini Gorišnica, je pa 
to ob glavni cesti od Borla proti Zavrču. Za izvedbo rečnega 
rokava DRSV trenutno pripravlja razpisno dokumentacijo za 
izbiro izvajalca del. Računajo, da bi izvajalca izbrali letos po-
leti, projekt pa mora biti končan do oktobra prihodnje leto. 
»Projekt na Dravi v Mali vasi predstavlja oživitev mrtvega 
rečnega rokava in bo doprinos k zahtevanemu kazalcu vklju-
čitve zelene infrastrukture in izboljšanje stanja voda, pri 
manjših poplavnih dogodkih bo tudi vplival na izboljšanje 
poplavne varnosti.
S sonaravno ureditvijo brežine bomo upočasnili erozij-
ske procese, ki ogrožajo pomembno lokalno povezavo Ptuj–
Zavrč,« so med drugim povedali na DRSV.
Realnost dravske struge: 
15 m vode in 100 m prodišča
Satelitski posnetek Drave od Markovcev do Zavrča zgovorno 
prikazuje, koliko gramoza se je nakopičilo v strugi. Prodišča 
nedvomno ovirajo pretok in vodi jemljejo prostor. Na posameznih 
lokacijah, recimo v Bukovcih pred pritokom Dravinje, sta 
prodišči reki skoraj v celoti zaprli pot v strugi. Med njima je samo 
20-metrski preliv, pa še to oblikovan pravokotno na smer toka 
vode. Tudi drugi primer je iz iste lokacije: struga je široka nekje 
115 metrov, od tega je širina prodišča okoli sto metrov, voda 
ima prostora na preostalih 15 metrih. Vzdolž vodotoka se široka 
prodišča, ki jemljejo prostor vodi, vrstijo drugo za drugim. Zato 
lahko upravičeno sklepamo, da je v dravski strugi že skoraj več 
gramoza kot vode.
Foto: MZ
Štajerski TEDNIK torek, 31. 3. 2020     COLOR CMYK stran 6
torek  31. marca 20206 V središču
Na OŠ Mladika so učenci izobra-
ževanje na daljavo izjemno dobro 
sprejeli, je dejal ravnatelj Bogomir 
Širovnik. »Je pa pred učitelji ve-
likanski izziv, da bodo ohranjali 
vnemo učencev za delo. Vsekakor 
bo treba v prihodnje veliko peda-
goškega dela nameniti motivaciji 
učencev. O preverjanju znanja, 
pridobljenega na daljavo, trenu-
tno še potekajo dogovori znotraj 
šolskega učiteljskega zbora, je pa 
vse v veliki meri odvisno od usme-
ritev MIZŠ.« 
Tudi ravnatelj OŠ Markovci Ivan 
Štrafela je zadovoljen s sodelova-
njem učencev, odzivi staršev pa 
so za zdaj le pozitivni. Enako kot 
na drugih šolah tudi v Markovcih 
še ne vedo, kako bodo preverjali 
znanje. »Najboljše bo počakati na 
konkretna navodila ministrstva ali 
Zavoda RS za šolstvo.« 
Da se učitelji maksimalno tru-
dijo, učenci pa celo nad pričako-
vanji, je poudarila ravnateljica 
največje ptujske osnovne šole 
OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič 
Zemljič. O poteku dela je poveda-
la, da učenci učiteljem dnevno po-
ročajo o opravljenih nalogah – jih 
fotografi rajo in pošljejo učiteljem, 
ti jim odgovorijo s povratno infor-
macijo. Ob tem imajo učitelji tudi 
navodilo, da dnevno komunicirajo 
z učenci, pri tem pa morajo paziti, 
da jih ne preobremenijo. »Zajeli 
smo velik del populacije. Tu in tam 
se še najdejo učenci, ki se ne od-
zivajo, z njimi so v stiku razredniki 
in šolska svetovalna služba, da jih 
spodbudijo k delu. Razen dveh 
tujcev so vsi v komunikaciji, če ne 
drugače, po telefonu,« je dejala. 
Sicer pa za zdaj beležijo veliko 
pohval in zahval za delo in skrb. 
»Zaradi takšnih stvari je vredno 
biti učitelj.«
»Ne želimo izgubiti 
nobenega učenca«
Življenjske urnike so novonasta-
lim razmeram uspešno prilagodili 
tudi starši otrok OŠ Olge Meglič. 
»Z velikim zadovoljstvom lahko 
povem, da so naši starši izobra-
ževanje na daljavo oz. domu vzeli 
zelo skrbno in odgovorno,« je de-
jala ravnateljica Helena Ocvirk. Z 
vso odgovornostjo pa so naloge 
prevzeli tudi učenci, ki to dokazu-
jejo z izdelki, fotografi jami, video 
posnetki … 
»Nekateri učenci menijo, da jim 
ta način odgovarja, saj si sami kro-
jijo svoj urnik učenja. Učno delo si 
lahko razporedijo čez cel dan. Iz-
kušnje kažejo, da so učenci komaj 
čakali, kdaj bodo dobili delo, da se 
bodo lahko učili doma, kar je spod-
bujajoče in motivirajoče.« Kako pa 
je z učenci, ki nimajo internetne 
povezave ali računalnika? Tem šola 
pošlje učno gradivo v tiskani obli-
ki. Šole torej uporabljajo različne 
kanale za komuniciranje z učenci, 
posredovanje snovi ter zadolžitev, 
od e-asistenta, e-pošte, spletnih 
učilnic, spletne strani šole do tele-
fonskih klicev in pošiljanja gradiv v 
tiskani obliki na dom. »Želimo, da 
nam noben učenec ne 'pobegne 
oz. da ga ne izgubimo' iz razlogov, 
ki jih lahko rešimo. Pomembno je, 
da učenci ostanejo v dnevnem rit-
mu in miselni kondiciji za učenje,« 
je dejala Ocvirkova. 
Starši poleg dnevnih 
obveznosti še v vlogi 
učitelja
In čeprav so starši zelo dobro 
sprejeli nov način dela, o čemer 
pričajo številne pohvale in zahva-
le, kot je dejal Bogomir Širovnik 
iz OŠ Mladika, pa na drugi strani 
Podravje  Odzivi učiteljev, staršev in otrok na šolanje na daljavo večinoma pozitivni
Kako bodo učitelji še naprej motivirali učence 
Mineva drugi teden šolanja na daljavo, teden, ki bi bil po prvotnem načrtu zadnji, a kot kaže, bodo šole še nekaj časa zaprte. Kako dolg
poteka brez večjih zapletov, porajajo pa se vprašanja o kakovosti podane učne snovi, ocenjevanju in tudi neenakosti med učenci.
Vir: IJS
Tadej Malovrh, župan občine 
Velike Lašče, v kateri so imeli ene-
ga od prvih obolelih z boleznijo 
covid-19, ki je sicer doktor medicin-
skih znanosti s področja imunolo-
gije, se je v sklopu svoje akadem-
ske svobode odzval na napoved 
infektologa Andreja Trampuža, ki 
je precej pretresla Slovence. 
Povedal je: »Tudi mene so pre-
senetile takšne projekcije. Zakaj in 
kako je epidemiološke podatke o 
covid-19 pri nas gospod Trampuž 
uporabil za izračun, mi ni poznano, 
prav tako ni navedel uporabljenih 
metod. A obstaja zanimivo dejstvo, 
da je pred leti prav tako komentiral 
epidemijo gripe in je iz svojih izra-
čunov napovedoval apokaliptično 
število mrtvih v Sloveniji. Njegova 
predvidevanja se takrat na srečo 
niso uresničila. Tudi za tiste čase 
mi ni poznano, kako je izračunaval 
statistike. Po dostopnih podatkih 
prav tako ni zaslediti njegove jav-
ne strokovne vloge pri covidu-19 v 
Nemčiji, kjer je zaposlen.«
Slovenija; Podravje   Zaščitni ukrepi delujejo, napovedi so različne
Trampuž pretirava, kot je pretiraval pred leti z okužbo gri
Pred dnevi je Slovenijo pretresla napoved infektologa Andreja Trampuža, ki dela na kliniki v Berlinu, ko je za eno od komercialnih televizij dejal, da bo vrh epidemije
tem je napovedal, da bo v Sloveniji dober teden pozneje okuženih 5000, deset dni pozneje pa več kot 14.500 ljudi. 
Najprej trdil, da covid-19 
ni nevaren, nato 
napovedal apokalipso
Andrej Trampuž je do zdaj že 
večkrat napovedoval in komentiral 
stanje obolelosti s covidom-19 pri 
nas. Njegovo prvo mnenje z za-
četka marca je bilo, da je covid-19 
manj nevaren od gripe. Sredi mar-
ca je napovedal, da bo v desetih 
dneh pri nas tako kot v Italiji, kar se 
k sreči ni uresničilo. Tudi njegova 
zadnja napoved trenutno ne dobi-
va potrditve v števillkah. 
Malovrh je prepričan, da imamo 
v Sloveniji dovolj dobrih strokov-
njakov, ki lahko izvedejo pravo 
modeliranje bolezni covid-19, če 
za to obstaja potreba. »To vseka-
kor ni delo enega človeka, temveč 
ekipe, sestavljene iz infektologa, 
biostatistika, matematika, virologa 
in še koga. Vprašanje pa je, ali je v 
tem trenutku sploh potrebno, da 
se v javnost plasirajo takšni podat-
Foto: MGRT
Štajerski TEDNIK torek, 31. 3. 2020     COLOR CMYK stran 7
torek  31. marca 2020   7V središču
ki. Menim, da ne, saj takšne epo-
halne, senzacionalistične novice 
razburijo tako strokovno kot laič-
no javnost. V Sloveniji se moramo 
zdaj ukvarjati z ukrepi in njihovim 
izvajanjem, ne pa s 'šloganjem' o 
prihodnosti bolezni. Dejstvo je, da 
preventivni ukrepi pri nas delujejo 
in da ima njihov predpisovalec za 
seboj strokovno ekipo,« meni.
Optimistične napovedi: 
število hospitaliziranih 
do 354
Za slovenske infektologe napo-
vedi izdelujejo na Inštitutu Jožef 
Stefan (IJS). Dr. Matjaž Leskovar je 
posredoval napovedi, ki kažejo, da 
število hospitaliziranih ne bi smelo 
preseči 354, intenzivno nego pa 
naj bi potrebovalo vsega 45 ljudi. 
Ti podatki naj bi držali ob predpo-
goju, da bodo ukrepi, ki jih je spre-
jela vlada, delovali in zaustavili rast 
števila okuženih. Bolj natančne po-
Odzivi staršev s šoloobveznimi otroki
Mirjana Vinkler
 »Z možem imava tri šoloobvezne otroke in kljub službenim obveznostim uspemo krmariti 
tudi skozi šolske obveznosti. Sem pa zadovoljna s potekom pouka, tudi otroke vidim, da zavzeto 
opravljajo naloge, ki so jim dane. Tako da otroci so zavzeti, so spoznali, da je v njihovo dobro, 
da opravljajo naložene naloge. Eno izmed zanimivejših je imel najmlajši, Jure, ki obiskuje prvi 
razred. Doma smo morali izvesti zimski športni dan.  Nato je narisal, kaj je počel in še opisal. 
Sicer pa naloge prejmejo okoli šeste ure zvečer za naslednji dan, nato snov sami predelajo, nato 
pa dobijo nalogo, da to tudi ponovijo.« 
Simona Kitak
Kreativno, pestro, glasno je te dni tudi v družini Kitak, kjer biva šest otrok, trije šoloobvezni, 
en srednješolec in ena študentka. »Starejša dva sledita predavanjem na spletu, mlajši pa 
prejemajo naloge od osnovne šole preko različnih aplikacij in kanalov. Novi načini poučevanja 
jih pritegnejo, še posebej video posnetki razlag, manj zanimanja kažejo za naloge, ki od njih 
zahtevajo prepisovanje snovi. Ob tem potarnajo, da je učenje na domu težje od tistega v šoli, 
kjer jim učitelji snov razložijo. Prav tako je v domačem okolju polno bolj mikavnih opravil za 
otroke kot učenje, tako bi sedaj z veseljem pomagali pri pripravi domačih rezancev. Jih je treba 
spodbujati k učenju in opravljanju nalog, ampak nam gre. 
Barbara Vinkler
Barbara in njena drugošolka sta sklenili, da si oblikujeta urnik. To pomeni, da med tednom 
začneta okrog osme ure izpolnjevati šolske naloge. »Intenzivno delava dve uri, nato je prosta. 
Pomagam ji, ker potrebuje pomoč odrasle osebe, posebej pri iskanju gradiva na spletnih 
platformah in pri delu z računalnikom.« Drugošolci so prejeli tudi nekaj praktičnih zadolžitev, 
tako so oblikovali voščilnice ob materinskem dnevu, skulpture iz slanega testa. »Te naloge je 
seveda opravila sama. Pridna je,« je drugošolko pohvalila Vinklerjeva, ki je učiteljica slovenskega 
jezika na eni izmed slovenskih šol. »Na šoli, kjer učim, smo začeli z učenjem na daljavo že 16. 
marca. Učitelji smo prejeli navodila, da z učenci predelamo le najpomembnejšo snov, tako da 
resnično pazimo, da jih ne preobremenimo.«
Foto: ČG
šole beležijo tudi pomisleke o pre-
obremenjenosti otrok in staršev, 
je izpostavila Ivanka Korez, ravna-
teljica OŠ Cirkovce in predsednica 
društva ravnateljev ptujskega ob-
močja. »Težava je predvsem v dru-
žinah z več otroki,« je pojasnila. 
Zato ravnateljica OŠ Olge Meglič 
Helena Ocvirk poziva vse starše, 
učence, ki zaradi spreminjajočih se 
razmer, ki vplivajo na organizacijo 
življenja in dela doma, čutijo sti-
sko, stres ali se soočajo z drugimi 
težavami, da se obrnejo na razre-
dnika, dotičnega učitelja ali sveto-
valno delavko, ki je na razpolago 
vsak dan.  
O odprtju šol bo 
odločila zdravstvena 
stroka
Pouk na daljavo se za vse ravni 
izobraževanja nadaljuje tudi v pri-
hodnje, in sicer vse do takrat, dok-
ler ne pojenja epidemija korona-
virusa. Kdaj bo to, pa bo odločila 
zdravstvena stroka, so zapisali na 
šolskem ministrstvu. O morebi-
tnem podaljšanju šolskega leta pa 
je ministrica Simona Kustec v zah-
vali zaposlenim v šolstvu dejala: 
»O vsem vas bomo sproti in aktiv-
no obveščali, vas pa na tem mestu 
naprošam, da skrbite za nadaljnje 
ohranjanje učnega procesa otrok, 
dijakov in študentov, kar nam bo 
omogočilo, da bosta šolsko in štu-
dijsko leto lahko čim bolj urejeno 
izpeljana in zaključena.«
za učenje na daljavo?
go, še ni znano. Po začetnih informacijskih težavah sedaj izobraževanje 
ipe
e pri nas šele čez osem tednov. Ob 
Foto: profimedia/m24
Vir: IJS
datke si lahko ogledate na grafu, ki 
ga objavljamo. 
Svoj model napovedi so izdelali 
tudi na inštitutu za promet fakulte-
te za pomorstvo in promet, kjer so 
ugotovili, da lahko pri tem upora-
bijo model za napovedovanje rasti 
pretovora v pristaniščih. Njihove 
napovedi so se izkazale za raz-
meroma natančne, saj je najvišje 
odstopanje, ki so ga zabeležili, zna-
šalo le štiri odstotke. Za Slovence, 
ki radi spremljajo podatke, je zago-
tovo koristna spletna stran https://
covid-19.sledilnik.org/, kjer so na 
voljo vsi aktualni zbrani podatki. 
Ob vseh zbranih podatkih in na-
povedih je treba ponovno pouda-
riti, da poteka epidemije ne more 
nihče napovedati. Ko pravi Malo-
vrh: »Najverjetnejši scenarij razvoja 
epidemije covida-19 v Sloveniji in v 
svetu je, da se bo epidemija enkrat 
končala. Vse, kar napovedujemo 
več od tega, je sila nezanesljivo in 
nehvaležno, pa še ujameš se lahko 
v nenatančno izrečene napovedi.«
Štajerski tednik - 
na spletu 
z aktualnimi novicami 
vsak dan!
Da boste 
izvedeli prvi!
www.tednik.si
Štajerski TEDNIK torek, 31. 3. 2020     COLOR CMYK stran 8
torek  31. marca 20208 Gospodarstvo
Ptuj  Surovina že lastnica zemljišč v Gajkah
Zaenkrat na delu arheologi
Mariborsko podjetje Surovina, ki se ukvarja z odpadki, je postalo lastnik zemljišč ob Dornavski cesti, ki sodijo v sklop 
kompleksa Cero Gajke. Surovina je zemljišča prevzela od Mestne občine (MO) Ptuj.
Podravje  Kadrovanje v energetiki
Vojsk na čelu SODO
Nova vlada je na čelo Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo (SODO) začasno imenovala 
Stanislava Vojska, ki prihaja iz okolice Ptuja.
Zgodba o nesporazumih med 
občino in Surovino ima dolgo bra-
do, začela se je v času, ko je ekipa 
nekdanjega ptujskega župana Šte-
fana Čelana v imenu MO Ptuj ok-
rog Gajk pridobivala (odkupovala) 
zemljišča za širitev odlagališča. 
Ker je bila lastnica enega izmed 
zemljišč tudi Surovina in ker na 
prodajo ni pristala, jo je MO Ptuj 
leta 2010 razlastninila, denarja za 
odvzeto posest pa nikoli plačala.
Pod vodstvom županje Nuške 
Gajšek sta se občina in Surovina 
pobotali, terjatev pa kompenzirali 
z nepremičnino – zemljiščem ob 
Dornavski cesti. Pravno-formalno 
so kompenzacijo izvedli kot pro-
dajo. Višina kupnine je znašala 
264.000 evrov. 208.000 evrov se 
je pobotalo za zemljišče velikosti 
1,5 hektarja, preostanek (56.000 
evrov) je podjetje doplačalo.
Direktor Surovine Jure Fišer 
je povedal, da se na zemljiščih 
izvajajo arheološke raziskave. „S 
tem želimo preveriti, ali bo v per-
spektivi na teh zemljiščih – glede 
na arheološko dediščino – sploh 
dovoljena gradnja. Če bo, še nis-
mo čisto odločeni, kaj vse bi na 
lokaciji počeli, vsekakor pa želimo 
v prihodnje našo enoto s Puhove 
ulice na Ptuju preseliti na lokacijo 
Gajke.“
Skupne pisarne z 
Javnimi službami
Ko je MO Ptuj pristopila k pogo-
vorom za poravnavo, je bilo reče-
no, da bi Surovina in Javne službe 
(JS) Ptuj v Gajkah gradili skupni 
objekt. Direktor JS Ptuj Alen Ho-
dnik je povedal, da je ta ideja še 
vedno živa. „Gradili bi objekt, v ka-
terem bi lahko zagotovili skupne 
prostore zaposlenih, to so jedilni-
ca, sanitarije, tuši … V objektu bi 
želeli urediti pisarne, sejno sobo in 
preostalo, kar potrebujejo upravni 
delavci centra.“
O vprašanju, ali bosta obe pod-
jetji, ptujsko in mariborsko, mo-
rebiti sodelovali tudi pri izvajanju 
dejavnosti ravnanja z odpadki, pa 
eni in drugi še molčijo. „Zaenkrat 
nismo seznanjeni z načrti podje-
tja Surovina, zato ne moremo ko-
mentirati morebitnega sodelova-
nja,“ je dejal direktor JS Ptuj Alen 
Hodnik.
Foto: ČG
Surovina, ki je že lastnica zemljišč ob Dornavski cesti, je v skladu z odločbo zavoda za spomeniško varstvo naro-
čila izvedbo arheoloških raziskav terena. Kaj točno bodo na lokaciji gradili, v podjetju še ne razkrivajo. Povedali 
so le, da želijo svoj obrat iz Puhove ulice, kjer zbirajo in odkupujejo različne vrste odpadkov, preseliti v Gajke.
Družba SODO s sedežem v Ma-
riboru letno ustvari okoli 280 mi-
lijonov prihodkov in zaposluje 40 
sodelavcev. Stanislav Vojsk je v 
preteklosti vodil podjetje Elektro 
Maribor, kasneje se je zaposlil v 
SODO, zadolžen je bil za področje 
razvoja. Vlada Janez Janše ga je na 
ponedeljkovi večerni seji imenova-
la za vršilca dolžnosti direktorja. »Z 
njegovim imenovanjem je v družbi 
SODO, v teh kriznih razmerah, za-
gotovljeno kontinuirano koordini-
ranje in izvajanje ukrepov z elekt-
rodistribucijskimi podjetji ter učin-
kovito sodelovanje s sistemskim 
operaterjem ELES, Ministrstvom 
za infrastrukturo ter vsemi ostali-
mi deležniki v elektroenergetskem 
sistemu. Z izvajanjem ukrepov za 
delovanje distribucijskega opera-
terja električne energije SODO se 
zagotavlja nemotena oskrba z ele-
ktrično energijo vsem odjemalcem 
električnega omrežja,« so dan po 
njegovem imenovanju sporočili iz 
družbe.Foto: ČG
Stanislav Vojsk
Slovenija  Širši nabor ukrepov
Pomoč širšim 
družbenim skupinam
Vlada je v tri milijarde vrednem predlaganem paketu pomoči 
zaradi epidemije novega koronavirusa razširila nabor upra-
vičencev. Ta se zdaj napoveduje med drugim tudi študentom, 
dodatek bo pripadel delavcem, ki delajo, samozaposleni bodo 
lahko prejeli do 700 evrov mesečno. Hkrati pa se je ministrska 
ekipa že lotila tudi priprave drugega paketa.
Vlada je ukrepe za pomoč državljanom in gospodarstvu združila 
v predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic 
epidemije nalezljive bolezni covid-19, ki ga je sprejela v soboto 
pozno ponoči. V njem je združila ukrepe, ki jih je premier Janez 
Janša predstavil že v torek, dodala pa je še nekaj novih. Ocenjuje, 
da bodo vse rešitve skupaj zvišale odhodke državnega proračuna 
za tri milijarde evrov.
Samozaposleni, ki se bodo v posebni elektronski aplikaciji izrekli 
za prizadete zaradi krize, bodo za mesec marec lahko prejeli 350 
evrov, za april in maj pa po 700 evrov. Hkrati bo država krila tudi 
vse pripadajoče prispevke za socialno varnost.
Pomoč je namenjena tudi vsem rednim študentom, in sicer v 
višini enkratnega kriznega dodatka v višini 150 evrov. Velike družine 
s tremi otroki bi glede na predlog prejele še dodatnih 100 evrov, 
družine s štirimi ali več otroki pa 200 evrov. Do enkratnega dodatka 
v višini 150 evrov bodo upravičeni tudi prejemniki denarne socialne 
pomoči in varstvenega dodatka.
Upokojencem z do 700 evrov pokojnine bo država izplačala 
solidarnostni dodatek v treh različnih višinah. Za pokojnine do 
višine 500 evrov je določen v višini 300 evrov, za pokojnine v višini 
od 501 do 600 evrov v višini 230 evrov in za pokojnine v višini od 
601 do 700 evrov v višini 130 evrov.
Delodajalci bodo oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in 
invalidsko zavarovanje za april in maj za tiste zaposlene, ki delajo. 
Vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna 
plača ni presegla trikratnika minimalne plače, bodo izplačali 
mesečni krizni dodatek v višini 200 evrov, ki bo oproščen plačila 
vseh davkov in prispevkov.
Z namenom ohranjanja delovnih mest bo v času epidemije 
namesto delodajalcev tudi vse prispevke zaposlenih na čakanju 
prevzela država, v celoti bo pokrila tudi znesek nadomestila 
čakanja na delo za delavce, to je 80 odstotkov delavčeve plače. 
Nadomestila za vse bolniške odsotnosti v času epidemije od 
prvega dne dalje pa bo namesto delodajalcev prevzela zdravstvena 
zavarovalnica.
Po besedah kmetijske ministrice Aleksandre Pivec se znižuje 
tudi katastrski dohodek, in sicer se za leto 2020 davčna osnova 
od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na zemljiščih določi 
v višini 50 odstotkov katastrskega dohodka, kot je ugotovljen po 
predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija 
2020. Davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo 
v panjih pa se določi v višini 35 odstotkov pavšalne ocene dohodka 
na panj.
Interventni zakon med drugim nalaga zavodom, da nabavijo 
najmanj 50 odstotkov pridelanih ali predelanih živilskih proizvodov 
iz Slovenije. Nanaša pa se tudi na sezonsko delo v kmetijstvu, 
saj lahko izvajalec začasnega dela to prekinjeno ali neprekinjeno 
opravlja brez omejitve.
Predlog obsežnega zakona predvideva nekatere ukrepe tudi 
na področju javnega sektorja. Med drugim prinaša znižanje plač 
funkcionarjem za 30 odstotkov, izjema so sodniki in župani. 
Predvideva možnost začasne premestitve javnega uslužbenca k 
drugemu delodajalcu, na primer iz enega doma starejših v drugega. 
Možne bodo zaposlitve za določen čas do konca septembra brez 
javne objave prostega delovnega mesta.
Predlog uvaja tudi dodatek za nevarnost in posebne 
obremenitve v času epidemije za vse zaposlene v javnem sektorju, 
ki so nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma 
prekomerno obremenjeni.
Foto: M24
Ptuj  Prehranska industrija v času epidemije
Perutnina z nemoteno proizvodnjo
Iz Perutnine Ptuj so ta teden sporočili, da so poslovanje sicer prilagodili izrednim razmeram, proizvodnja pa poteka 
nemoteno.
»Tudi v izredni situaciji epide-
mije koronavirusa zagotavljamo 
neprekinjeno oskrbo z našimi iz-
delki. Smo del sektorja prehrane, 
ki spada med kritično infrastruk-
turo države, kot so tudi zdravstvo, 
energetika in ostali. Pri poslovanju 
in v proizvodnji dosledno izvajamo 
sprejete preventivne ukrepe za 
omejitev širjenja virusa in navodila 
javnih strokovnih inštitucij. Z dob-
rim sodelovanjem in partnerskimi 
odnosi z rejci, dobavitelji in poslov-
nimi partnerji, predvsem trgovci, 
skrbimo, da tudi v izredni situaciji 
državljanom vsak dan na trgo-
vskih policah ponudimo ustrezne 
izdelke,« so povedali v Perutnini 
in dodali: »Za nemoten potek de-
lovanja so ključni steber vsakega 
podjetja njegovi zaposleni, kar se 
še posebej odraža v trenutni izre-
dni situaciji. Zaposleni v Perutnini 
Ptuj, predvsem v proizvodnih in 
oskrbovalnih procesih ter sode-
lavci v trgovinah, so tisti, ki z vla-
ganjem dodatnih naporov skrbijo, 
da sistem od njive do vilice deluje 
vsak dan.«Foto: ČG
Perutnina Ptuj kljub epidemiji in zaostrenim razmeram proizvaja nemoteno.
Štajerski TEDNIK torek, 31. 3. 2020     COLOR CMYK stran 9
Kurentovo vino Mistik 2019 
(zvrst) si je zlato medaljo pripelo na 
ocenjevanju v Nemčiji, arhivski sovi-
njon letnik 1970 pa na svetovnem 
prvenstvu sovinjonov v Franciji. 
Grozdje za vino Mistik so pobirali v 
vinogradu pod vurberškim gradom, 
iztisnili so ga iz grozdnih jagod sovi-
njona, rumenega muškata in belega 
pinoja. »Medalje, ki jih dobimo za 
naša vina, niso samo potrditev, da 
ima Štajerska izjemne vinogradni-
ške lege, kar so vedeli že Rimljani, 
ki so tukaj vinsko trto posadili pred 
tisočletji. Je dokaz, da so naši predhodniki ustvarjali izjemna vina iz teh 
vinogradov, ki so še danes, po 50 letih čudovita, v bistvu brezčasna. 
Obe medalji sta za sodelavce in zame potrditev kakovosti in hkrati brez-
mejna spodbuda, da vsako leto iz grozdja iztisnemo tisto najboljše,“ je 
povedal enolog Ptujske kleti Maks Kadivec. 
torek  31. marca 2020   9Podeželje
Ptuj  Ptujska klet
Dve zlati medalji
Ptujska klet je dopolnila svojo bogato zbirko medalj iz najpre-
stižnejših svetovnih vinskih ocenjevanj.
Foto: Ptujska klet
V Franciji je bil z zlatom nedav-
no okronan 50 let star arhivski 
sovinjon.
Šolsko kuhinjo so zaprli, zaradi 
česar kosil ne zagotavljajo tudi zu-
nanjim uporabnikom. Kljub temu 
pa niso prejeli nobenih klicev od 
njih, pravi ravnatelj OŠ Ormož 
Aleksander Šterman in dodaja: 
»Vsi naši zunanji odjemalci si v teh 
razmerah kuhajo sami. Število zu-
nanjih odjemalcev težko posredu-
jem, ker večina koristi našo kuhinjo 
po potrebi, v povprečju pa gre za 
okoli deset ljudi.«
V domski kuhinji 
beležijo manjše 
povpraševanje
Tople obroke rednim odjemal-
cem na dom razvaža Center za 
starejše občane (CSO) Ormož. 
Imajo 54 zunanjih odjemalcev, od 
tega večino, 46, iz občine Ormož, 
enega iz Svetega Tomaža in sedem 
iz središke občine. Po besedah di-
rektorice Janje Jurkovič pa v času 
epidemije ne zaznavajo povečane-
ga povpraševanja. Prav nasprotno. 
Kar nekaj uporabnikov je po njiho-
vem pozivu odpovedalo dostavo, 
saj so svojci doma.
Dostava na dom 
je v času epidemije 
zelo rizična
V CSO še naprej zagotavljajo 
dostavo hrane na dom. »Povpra-
ševanje je skladno z našimi kapa-
citetami. Je pa treba poudariti, da 
je dostava hrane po terenu v času 
epidemije zelo rizična v smislu pre-
nosa okužbe, zato smo že sredi 
marca sprejeli dodatne ukrepe gle-
de zaščite naših dostavljavcev, s 
tem da smo v avtomobile namestili 
dodatno zaščitno opremo, dnevno 
pa tudi poskrbimo za temeljito 
čiščenje avta. Po posvetu z zdrav-
nico iz ZD Ormož Alenko Simonič 
pa bomo še dodatno zaostrili higi-
enske ukrepe ter omejili dostavo, 
glede na to, da so bile tudi v občini 
Ormož potrjene okužbe. Virus na-
mreč ostane na površini, zato mo-
ramo biti zelo previdni, da ga ne 
vnesemo v ustanovo,« je ob tem 
še poudarila.
Posebne telefonske 
številke za pomoč 
starejšim
V občini Ormož so sicer objavili 
telefonske številke, kamor lahko 
pokličejo starejši ali nemočni za 
pomoč pri preskrbi hrane, dostavi 
zdravil in higienskih pripomočkih, 
a večjega povpraševanja za zdaj na 
Rdečem križu Ormož ne beležijo. 
Telefonske številke v primeru raz-
ličnih potreb, kot je dostava hrane 
in zdravil ter drugo, so objavili tudi 
v središki in tomaževski občini.
Ormoško  Zaradi zaprtih kuhinj ni večje potrebe po toplih obrokih
Večina odjemalcev ima zdaj obroke 
v krogu družine
Lokali in restavracije pa tudi šolske kuhinje, kjer so med drugim pripravljali tople obroke za zunanje uporab-
nike, so zaprti. Kljub temu pa povečanega povpraševanja po dostavi pripravljene hrane za zdaj niso zaznali, 
povedo v Centru za starejše občane (CSO) Ormož, kjer starejšim dnevno dostavljajo hrano na dom. 
Foto: M24
V času epidemije v domski kuhinji CSO Ormož ne zaznavajo povečanega 
povpraševanja po dostavi kosil na dom.
Slovenija  Več časa za kmetijske razpise
Roki podaljšani do aprila 
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je podaljša-
lo roke za oddajo vlog na pet javnih razpisov.
Podaljšanje se nanaša na javni razpis za pomoč pri prenosu znanja in 
informiranja na področju predelave ter s kmetijstvom povezanega de-
lovanja na podeželju, razpis za pomoč pri delovanju nepridobitnih zdru-
ženj na področju kmetijstva, gozdarstva in podeželja ter razpis za po-
moč nepridobitnim organizacijam pri organizaciji strokovnih in jubilejnih 
dogodkov. Novi rok za oddajo vlog za omenjene tri razpise je 15. april. 
Do 20. aprila se bo mogoče prijaviti na razpis za sofi nanciranje kmetij-
skega izobraževanja oziroma praktični pouk, do 29. aprila pa na razpis za 
podporo pri skupnem ukrepanju za blažitev ali prilagajanje na podnebne 
spremembe in za skupne pristope k okoljskim projektom.  
Foto: SD
Gorišnica  Konferenca OO Rdečega križa
Več ljudi potrebuje pomoč
Tik pred uvedbo omejitvenih ukrepov za zajezovanje korona-
virusa, v začetku marca, je v prostorih gasilskega doma v Mali 
vasi potekala letna konferenca OO RK Gorišnica.
Lepo število prisotnih je najprej nagovorila novoizvoljena predsedni-
ca OORK Gorišnica Danica Ambrož. V obširnem poročilu je predstavila 
delo občinskega odbora RK v preteklem letu. Poudarila je, da so skozi 
vse leto na različne načine zbirali materialna in fi nančna sredstva za lju-
di, ki so se zaradi različnih vzrokov, a ne po svoji krivdi, znašli na robu 
preživetja. Pod okriljem OO RK Gorišnica delujejo tudi krvodajalci, ki so 
ob tej priložnosti prejeli zahvale za darovano kri. Med njimi je Ludvik 
Kokol, ki je kri daroval prek stokrat. Za dobro delo OO RK pa je zaslužnih 
več ljudi. Krvodajalske akcije usmerja in vodi Tilčka Šuman, za medge-
neracijsko povezavo med osnovno šolo in Domom starejših občanov 
Muretinci skrbi Suzana Vaupotič, podmladek RK pa vodi Lidija Lozinšek. 
Nežka Preac in Mira Dobovišek mesečno opravljata kontrolo krvnega 
tlaka, sladkorja in holesterola. V kulturnem delu so nastopile domače 
pevke ob spremljavi citrarke Marije Kolarič.  
Foto: LZ
»Epidemija koronavirusa nas je 
postavila na realna tla, saj bomo 
zdaj morda lažje razumeli, kako 
pomembna je domača proizvo-
dnja hrane. Tudi tisti agrarni eko-
nomisti, ki so dajali prednost kon-
centriranju proizvodnje v velikih 
sistemih, ob tem pa zanemarjali 
vlogo malih pridelovalcev, pri-
znavajo svojo zmoto, saj so še 
kako pomembni vsi, ki obdelujejo 
kmetijske površine in redijo živali, 
torej pridelujejo in predelujejo ter 
s tem rešujejo samooskrbo, ki je 
strateško pomembna smer razvo-
ja slovenskega kmetijstva,« pravi 
Pribožič.
Sprememba kolobarja
Kmetijsko proizvodnjo pa je tre-
ba skrbno načrtovati, še posebej v 
kriznih razmerah, kot so sedanje. 
»Naši kmetje pridelujejo veliko ko-
ruze in pšenice, a zdaj je še pravi 
čas, da jih spodbudimo, da spre-
menijo kolobar setve ter ga pope-
strijo in posejejo donosnejše kultu-
re, ki jih primanjkuje na trgu, kot 
so na primer vrtnarske in zelenja-
darske. Načrtovanje proizvodnje 
sovpada z izpolnjevanjem vlog za 
neposredna plačila iz naslova ukre-
pov kmetijske politike. Seveda pa 
potrebujejo kmetje, ki bi šli v spre-
membo izbora kultur, vsaj načelno 
zagotovilo, da bodo lahko pridelke 
sploh prodali na domačem trgu. 
Tu je na potezi kmetijsko ministr-
stvo, ki mora spodbuditi načrto-
vanje pridelave v novih gospodar-
skih razmerah, obenem pa jasno 
podpreti usmeritev za pridelavo 
in odkup slovenskih pridelkov. Le 
usmeritev, da pridelke kultur, ki jih 
naši kmetje pridelajo, odkupimo in 
skladiščimo ter ustvarimo rezerve 
za oskrbo potrošnikov, je osnova 
resne samooskrbe vsake države, 
v kateri so potrebni tako veliki kot 
majhni.«
Veletrgovci ne 
potrebujejo zalog
Načrte za samooskrbo rušijo 
tudi trgovske verige, ki svoje police 
polnijo po sistemu »just in time«, 
ob pravem času, kar pomeni, da 
lahko vsak izdelek v zelo kratkem 
času zagotovijo iz tujine, zato pa 
ne potrebujejo zalog v skladiščih. 
»Posredno se je na tak način v pre-
teklosti uničilo zanimanje za do-
mačo pridelavo doma. Vzemimo 
za primer krompir: imamo dobre 
pogoje za samooskrbo, saj imamo 
dovolj površin za njegovo pridela-
vo, poleg tega se ga da skladiščiti 
tako rekoč vso sezono. Toda do-
mačo pridelavo nenehno ruši uvoz 
krompirja iz Egipta, Maroka in dru-
gih držav, v času epidemije pa zato 
zdaj v skladiščih nimamo zalog in 
smo popolnoma nepripravljeni 
na krizno situacijo. Podobno je s 
sadjem, čebulo, česnom, zeljem, 
korenčkom …,« našteva Pribožič. 
»Igrali smo se s pšenico in jo pro-
dajali v tujino, čeprav vsi vemo, da 
s krušnimi žiti nismo samooskrbni. 
A največji izziv še vedno ostajajo 
solate, za pridelavo katerih pot-
rebujemo pokrito infrastrukturo 
rastlinjakov, ta pa zahteva velike 
investicije.«
Prednost doma 
rojenemu in vzrejenemu
Trenutne razmere, ko se zapi-
rajo tako rekoč vse meje, kažejo 
tudi na potrebo po samooskrbi z 
mesom. »Uvoz mesa neznanega 
porekla je lahko vprašljive kako-
vosti, zdaj pa smo sploh v času, ko 
vsega ne bo več mogoče pripeljati 
iz tujine, saj se tržišča rušijo, mi pa 
ostajamo nepreskrbljeni. Odgovor 
na te izzive je znan: da bomo imeli 
dovolj domačega govejega in pra-
šičjega mesa, moramo vzdrževati 
matične črede plemenskih rej za 
zagotovitev zadostnega števila 
telet in pujskov. Bo pa seveda tre-
ba poskrbeti, da bodo živali, ki so 
vzrejene na naših kmetijah, pred-
nostno odkupljene, njihovo meso 
pa shranjeno za oskrbo domačih 
potreb,« sklene Pribožič.
Ptuj  Potrebujemo pridelavo kultur, ki jih primanjkuje na trgu
V krizi se pokaže pomen samooskrbe
Ker se spomladanska setev poljščin komaj začenja, je zdaj še čas, da kmetje premislijo, kaj bodo posejali in 
kaj je tisto, česar v Sloveniji najbolj primanjkuje. Peter Pribožič, vodja ptujskih kmetijskih svetovalcev, je 
prepričan, da so to predvsem vrtnine.
Foto: ČG
Zaradi epidemije koronavirusa bomo lažje razumeli, kako pomembna je 
domača proizvodnja hrane.
Štajerski TEDNIK torek, 31. 3. 2020     COLOR CMYK stran 10
torek  31. marca 202010 Ljudje in dogodki
Poletje 2020 na morju v družbi Radia-Tednika Ptuj 
in turistične agencije TA-ATP
POSTATI NAROČNIK 
ŠTAJERSKEGA TEDNIKA 
SE RESNIČNO SPLAČA!Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski 
tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.
Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in 
obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli.
Vsako soboto od 27. 6. do 29. 8. 2020 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na 
slovensko morje.
Za vas smo skupaj s turistično agencijo TA-ATP pripravili posebna doživetja.
Enodnevna sprostitev na morju bo stala 15,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika 
pa velja nižja cena, 10,00 EUR.
Vabljeni – uživajte poletje z nami!
Simonov zaliv
NOVI NAROČNIKI POZOR!
Posebno ponudbo smo pripravili za tiste,
 ki se boste 
od 31. 3. do 27. 6. 2020 naročili na Štajers
ki tednik.
Brezplačno boste na morju lahko uživali 
vse poletne sobote (od 27. 6.  do 29. 8. 20
20).
Če torej želite 10 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na 
morju, postanite novi naročniki Štajerskega tednika.
Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v 
soboto, 5. 9. 2020, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem 
zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji 
Radia-Tednika Ptuj.
Informacije in rezervacije: 
Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150.
Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje.
Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja.
Da bi država pomagala ljudem, 
ki se soočajo z dolgotrajno brez-
poselnostjo in nekako ne znajo 
ali ne zmorejo izstopiti iz tega za-
čaranega kroga, od leta 2017 mini-
strstvo za delo, družino, socialne 
zadeve in enake možnosti vodi 
pilotni projekt socialna aktivacija. 
Gre za šestmesečni program, v 
katerem naj bi posameznike pripe-
ljali tako daleč, da bi se ponovno 
vrnili na trg dela. »Po raziskavah 
sodeč na zavodu za zaposlova-
nje ostajajo osebe, ki so težko 
zaposljive, so dolgo časa brezpo-
selne – srečujemo se recimo tudi 
s primeri 20-letne brezposelnosti. 
Ti ljudje zapadaje v neko rutino in 
popolnoma izgubijo motivacijo, 
sploh za iskanje službe. Treba jih je 
motivirati, okrepiti njihovo samo-
podobo ter jih opremiti z določeni-
mi znanji, da se ponovno vključijo 
na trg dela,« je pojasnila koordina-
torka projekta ter nadaljevala, da 
program izvajajo izvajalci, izbrani 
na javnem razpisu: »Izbrani izva-
jalci v skladu z razpisno dokumen-
tacijo izvajajo različne vsebine, 
od delavnic, predavanj in izobra-
ževanj. Najpomembneje pa je, da 
imajo udeleženci možnost srečati 
se s potencialnimi delodajalci, se 
vključiti v usposabljanje ter na ta 
način pridobiti konkretne prak-
tične izkušnje in spoznati proces 
dela, seveda pod budnim očesom 
mentorja.«
Več kot 50 % 
udeležencev do 
nadaljnje zaposlitve ali 
izobraževanja
Ptujska enota program izvaja 
s pomočjo Centra za ponovno 
uporabo Ormož v partnerstvu 
z Ljudsko univerzo Ptuj. Prvi ci-
kel šestmesečnega programa na 
obeh lokacijah v tem trenutku že 
izvajajo, obe skupini sta polno za-
sedeni, v vsako je (bilo) vključenih 
15 udeležencev. »Program se je 
začel oktobra. Sedaj sicer vanj ni 
vključenih več 30 oseb, ker so se 
nekateri že zaposlili,« je pristavila.
Zanimanje oseb je, vse od leta 
2017 je bilo v socialne programe 
vključenih 89 oseb na območju 
UE Ptuj. Pilinger Koroščeva oce-
njuje, da je projekt uspešen, kar 
pa nujno ne pomeni zaposlitve: 
»Rezultati kažejo, da je več kot 50 
% udeležencev našlo pozitiven iz-
hod, bodisi je to nadaljnje šolanje 
bodisi zaposlitev. Lahko rečem, da 
ustvarjamo zelo lepe zgodbe, kajti 
ljudje prihajajo iz izjemnih situacij, 
ki si jih res težko predstavljamo. 
Spomnim se zanimive zgodbe. 
Gospa je bila napotena iz urada za 
delo in se je v program vključila, 
ker je čutila, da se mora. Ko smo 
ji razložili, da je vključitev prosto-
voljna, si je premislila. Nato je zo-
pet prišla nazaj, da bi, pa spet ne 
bi; kakih trikrat. Naposled se je le 
vključila in bila zelo zadovoljna, saj 
se že na zunaj opazijo spremem-
be pri osebah. Med učno prakso 
se je zelo izkazala pri delodajalcu, 
dobila zaposlitev za določen čas in 
sedaj je že od leta 2018 uspešno 
zaposlena. Napredek je motiviral 
tudi njenega moža, ki je bil prav 
tako brezposeln. Sedaj sta oba za-
poslena.«
Kot sicer opaža, se v program 
vključujejo osebe iz različnih spo-
dnjepodravskih občin, z različno 
starostjo in stopnjo izobrazbe 
(imeli so tudi osebo s končano fa-
kulteto), je pa veliko več žensk kot 
moških. 
Foto: MH
Tamara Pilinger Korošec
Udeležencem plačani prevoz, 
malica in nagrada
Pogoj za vključitev v program poleg polnoletnosti in 
slovenskega državljanstva je, da je oseba vpisana na Zavodu za 
zaposlovanje v evidenco kot brezposelna ali začasno nezaposljiva 
ali prejema denarno pomoč ali pa če gre za osebo s kompleksno 
socialno problematiko. Udeleženec za svoje sodelovanje sicer dobi 
povrnjene stroške prevoza in malice ter denarno nagrado – 80 
centov na uro za dejansko prisotnost v programu. 
Projektne aktivnosti so se začele že 2017 in jih sofinancirata 
država in Evropska unija. Skupna vrednost projekta za obdobje 
od leta 2019 do vključno leta 2022 je za celotno Slovenijo 17,8 
milijona evrov. V okviru projekta bo do leta 2022 sledilo še pet 
šestmesečnih programov, naslednji se bo začel konec maja.
Foto: Dreamstime/M24
Spodnje Podravje  Kako učinkovit je program socialne aktivacije za brezposelne
Svetli primeri: po skoraj 20 letih brezposelnosti do službe
»Imeli smo udeleženko, ki je bila skoraj 20 let brezposelna in se je v okviru programa socialne aktivacije uspešno zaposlila,« je o učinkovitosti projekta izpostavila 
koordinatorka socialne aktivacije v Regionalni mobilni enoti Ptuj ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Tamara Pilinger Korošec.
Štajerski TEDNIK torek, 31. 3. 2020     COLOR CMYK stran 11
torek  31. marca 2020   11Podravje
Prejšnji teden so namreč začeli 
izdelovati pralne maske za otroke 
in odrasle. Tako izdelane maske so 
za večkratno uporabo. »Izdelane 
so iz tekstila, pralne, za večkratno 
uporabo. Všiti sta dve plasti fi ltra, 
žička za prilagajanje nosu. Maske 
izdelujemo za vsakodnevno rabo, 
za splošno javnost. V poštev pride-
jo le ob nujnih izhodih, kot je obisk 
trgovine. Nikakor pa niso primerne 
za zdravstvene delavce in druge,« 
poudarja Senada Škrijelj iz Centra 
za ponovno uporabo ormož.
V komaj dveh dneh 
naročila za 300 mask
Čeprav so maske začeli šivati 
prejšnji torek, je povpraševanje 
res veliko. V manj kot dveh dneh 
so prejeli naročila za 300 mask. 
Naročila dežujejo iz vse države, 
upajo, da bodo lahko zadostili pov-
praševanju. »Z izdelavo maske je 
veliko dela, kajti treba jo je sešiti 
in večkrat prelikati z vročim likal-
nikom. V ponedeljek smo razvili 
prototip, na dan pa lahko zašijemo 
okoli 80 mask. Trudili se bomo, da 
bomo zadostili vsem potrebam, še 
posebej za lokalno skupnost.«
Pomemben je material, 
iz katerega so izdelane
Strokovnjaki iz Nacionalnega 
inštituta za javno zdravje (NIJZ) 
poudarjajo, da različne maske, ki 
so v uporabi, nudijo slabšo zaščito 
v primerjavi s kirurškimi in speci-
alnimi maskami: »Te maske lahko 
delno zadržijo pot kapljic, ki se 
sproščajo v okolico ob kašljanju, 
kihanju in tudi ob govorjenju, in v 
katerih so lahko prisotni povzroči-
telji nalezljivih bolezni. Na ta način 
se do določene mere zmanjša tudi 
možnost prenosa okužbe na druge 
osebe. Stopnja zaščite je odvisna 
od materiala, iz katerega je maska 
izdelana. Tako kot pri ostalih ma-
skah tudi v tem primeru velja, da je 
nošenje teh mask dodaten ukrep, 
ki ob upoštevanju ostalih higi-
enskih ukrepov prispeva k zmanj-
šanju širjenja okužbe. Raziskave 
kažejo, da so osebe, ki jih nosijo, 
bolj previdne in ne segajo z rokami 
k ustom in očem, s tem pa maska 
osebo, ki jo nosi, lahko zaščiti pred 
okužbo. Pomemben pogoj, ki ga 
je treba upoštevati pri uporabi to-
vrstnih mask, je, da jo pravilno na-
mestimo in se je med nošenjem ne 
dotikamo.«
Mladi zdravniki: »Bolje 
je kot nič«
Tudi Mladi zdravniki Slovenije, 
ki so raziskali literaturo glede smi-
selnosti uporabe zaščitnih mask 
pri splošnem prebivalstvu, se stri-
njajo, da te maske niso povsem 
učinkovite, a da so boljše kot nič: 
»V literaturi navajajo, da je tudi 
maska, sešita iz blaga, boljša kot 
odsotnost vsake zaščite. Ko so pri-
merjali učinkovitost kirurških mas 
in mask domače izdelave, se je 
izkazalo, da nošnja obeh bistveno 
zmanjša prehajanje mikroorganiz-
mov iz uporabnika na okolico, pri 
čemer pa je bila kirurška maska 
trikrat učinkovitejša kot maska, 
izdelana doma.« Je pa pri upora-
bi maske treba slediti navodilom. 
Masko namestimo in odstranimo 
z obraza s čistimi rokami. Maska 
mora popolnoma prekriti obmo-
čje ust in nosu, spodnji del maske 
mora segati pod brado, zgornji pa 
prekriti koren nosu. Tako name-
ščene maske se potem ne doti-
kamo več. Ko se blago navlaži, je 
masko treba zamenjati (na od pol 
ure do dve uri). Prati jo je treba na 
temperaturi 90 stopinj Celzija, ko 
se posuši, jo je treba prelikati z vro-
čim likalnikom. 
Ormož  Maske iz blaga šivajo tudi v grajski kavarniški popravljalnici
Kako učinkovite so maske domače izdelave
Znano dejstvo je, da se Slovenija sooča z velikim pomanjkanjem zaščitnih mask (in opreme nasploh). Zato so jih začeli šivati v številnih ustanovah, društvih 
ter šivalnicah. Pomanjkanje zaščitne opreme je za šiviljske stroje posedlo tudi dva zaposlena iz Zaposlitvenega centra Eko v šivalnici ormoške grajske ka-
varniške popravljalnice. 
Foto: Arhiv CPU Ormož
Naročila za izdelavo mask dežujejo iz vse države. 
Statistični podatki za občino 
Zavrč kažejo, da je bila povpreč-
na starost prebivalca pred dvema 
letoma 42,3 leta, kar je manj od 
slovenskega povprečja, stopnja 
delovne aktivnosti naj bi znašala 
52,7 %, povprečna neto plača na 
zaposlenega pa je obsegala 1.116 
evrov. To pomeni, da zaposleni v 
Zavrču prejemajo 24 evrov več od 
slovenskega povprečja, ki znaša 
1.092 evrov. Sledi Podlehnik, ki je s 
povprečnim izplačilom za štiri evre 
nad slovenskim povprečjem. Ti dve 
haloški občini sta tudi edini, ki se 
uvrščata nad slovensko povprečje. 
Na repu sta pristali slovenjegoriški 
občini, in sicer Sveti Andraž z 855 
evri in Trnovska vas z 852 evri neto 
mesečnega izplačila na zaposleno 
osebo. Ptuj je med obravnavanimi 
občinami na 12. mestu z 963 evri, 
med 11. slovenskimi mestnimi obči-
nami pa je na zadnjem mestu. Na 
prvo se je pričakovano uvrstila Lju-
bljana s povprečnim neto prihod-
kom v višini 1.231 evrov. To pome-
ni, da je razlika med prestolnico in 
najstarejšim mestom v višini pov-
prečne neto plače na zaposlenega 
v letu 2018 znašala kar 268 evrov.
A vsi navedeni podatki nujno 
potrebujejo pojasnilo. Nelogično 
bi namreč bilo, da bi, glede na po-
znavanje terena, najvišja izplačila 
prejemali v haloških občinah. Da 
je v statističnem zbiranju podat-
kov pomanjkljivost, ki privede do 
anomalij, so priznali tudi na Sta-
tističnem uradu. Dejali so, da se 
povprečna neto ali bruto plača 
izračuna glede na delovna mesta 
v občini in ne glede na dejanske 
prihodke občanov. Kar pomeni, da 
je v manjših občinah, kjer običaj-
no delujejo občinska uprava, šola, 
vrtec, zdravstveni dom in je manj 
drugih delovnih mest, posledično 
povprečna neto plača višja, čeprav 
to za prebivalce na splošno ne drži. 
»Zaradi letališča in drugih zavodov 
je vsako leto v vrhu po denarnih 
prejemkih tudi občina Cerklje na 
Gorenjskem,« so dodali.
Slovenija, Podravje  Ptuj med mestnimi občinami na zadnjem mestu
Najvišji povprečni neto plači presenetljivo v Zavrču in Podlehniku
Statistika ima svoje izračune in svojo statistično logiko. Najvišjo povprečno neto plačo na zaposlenega med podravskimi občinami so namreč v letu 2018 zabeležili v Zavr-
ču! Drugo najvišje povprečno izplačilo naj bi prejemali zaposleni v Podlehniku, dvema haloškima občinama pa sledi Slovenska Bistrica. A teh podatkov ne gre jemati brez 
obrazložitve, sporočajo na statističnem uradu. 
Vir: SURS
Najvišja povprečna mesečna plača na zaposlenega v letu 2018 je bila izplačana v Ljubljani, nad slovenskim pov-
prečjem so še mestne občine Novo mesto, Koper, Kranj in Nova Gorica. Ptuj je z 963 evri pristal na zadnjem mestu.
Domače maske
Prednost domačih mask je vsekakor njihova hitra izdelava in 
bistveno večje možnosti proizvodnje. Poudarjamo, da so takšne 
maske primerne za splošno javnost in nikakor ne za zdravstvene 
delavce, ki so v stiku z bolniki. Zavedamo se, da maska, zlasti 
takšna iz blaga, le deloma preprečuje kapljični prenos iz okuženih 
posameznikov in da je v smernicah uradnih organizacij ni. Ker pa 
maska vsaj delno deluje in glede na podatke ECDC, da se 48–62 % 
okužb zgodi od ljudi, ki še nimajo znakov okužbe, Mladi zdravniki 
Slovenije vendarle svetujemo vsem ljudem, naj ob nujnih izhodih 
od doma, kot je obisk trgovine ali stik s sodelavci, nosijo maske, 
četudi iz blaga.
Foto: M24
Podatki 
za leto 2018
občina
povprečna 
mesečna 
neto plača
Trnovska vas 852,38
Sveti Andraž 855,68
Videm 858,14
Cerkvenjak 865,25
Hajdina 870,64
Starše 890,90
Gorišnica 891,51
Makole 901,83
Rače Fram 922,15
Kidričevo 932,81
Benedikt 934,30
Lenart 935,39
Majšperk 935,44
Markovci 939,16
Ormož 942,14
Sveta Trojica 946,11
Ptuj 963,72
Cirkulane 966,59
Juršinci 970,10
Sveti Tomaž 972,31
Sveta Ana 982,16
Žetale 991,87
Destrnik 998,57
Dornava 1017,70
Središče ob Dravi 1021,42
Slovenska Bistrica 1043,50
Podlehnik 1096,53
Zavrč 1116,32
Vir: SURS
Vir: SURS
Povprečna mesečna neto plača po regijah za leto 2018. Po višini povprečnih 
mesečnih neto plač se je med statističnimi regijami najbolj dvignila nad 
slovensko povprečje osrednjeslovenska statistična regija, in sicer je bila 
povprečna mesečna plača v tej regiji v neto znesku za 8 % višja od sloven-
skega povprečja. Najizraziteje sta za tem povprečjem zaostajali povprečni 
mesečni plači v primorsko-notranjski in zasavski statistični regiji.
Štajerski TEDNIK torek, 31. 3. 2020     COLOR CMYK stran 12
torek  31. marca 2020Kultura12
»Učitelji s(m)o se samoiniciativ-
no začeli pogovarjati o izvajanju 
pouka še pred samim zaprtjem 
šole, tako da smo s sklepom vlade 
o delu od doma zgolj rekli: no, pa 
začnimo,« je dejala ravnateljica Za-
sebne glasbene šole v samostanu 
sv. Petra in Pavla Lija Frajnkovič. 
Pouk poteka preko socialnih omre-
žij, preko e-pošte, s pomočjo avdio 
in video posnetkov. »Tovrstno 
delo od učiteljev zahteva še več 
angažmaja, kreativnosti, iznajdlji-
vosti, naporno je,« je priznala. A 
sodobne tehnologije ne morejo 
nadomestiti fi zičnega oziroma 
osebnega stika, ki je v glasbe-
ni šoli, kjer je pouk inštrumenta 
osredotočen na vsakega učenca 
posebej, še izrazitejši. »Seveda so 
povsod minusi in plusi. Nobeden, 
še tako dober posnetek ne more 
zajeti doživetja poslušanja izvajane 
skladbe v živo. Na drugi strani pa 
odnose z učenci krepimo oziroma 
poglabljamo. Učenci nas spustijo 
v svoje domove, sobe, enako uči-
telji. Pokažemo si domače živali, 
še posebej najmlajši so radovedni, 
srečujemo se z družinami učen-
cev. Razvija se tudi kritičnost pri 
učencih, namreč na posnetkih so 
napakice še bolj slišne,« je dejala 
ravnateljica, ki tudi poučuje fl avto. 
Sicer pa pravi, da vsi nestrpno ča-
kajo, da se vrnejo med samostanke 
zidove. »Učenci pogrešajo učitelje 
in učitelji učence.« Dodala je še, 
da izredne razmere od posame-
znikov zahtevajo več domišljije in 
ustvarjalnosti., da iz posameznika 
izvlečejo največ, kar je mogoče. 
»Tudi evolucija temelji na tem, da 
ne preživi tisti, ki je najmočnejši, 
temveč tisti, ki se zna prilagoditi, ki 
ima največ domišljije.« 
Ptuj, Podravje  Kljub zaprtju glasbenih šol inštrumenti ne počivajo
»Glasba je vedno na pravem mestu
in ne pozna meja« 
Ukrep zaprtja šol z namenom zajezitve koronavirusa, ki je življenje obrnil na glavo, je korenito posegel 
tudi v način pouka glasbenih šol. Ta se izvaja s pomočjo digitalnih orodij, je drugačen, s plusi in minusi. 
Foto: Arhiv šole
Tudi pouk v glasbenih šolah poteka na daljavo. Na fotografi ji učenka fl avte Jana Strmšek, naj glasbenica občine 
Ptuj v letu 2019.
Namestitev na novi lokaciji naj bi 
bila po nekaterih mnenjih primer-
nejša, da „pogled Rudolfa Maistra 
ne bo več tako žalosten“, ker je bil 
na prejšnji preveč oddaljen od oče-
tnjave.
Četudi so kip na novo lokacijo 
namestili že decembra lani, ta osta-
ja brez napisa oz. podstavka, da bi 
obiskovalci mesta vedeli, koga po-
oseblja, katero znamenito osebo 
slovenske zgodovine, ki je poveza-
na tudi z zgodovino mesta. Društvo 
generala Maistra z ureditvijo nove 
lokacije naj ne bi imelo več nič. Zdaj 
je vse v rokah MO in arhitekta ob-
nove tržnice, kot so odgovorili z 
MO Ptuj, ki je za dokončno ureditev 
postavitve pripravilo javni razpis za 
izbiro najboljšega ponudnika.
Kiparka in umetnica Metka Zu-
panič, avtorica spomenika, je bila 
ves čas popolnoma izključena iz 
načrta postavitve kipa na novo lo-
kacijo. Prejšnjemu županu Miranu 
Senčarju je poslala kar nekaj ema-
ilov, na nobenega ni prejela odgo-
vora. Ko je bil kip že postavljen, 
jo je poklical predsednik Društva 
generala Maistra Ptuj Štefan Če-
lan zaradi plošče, ki je bila ob kipu. 
„Takoj po postavitvi na novo loka-
cijo sem jasno izrazila svoje nestri-
njanje z izborom lokacije. Upala 
sem, da bova z arhitektom našla 
skupno rešitev, na žalost se je on 
popolnoma distanciral od tega. 
Sicer sklepam, da je lokacijo odo-
bril on, ker so bili refl ektorji že v 
začetku načrtovani na poziciji, kot 
so sedaj. Meni osebno se zdi loka-
cija izjemno ponesrečena, saj kip 
ni bil planiran zanjo. Ko smo leta 
2012 delali načrte, sva s takratnim 
mestnim arhitektom Petrom Gab-
rijelčičem kip umestila v intimnejše 
okolje, zato je tudi velikost same-
ga spomenika v naravni velikosti. 
Skratka, jaz nisem bila pomembna 
za celotno zgodbo, saj niso iskali 
mojega mnenja. Štefan Čelan na-
sprotuje prestavitvi spomenika 
na prejšnjo lokacijo, arhitekt pa je 
decembra predlagal, da se izde-
la podstavek. V dani situaciji sem 
se tudi sama strinjala z izdelavo 
podstavka, saj trenutno kip stoji na 
terenu, ki se niža, kar je še posebej 
problematično. Podstavek bo v vi-
šini stopnice, ki bo vključevala na-
pis,“ je povedala umetnica Metka 
Zupanič. Z največjim veseljem pa 
bo podprla vrnitev kipa na prejšnjo 
lokacijo, če obstajajo pobude za 
to.
Ptuj  Po prestavitvi kipa generala Maistra
Umetnico povsem izključili
Društvo generala Maistra Ptuj je kip generala Rudolfa Maistra, delo akademske kiparke in umetnice Metke 
Zupanič, leta 2012 postavilo na Novem trgu. Zaradi projekta obnove tržnice ga je bilo treba odstraniti in kon-
zervirati, da ga pri gradbenih delih ne bi poškodovali. Po končani obnovi pa je dobil mesto v neposredni bližini 
hiše njegovega očeta v Slomškovi ulici in paviljona, kar je bila pobuda društva, ki je tudi predlagalo, da bi se 
območje obnovljene tržnice poimenovalo v Trg Rudolfa Maistra. 
Foto: Črtomir Goznik
Kip generala Maistra po prestavitvi še vedno brez ustreznega napisa, da bi obiskovalci lahko prepoznali, koga 
pooseblja.
Ptuj  Virtualni sprehodi po muzejskih zbirkah
Ptujski zakladi nekoliko 
drugače
V obdobju, ko so kulturne ustanove zaprte za obiskovalce, 
je mogoče zbirke, razstave, muzealije in drugo kulturno bo-
gastvo ožjega in širšega spoznavati tudi virtualno.
Za mnoge je to priložnost, da se iz varnega zavetja svojega doma 
na nek način ponovno seznanijo s številnimi zakladi našega mesta, na 
katere so v preteklih letih zaradi drugačnega tempa življenja pozabili 
oz. jim niso posvečali pozornosti. Bolj ali manj je ta pozornost prihajala 
od obiskovalcev mesta, domačih in tujih, ki so vsak po svoje navdušeni 
nad našim starim mestom in ptujskim gradom, ki je tudi s svojo veduto, 
ne samo po bogastvu zbirk, nekaj posebnega v slovenskem in širšem 
prostoru. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je tako v teh dneh povabil k vir-
tualnemu ogledu dela zbirk in razstav v ptujskem gradu in konjušnici, 
ki si jih je mogoče ogledati na spletni platformi Google Arts & Culture. 
V tem sklopu se je mogoče virtualno sprehoditi po izbranih sobanah 
ptujskega gradu z ogledom zbirke fevdalne stanovanjske kulture, po 
izbranih sobah zbirke glasbil, po delu razstave Umetnost srednjega in 
zgodnjega novega veka 1220–1550 in po delu razstave Slikarski mojstri 
od 16. do 18. stoletja. V PMPO pa so povabili tudi na virtualni sprehod 
po zbirki tradicionalnih ptujskih mask v konjušnici ptujskega gradu. Na 
platformi se je tako mogoče seznaniti s 73 izbranimi muzealijami našega 
mesta. V muzeju so prepričani, da bo virtualni sprehod pritegnil mnoge, 
ki bodo tudi skozi ta prikaz lahko izvedeli še več o kulturni zgodovini 
Ptuja, ljudeh, ki so jo ustvarjali, in umetnikih, ki so jo trajno zapisali.  
Foto: Črtomir Goznik
Na platformi Google Arts & Culture si je mogoče ogledati del zbirk in 
razstav, kulturnega zaklada ptujskega gradu.
Podravje  SVIZ opozarja na prezrte 
Vladni ukrepi naj veljajo 
tudi za kulturnike
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije 
(Sviz) je vladne ukrepe za izredno pomoč samozaposlenim v 
času koronavirusa ocenil kot korak v pravo smer. A opozarja, 
da mora biti iz njih jasno razvidno, da zajemajo vse skupi-
ne samozaposlenih, tudi tiste v kulturi. Sam predlaga vsaj 
80-odstotno nadomestilo neto minimalne plače.
Po vladnem ukrepu bodo tisti samozaposleni, ki zaradi krize ne 
morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem 
obsegu, upravičeni do temeljnega dohodka v višini 70 odstotkov neto 
minimalne plače. Sviz je v odzivu na ukrepe pozdravil uvedbo mesečne-
ga temeljnega dohodka vsem samozaposlenim, ki ne morejo opravljati 
dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Hkrati pa je 
pozval, naj višina temeljnega dohodka v takem primeru znaša vsaj 80 
odstotkov neto minimalne plače.
V sindikatu zagovarjajo, da je nezmožnost opravljanja dejavnosti sa-
mozaposlenega po vsebini popolnoma enaka kot čakanje delavca na 
delo doma zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela. Zato ne vidi-
jo utemeljenega razloga, da ne bi bili tudi samozaposleni v kulturi v teh 
izrednih razmerah vsaj delno izenačeni z delavci, ki jim za čas trajanja 
epidemije preti izpad dohodka, svojega dela ne morejo opravljati ter so 
tako upravičeni do 80-odstotnega nadomestila svoje plače.
»Hkrati bi zgolj z zvišanjem zneska mesečnega temeljnega dohodka 
preprečili odhod samozaposlenih med brezposelne. Številni bodo na-
mreč na podlagi statusa brez-
poselnosti prejeli nadomesti-
lo, ki je približno za 70 evrov 
višje od temeljnega dohodka, 
kot ga predvideva obstoječi 
predlog. Samozaposleni na 
področju kulture so že tako 
ali tako prekarizirani, zato je 
nujno poskrbeti, da v trenu-
tni situaciji ne ostanejo brez 
sredstev za preživetje, ter jih 
obravnavati enakopravno z 
ostalimi državljani,« so zapisali 
v Svizu.  
Foto: M24
Štajerski TEDNIK torek, 31. 3. 2020     COLOR CMYK stran 13
Oliver Bogatinov, letnik 1978
Igralska kariera: Triglav, Celje, Koper, Bonifi ka.
Trenerska in funkcionarska kariera: Koper (pomočnik Nedžada 
Okčića), Mura, Hilal (Savdska Arabija, trener mlajših selekcij), Olim-
pija (pomočnik Marijana Pušnika), Koper (vodja mladinska šole), 
Aluminij, Maribor (vodja mladinske šole), Maribor (športni direktor).
Judo klub Drava Ptuj 
Ob 60-letnici pogled na 
stanje v ptujskem judu
Stran 14
Rekreacija
Poskrbimo za sproščanje 
prenapetih mišic
Stran 15
Rokomet
Sezona 2019/20 končana, 
glede sistema 
tekmovanja v sezoni 
2020/21 še precej 
nejasnosti; besedo imajo 
klubi v 1. B ligi
Stran 14
Urednik športnih strani: 
Jože Mohorič. 
Sodelavci: 
David Breznik, Uroš Krstič, 
Niko Šoštarič, Simeon Gönc, 
Franc Slodnjak, 
Silva Razlag,
Črtomir Goznik
E-mail: sport@radio-tednik.si
nekdo stopil v ospredje in opo-
zoril nase. Posledica tega je bilo 
močno povečano zanimanje raz-
ličnih klubov za igralce Aluminija, 
v zimskem prestopnem roku so 
tako Kidričevo zapustili Rok Kidrič 
(Olimpija), Francesco Tahiraj (Haj-
duk, Hrvaška) in Erik Gliha (St. Tru-
iden, Belgija). 
Tudi sam je postal tarča 
bogatejših klubov
Z nazivom naj trener leta 
2018 v 1. ligi je tudi sam 
postal tarča za morebitne 
prehode v druge (beri: 
bogatejše) klube. Zanimivo 
je, da je bil med prvimi, ki so 
ga takrat vabili v svoje vrste 
(za vodjo nogometne šole), 
prav Maribor, oz. Zlatko 
Zahović! Bogatinov takrat 
kljub fi nančno mamljivi 
ponudbi ni želel prekiniti 
sodelovanja z Aluminijem, 
s katerim je imel veljavno 
pogodbo in trdni dogovor, 
da jo bo oddelal do konca. 
Dane besede ni snedel …
Spomladi je brez omenjene 
trojice igralcev z Aluminijem ne-
koliko zdrsnil po lestvici navzdol, 
a je kljub temu zasedel končno 6. 
mesto, kar je bila najvišja uvrstitev 
v zgodovini Aluminija v 1. slovenski 
ligi. Ero pri Aluminiju je zaključil na 
najboljši mogoči način, z domačo 
zmago v 36. krogu proti Olimpiji 
(1:0), pri čemer so rdeče-beli tek-
mo odigrali v postavi Janžekovič, 
Ploj, Krajnc, Kontek, Petek, Petro-
vič, Marinšek, Vrbanec, Mumino-
vić, Horvat, Matjašič. 
Nova vloga v Mariboru 
je zahtevna, ena 
najzahtevnejših v mestu ob 
Dravi, kjer so domala vsi 
trenerji in športni direktorji. 
»Gre za veliko čast in še 
večjo odgovornost. Je pa 
velikega pomena, da se 
nove usmeritve Maribora 
in pogled na prihodnje 
delovanje skladajo z mojimi 
vrednotami. Skromnost z 
zdravo mero ambicioznosti 
bo vodilo prihodnjega 
delovanja,« je ob predstavitvi 
v doslej najpomembnejši 
vlogi poudaril Oliver 
Bogatinov, ki ima v svoji 
popotni nogometni malhi 
izkušnje v vlogi igralca, 
trenerja članov in mlajših 
selekcij, vodje nogometne 
šole, prvič pa stopa v čevlje 
športnega direktorja. 
Izbruhov na njegovih 
tiskovnih konferencah od 
takšnega gospoda z veliko 
začetnico nikakor ne gre 
pričakovati, o uspešnosti 
njegovih potez pa bodo – 
tako kot vedno – odločali 
igralci na igrišču …
Jože Mohorič
Po odhodu izjemno 
uspešnega dvojca Zlatko 
Zahović-Darko Milanič je 
bilo kar nekaj ugibanj glede 
imen novega športnega 
direktorja in trenerja 
Maribora. Na koncu so v 
Mariboru staknili glave 
in rešitev (pričakovano) 
poiskali »znotraj hiše«. 
Imena na obeh položajih 
pa so vendarle manjše 
presenečenje. Oba sta del 
dosedanje športne poti 
prehodila pri Aluminiju. 
Le rezultati bodo merilo 
uspešnosti
Sašo Gajser (letnik 1974) je svojo 
športno pot kot igralec mlajših se-
lekcij začel v Kidričevem pri Alumi-
niju, nato je v Sloveniji igral še za 
Maribor, Dravo, Ljubljano, Beltince 
in Rudar, v tujini pa je bil v Belgiji 
(Gent) in na Cipru (Olympiakos Ni-
kozija). V dresu državne reprezen-
tance je zaigral na 27 tekmah. 
Od leta 2011 je bil v Mariboru 
pomočnik glavnega trenerja, do 
konca sezone (če bo do nadalje-
vanja sploh prišlo) pa naj bi kot 
v. d. glavnega trenerja prvič vodil 
slovenski klub z največ lovorikami 
v samostojni Sloveniji. Sašo si pri-
ložnost nedvomno zasluži, saj je 
doslej odlično opravljal odgovorno 
delo v ozadju, ko je pripravljal ana-
lize tekmecev, obenem pa je imel 
stalen stik z igralci. Prav to bi lah-
ko bil njegov adut v vlogi glavnega 
trenerja, nekoliko drugačno avtori-
teto pa si bo moral seveda prido-
biti z vodenjem tekem. In dobrimi 
rezultati, ki so vedno merodajno 
merilo uspešnosti trenerjev … 
Oliver Bogatinov stopil 
v velike čevlje Zlatka 
Zahovića
Nekoliko večje presenečenje pa 
je imenovanje Oliverja Bogatinova 
za športnega direktorja Maribora. 
Doslej je opravljal naloge vodje no-
gometne šole NK Maribor, kar je 
prevzel lani poleti. Pred tem je leto 
in pol vodil člansko ekipo Aluminija, 
za kar si je v sezoni 2018/19 prislužil 
tudi naziv trener leta v Sloveniji. 
»V vodstvu kluba smo si bili 
enotni, da ob vitalnih strokovnih 
odločitvah najprej izberemo špor-
tnega direktorja. Imeli smo ene-
ga kandidata, njegove smernice 
prihodnjega delovanja so enake 
klubskim in dogovor je bil hitro 
sklenjen. Z zadovoljstvom sporo-
čam, da je novi športni direktor NK 
Maribor gospod Oliver Bogatinov. 
Menimo, da je po strokovni plati, 
po poznavanju klubskega ustroja 
vreden zaupanja in najprimernejši 
za vzpostavitev novih vijol'čnih 
tirnic, kar je potrdil z dosedanjim 
sodelovanjem s klubom v vlogi 
strokovnega vodje nogometne 
šole. Gremo na novo pot,« je o Bo-
gatinovu na predstavitvi povedal 
direktor kluba Bojan Ban.
Aluminij – največja 
odskočna deska
41-letni Gorenjec je imel pred 
vstopom v trenerske vode dokaj 
uspešno igralsko kariero. Po pred-
časnem koncu zaradi poškodbe se 
je kot nogometni delavec preiz-
kušal v različnih vlogah, mirno pa 
lahko zapišemo, da njegovo najve-
čjo odskočno desko pri skoku na 
sedanje mesto predstavlja leto in 
pol dolgo delovanje v Aluminiju. V 
Kidričevo je kot dokaj presenetlji-
va izbira vodstva prišel konec leta 
2017 iz Kopra, kjer je opravljal nalo-
ge vodja mladinske šole. 
Njegova velika prednost 
je bila izjemno poznavanje 
igralcev v celotni regiji, ne 
samo v Sloveniji. Kot vodja 
koprske nogometne šole 
je imel tudi neposreden 
kontakt z mladimi igralci po 
celotni Sloveniji, v njegovi 
beležki so se znašli domala 
vsi, ki so na kakršen koli 
način opozorili nase. V novi 
službi mu bo to vedenje 
lahko zelo pomagalo, čeprav 
so zahteve Maribora vedno 
najvišje. 
V NK Aluminij je uvedel številne 
novosti pri treningu, dodatna te-
stiranja pripravljenosti, zanesel se 
je na široko strokovno znanje. Nje-
gova velika prednost je bila zelo 
dobra analiza tekmeca in priprava 
na tekmo. Prvo tekmo je kot tre-
ner Aluminija vodil februarja 2018 
v Dravogradu, kjer je z »domačim« 
Ankaranom v tekmi 18. kroga re-
miziral 1:1. V spomladanskem delu 
sezone 2017/18 je z Aluminijem na 
19 tekmah zmagal štirikrat, petkrat 
remiziral in zabeležil deset pora-
zov, kar je zadostovalo za zanesljiv 
obstanek na 8. mestu. Ob tem so 
šumarji v tej sezoni zaigrali tudi v 
fi nalu Pokala Slovenije (prvi del 
sezone je bil trener Slobodan Gru-
bor). 
To precej slabo statistiko je v 
naslednji sezoni 2018/19 močno iz-
boljšal, Aluminij je bil v jesenskem 
delu pravi hit. Kidričani so pod 
njegovim vodstvom po jesenskem 
delu zasedali 3. mesto, zaostajali 
so le za Mariborom in Olimpijo. 
Igra Aluminija je temeljila na izje-
mni kompaktnosti celotne ekipe, 
iz te enotne sredine pa je vedno 
Nogomet  Oliver Bogatinov
Gospod z debelo beležko 
dragocenih zapiskov
Foto: Grega Wernig / m24.si
Sašo Gajser
Foto: Grega Wernig / m24.si
Nekdanji trener Aluminija Oliver Bogatinov je novi športni direktor Maribora.
sport@radio-tednik.si
Štajerski TEDNIK torek, 31. 3. 2020     COLOR CMYK stran 14
V četrtek, 26. marca, popoldne, 
je preko videokonference pote-
kala skoraj triurna izredna seja 
združenja klubov Lige NLB (1. A dr-
žavna rokometna liga). Na seji so 
sodelovali predstavniki 12 klubov 
in predsednik RZS Franjo Bobinac, 
predsednik Združenja Sebastjan 
Grgeta, generalni sekretar RZS Go-
ran Cvijič in komisar Lige NLB Aleš 
Jug. Ormožane je zastopal predse-
dnik kluba Martin Hebar.
Po pričakovanjih ni bilo zapletov 
pri prvi točki dnevnega reda. »Žal 
nas je situacija s koronavirusom 
pripeljala do točke, na kateri smo 
s klubi Lige NLB uvideli, da nadalje-
vanje tekmovanja ne bo mogoče, 
zato so se predstavniki vseh 12 mo-
štev soglasno odločili za predča-
sen zaključek sezone. Prvak je pos-
tala ekipa Celja, podprvak Ribnica, 
Trimo iz Trebnjega je zasedel tretje 
mesto,« nam je potek uvodnega 
dela izredne seje pojasnil predse-
dnik Združenja Sebastjan Gergeta. 
Ekipa Jeruzalema iz Ormoža je se-
zono 2019/20 tako zaključila na 6. 
mestu. 
Seveda pa se je (pričakovano) 
zapletlo pri drugi točki, kjer se je 
odločalo o sistemu tekmovanja v 
sezoni 2020/21. »S klubi smo razp-
ravljali o možnostih, s katerimi bi 
lahko popravili situacijo v tekmo-
vanju, ki jo je povzročila prekinitev. 
Vsi klubi si namreč v obstoječem 
tekmovalnem sistemu niso uspeli 
zagotoviti obstanka med najboljšo 
dvanajsterico v Sloveniji. S klubi 
smo zato v športnem duhu dosegli 
načelni konsenz, da bomo kot re-
šitev za prihodnjo sezono predla-
gali, da se obstoječi dvanajsterici 
priključita dva najboljša kluba iz 1. 
B DRL. To bi bila rešitev le za krajše 
obdobje, saj bi že v sezoni 2021/22 
najmočnejše slovensko rokome-
tno tekmovanje znova štelo ducat 
klubov. Predlog bomo v prihodnjih 
dneh predstavili združenju 1. B 
DRL, po odgovoru le tega pa delali 
naslednje korake,« je o drugi toč-
ki povedal predsednik Združenja 
Gergeta. 
Trije klubi so si 
premislili ...
S tekmovalnim sistemom za se-
zono 2020/21, o katerem je govoril 
Gergeta, se niso strinjali štirje klu-
bi: Jeruzalem Ormož, Riko Ribni-
ca, Dobova in Trimo Trebnje. »Po 
pričakovanjih ni šlo brez zakulisnih 
igric določenih klubov. Tudi o ka-
kšnem športnem duhu je govoril 
predsednik Združenja, mi ni jasno. 
Vsem je jasno, da se rešuje eden 
izmed klubov, ki bi moral izpasti iz 
lige. Najprej smo klubi podali pre-
dloge. ali smo za ligo 12 (11. in 12. 
klub iz 1. A-lige izpadeta, 1. in 2. klub 
iz 1. B-lige napredujeta) ali za ligo 
14 (nihče ne izpade iz 1. A-lige, v njo 
napredujeta 1. in 2. klub v 1. B-ligi). 
vajo občutek za sodelovanje in 
osnovno disciplino. Vadba tehnike 
pa ponuja edinstveno možnost 
vplivanja na otrokov socialni in 
moralni razvoj ter krepitev samo-
zavesti.«
Ali ste zaradi koronavirusa za 
vaše člane pripravili kakšen vad-
beni program za delo doma?
V. Čuš: »Vsi skupaj si želimo, da 
se bodo razmere čim prej normali-
zirale. Zato ostanimo zdravi doma. 
Kljub temu se zavedamo, da je 
ne le za športnike, ampak tudi za 
otroke in odrasle pomembno, da 
ostanejo telesno dejavni, seveda 
skladno s splošnimi priporočili za 
telesno dejavnost. 
Športnikom, ki so že vključeni 
v selekcijski proces vadbe, smo v 
klubu pripravili individualne pro-
grame vadbe, prilagojene tekmo-
valnemu koledarju in njihovim le-
tošnjim ciljem. Naš judo center in 
telovadnice so sicer zaprte, klubski 
trenerji in funkcionarji pa v prila-
gojenih pogojih opravljamo svoje 
delo, ki nam bo pomagalo pri opti-
malni vrnitvi, ko se končajo izredne 
razmere.«
»Luka je predan svojim 
visokim ciljem«
Na kakšnih tekmovanjih najpo-
gosteje nastopajo vaši judoisti in 
kakšne rezultate so do sedaj do-
segli v letu 2020?
V. Čuš: »Pojav koronavirusa nas 
je prizadel v času, ko smo se prip-
ravljali za ključne tekme v spomla-
danski sezoni, med katerimi so 
državna prvenstva mlajših članov 
in članic ter tekme evropskega 
pokala za mladince, ki odločajo o 
nastopih na evropskem prvenstvu. 
Prisiljeni smo bili preložiti letošnje 
mednarodno prvenstvo za Pokal 
Ptuja. V letu 2020 smo začeli zelo 
uspešno v vseh starostnih kate-
gorijah. Luka Perkovič je z zmago 
na najmočnejšem slovenskem 
članskem tekmovanju v Slovenski 
Bistrici pokazal, da zmore veliko. 
Na mednarodnih prvenstvih v Slo-
veniji, ki se točkujejo za Slovenski 
pokal, smo se izkazali v vseh sta-
rostnih kategorijah od U-10 do 
članov. Tako smo osvojili osem zla-
tih, štiri srebrne in šest bronastih 
kolajn na šestih tekmovanjih, kar 
je odličen dosežek tudi glede na 
prejšnja leta. 
V mlajših starostnih kategorijah 
je kar nekaj tekmovalk in tekmo-
valcev, ki so z osvojitvijo številnih 
kolajn na lanskih in letošnjih pr-
venstvih potrdili svoj talent in per-
spektivnost. O njih bomo gotovo 
še slišali, če bodo le vztrajali. V klu-
bu imamo potrebno znanje, dobro 
smo organizirani in jim bomo lah-
ko nudili ustrezno podporo, ki jo 
bodo potrebovali pri doseganju 
želenih rezultatov v slovenskih re-
prezentancah.«
Kdo so trenutno najuspešnejši 
tekmovalci?
V. Čuš: »V klubu smo imeli lani 
devet kategoriziranih športnikov 
in športnic na seznamu Olimpijske-
ga komiteja Slovenije, od tega ena 
perspektivnega, ena državnega in 
sedem mladinskega razreda. To 
so Urška Urek, Jaša Babič, Luka 
Perkovič, Jaša Dajčman, Marina 
Vidovič, Lana Strelec, Aljaž Ajdič in 
Andi Karameta, Nika Šlamberger 
pa je zaradi poškodbe že dlje časa 
odsotna. Zelo dobre rezultate so 
dosegali tudi Nermin Dedič, Tomi 
Milošič, Rene Kloar, Alen Adrien 
Plošinjak, Ana Vidovič in še nekate-
ri, pa jim zaradi poškodbe ali dru-
gih razlogov žal na ključnih tekmah 
ni šlo po želenem načrtu. V ligi pa 
sta se odlično izkazala še Tim Kelc 
in Urban Kuhar.«
Trenutno je vaš najperspektiv-
nejši tekmovalec Luka Perkovič. 
Kakšne načrte imate s tem nadar-
jenim judoistom?
V. Čuš: »Z določenim znanjem in 
nekaj sreče najdemo nekaj mlado-
stnikov, ki so v sebi odkrili talent, 
trenerji pa jim s pomočjo staršev ali 
šole dodamo interes in veselje do 
športa. Dobro je, da se že v mladih 
letih odločijo za aktivno športno ka-
riero. To od njih zahteva disciplino in 
predanost športu, v najstniških letih 
in pozneje je treba namesto obiska 
najboljše zabave v mestu oditi v 
telovadnico. Ko pridejo uspehi, ti 
športniki vedo, da ni bilo zaman, da 
so namesto posedanja in brezdelja 
ves trud vlagali v svoj življenjski cilj. 
Luka Perkovič je nedvomno per-
spektiven tekmovalec, ki je predan 
svojim ciljem na športnem podro-
čju, ki si jih je postavil zelo visoko. 
Prioriteta letos bodo tekmovanja 
v mladinski konkurenci, kjer lah-
ko poseže po visoki uvrstitvi na 
evropskem prvenstvu, ki bo prvi vi-
kend septembra na Finskem. Zara-
di silne konkurence bo po mojem 
težje izpolniti normo kot uvrstiti 
se med osem na tem EP. Z drugim 
mestom na lanski decembrski 
'Nagaoki' in letošnjo januarsko 
zmago na 'Pohorskem bataljonu' 
med člani si je Luka že priboril vo-
zovnico za člansko reprezentanco 
na Evropskih pokalih v letošnjem 
letu. Kolajna na teh tekmah bi ga 
Judo klub Drava Ptuj sodi v 
Mestni občini Ptuj po vseh 
kriterij med najuspešnejše 
športne panoge. Leta 1960 
je bil organiziran prvi tečaj 
juda, sicer pa sta se v našem 
mestu prva s to borilno 
veščino začela ukvarjati Ivan 
Voda in Simon Kager. Skozi 
leta so skozi tečaje in redne 
treninge zorele generacije 
uspešnih judoistov. Ti so 
dosegali številne uspehe na 
domači in mednarodni sceni, 
prav tako pa so bili uspešni 
tudi kot ekipa Drave. 
V klubu ob tekmovalcih posve-
čajo veliko pozornosti tudi vzgoji 
strokovnega kadra pri trenerjih, 
sodnikih in organizatorjih tekmo-
vanj. Že vrsto let organizirajo tek-
movanje Pokal Ptuja, na katerem 
sodelujejo mladi up iz Slovenije 
in tudi iz tujine. Glavno vlogo pri 
organizaciji in vodenju kluba ima 
Vlado Čuš. S strokovnim vodjem in 
trenerjem v Judo klubu Drava Ptuj 
smo se v jubilejnem letu, ko klub 
praznuje 60 let delovanja, pogo-
varjali o preteklosti, sedanjosti in 
prihodnosti ptujskega juda.
Judo je na Ptuju zelo popularen 
šport, kar se kaže tudi v množič-
nosti v vašem klubu.
V. Čuš: »Drži. Veliko so k temu 
prispevala prizadevanja našega 
kluba pri promociji koristi, ki jih 
prinaša vadba juda. Velik del pa 
gotovo prispevajo dobri rezultati 
ptujskih in slovenskih judoistov in 
judoistk, pa številni drugi dejavniki, 
med katerimi so podpora lokalne 
skupnosti, gospodarstva ... Vadbo 
imamo razdeljeno po starostnih 
skupinah, od kadetov dalje pa 
selekcioniranim omogočamo do-
datno vadbo, ki se povzpne do 12 
treningov tedensko. Vadba poteka 
čez ves dan v našem judo centru 
ter v določenih terminih v telovad-
nicah posameznih šol. 
Športna vadba za najmlajše 
temelji na izboljšanju osnovnih 
motoričnih gibanj in spretnosti, 
izboljšanju hitrosti in koordinacije. 
Vadeči postopno spoznavajo osno-
ve juda z aktivnim učenjem pad-
cev, ki so zelo pomemben vidik pri 
zdravem odraščanju otrok. Prav 
poznavanje pravilnega padanja je 
tisto, kar bo lahko v prihodnosti 
otrokom in mladostnikom prihra-
nilo marsikatero solzo ali poškod-
bo. Hkrati jim to znanje pomaga 
pri napredovanju v tehniki. Znanje 
padanja pa ni pomembno samo v 
judu športu, temveč je prisotno v 
vseh športih. Še več, osnove pada-
nja bi moral poznati sleherni člo-
vek, kajti v vsakdanjem življenju je 
lahko nepravilno ravnanje pri pad-
cu usodno. Vzrok za 70 % poškodb 
pri otrocih v starosti štiri in pet let 
je padec pri igri, skokih z višine, vo-
žnji s kolesom ali rolerji, padci po 
stopnicah ali poledeneli cesti … 
Zato jih je nujno naučiti pravilnega 
padanja in obvladovanja položaja 
telesa v prostoru – vse to omogo-
čajo osnovni elementi juda. Velik 
poudarek dajemo področju dela z 
mladimi.
Vadeči se že v samem začetku 
naučijo osnovnih etičnih vrednot, 
kot so spoštovanje, iskrenost, 
poštenost, sodelovanje, branjenje 
šibkejših od sebe, pomoč tistim, 
ki jo potrebujejo … Otroci preko 
dela v parih in skupinah pridobi-
torek  31. marca 2020Šport14
Judo  60 let Judo kluba Drava Ptuj
Ob jubileju pogled na stanje 
v ptujskem judu
Foto: Črtomir Goznik
Vlado Čuš: »Znanje padanja ni pomembno samo v judu, temveč je prisotno v vseh športih. Še več, 
osnove padanja bi moral poznati sleherni človek.«
Rokomet  Liga NLB
Sezona končana, glede sistema tekmovanja še precej nejasnosti
Vlado Hebar, predsednik RK Jeruzalem Ormož: »Cel kup klubov v 1. A-ligi gleda samo na svojo korist 
in pozablja, da imamo v Sloveniji cel kup klubov, ki so na meji preživetja. Če bo 1. A-liga štela 14 in če 
bo 1. B-liga štela 14 klubov, a bo potem v 2. ligi nastopalo le šest klubov?«
Za ligo 12 nas je bilo 7 klubov: Ko-
per, Krka, Jeruzalem, Dobova, Tri-
mo, Ribnica, Celje. Za ligo 14 je bilo 
pet klubov: Izola, Maribor, Loka, 
Slovenj Gradec, Gorenje. 
Sledil je nagovor predsednika 
RZS, ki se je jasno in glasno 
opredelil za Ligo 14 oz. 
kar zabičal klubom, da 
morajo podpreti ligo 14. V 
desetminutnem odmoru so 
klici na odgovorne osebe 
določenih klubov kar leteli 
in pokončno držo smo po 
tem obdržali le Jeruzalem, 
Dobova, Ribnica in Trimo,« 
je pestro dogajanje na seji 
opisal Hebar.
Nato je predsednik Združenja 
na glasovanje podal mnenje o Ligi 
14. Z dvotretjinsko večino so po-
trdili sklep, ki bo stopil v veljavo, 
v kolikor se bodo z njim strinjali 
predstavniki združenja 1. B državne 
rokometne lige. Ta predvideva, da 
bi se nova sezona Lige NLB zače-
la s 14 klubi in sicer z vsemi, ki so 
v njej tekmovali v sezoni 2019/20, 
ter najboljšima ekipama 1. B lige v 
sezoni 2019/20. Na koncu sezone bi 
zadnjeuvrščeni zasedbi neposred-
no izpadli v nižji rang tekmovanja, 
enajsto- in dvanajstouvrščeni ekipi 
pa bi igrali dodatne kvalifi kacije za 
obstanek z najboljšima ekipama 
1. B-lige. »Menim, da Združenje 1. 
B-lige ne bo podalo 'žegna' na želje 
Združenja 1. A-lige in bomo spet na 
začetku. Spet se bomo vrteli v za-
čaranem krogu. RZS in večina klu-
bov v 1. A-ligi pozablja, da obstajata 
tudi 1. B-liga in 2. liga. Da tudi tam 
tekmujejo klubi, ki so del sloven-
skega rokometnega mozaika. Cel 
kup klubov v 1. A-ligi gleda samo na 
svojo korist in pozablja, da imamo 
v Sloveniji cel kup klubov, ki so na 
meji preživetja. Če bo 1. A-liga štela 
14 in če bo 1. B-liga štela 14 klubov, a 
bo potem v 2. ligi nastopalo le šest 
klubov,« se sprašuje predsednik Je-
ruzalema Hebar, ki je isto vprašanje 
postavil tudi na izredni seji Združe-
nja predstavnikom RZS in naletel 
na tišino oz. mlatenje prazne sla-
me. Dovolj dokazov, da so nekateri 
klubi na prioritetni listi naše zveze, 
nekateri – pa ne Jeruzalem – pa na 
listi »nebodigatreba«. 
Po slišanem na izredni seji bi bili 
nekateri klubi najbolj veseli lige 4, 
in če se bo nadaljevalo v takem 
ritmu in razmišljanju klubov ter 
krovne organizacije, se lahko bo-
jimo, da bomo leta 2030 v elitni 
druščini zares imeli le štiri klube. 
Predsedstvo Lige NLB bo v pri-
hodnjih dneh predlog tudi uradno 
predstavilo združenju 1. B-lige, po 
njegovem odgovoru pa bodo klubi 
Lige NLB znova sklicani na sejo. Za-
pletov v slovenskem rokometnem 
prostoru nikakor noče biti konec, 
le grmadijo se, in to globoko v ško-
do tega najuspešnejšega ekipnega 
športa v državi.
Uroš Krstič
Štajerski TEDNIK torek, 31. 3. 2020     COLOR CMYK stran 15
Delo od doma za službo ali šolo 
v času epidemije prav tako zahteva 
veliko sedenja pred računalnikom, 
zato se marsikdo, zlasti pa tisti, ki 
so navajeni na dinamični in vse-
binsko razgiban dan, odločijo za 
vadbo, čeprav pred tem morda 
niso obiskovali telovadnic in fi tnes 
centrov, pri čemer se znajdejo 
pred izzivom, kako posamezne 
vaje izvesti pravilno. Sodobni čas 
nam omogoča številne možnosti 
izbire in prav to je pogosta teža-
va, saj se posameznik brez znanja 
ali vodstva osebnega trenerja ne 
more dovolj kritično odločati o 
tem, kaj je zanj na neki stopnji res-
nično ustrezen trening. Pri tem ob 
že omenjenih skupinah mislimo 
tudi na starejše ljudi, vajene redne 
športne aktivnosti v raznovrstnih 
oblikah v naravi.
Kako naj torej vaje izbira po-
sameznik brez kakršnega koli 
predznanja, da bo vadba tudi zanj 
dobra, zdrava in sproščujoča? 
Najprej je treba upoštevati te-
lesne in zdravstvene posebnosti 
– starost, morebitne pretekle ali 
trenutne poškodbe, nedavne ope-
racije, bolezensko, nosečniško ali 
poporodno stanje, težo ter inte-
res oziroma namen. Ne glede na 
vse našteto naj trening sestavlja-
jo takšne vaje, s katerimi si bomo 
med drugim sprostili mišično nape-
tost, nastalo zaradi prekomernega 
sedenja ali drugih stresnih poja-
vov, ki prav tako neugodno vpliva-
jo na naše telo, saj se lahko takšno 
dlje časa trajajoče stanje spremeni 
celo v resnejše težave, na primer v 
bolečine na področju sklepov. 
Samo pravilno izvedena 
vadba je zares zdrava
Kljub trenutnim omejitvam giba-
nja v naravi imamo vse možnosti, 
da lahko odlično poskrbimo za 
svoje dobro počutje. Uporabimo 
lahko kar koli, s čimer je mogo-
če nadomestiti vadbene naprave 
ali druge tovrstne pripomočke, 
če jih doma nimamo, na primer 
preprogo namesto blazine, plas-
tenke z vodo namesto uteži ter 
seveda težo lastnega telesa. Ena 
izmed skupin vaj, na katere običaj-
no najprej pomislimo, so vaje za 
zadnjico in trebuh. Še posebej pri 
slednjih delamo največ napak, saj 
doma nimamo velikih ogledal, s 
pomočjo katerih bi lahko spremlja-
li pravilnost izvedbe, hkrati pa tudi 
ne dovolj znanja. 
Kakovost je v podrobnostih, 
zato bomo začeli z eno izmed 
lažjih različic. Najprej se uležemo 
na tla (na tanjšo blazino ali odejo 
oziroma na preprogo). Napihnjene 
blazine za na morje v tem prime-
ru niso ustrezen pripomoček, ker 
nam kljub morebitnemu udobju 
ne omogočajo dovolj trdne opo-
re, razen če jih pustimo v osnovni 
obliki. Noge nekoliko pokrčimo, 
tako da so stopala lahko v celoti in 
sproščeno na tleh, kolena so v rav-
ni liniji s stopali ter v širini bokov ali 
ramen. Iztegnjene roke položimo 
ob telo in ledveni del hrbtenice ra-
hlo pritisnemo ob tla, da naredimo 
tako imenovani »položaj odtisa«. 
Noge so pri tem, kolikor je mo-
goče, sproščene, kar je za tiste s 
povečano ledveno krivino navzno-
ter morda malo večji izziv, ki pa ga 
boste uspešno opravili, če boste 
medenico (na spodnjem delu zad-
njice) nekoliko in nežno dvignili 
navzgor, a tako, da bo zadnjica še 
vedno na tleh. Preden dvignemo 
trup, poskrbimo tudi za pravilen 
položaj glave in vratu ter sproščeni 
in lahkotni vdih. Vrat naj bo upog-
njen samo toliko, da imamo pod 
brado za eno stisnjeno pest (ali 
malce več) prostora, pri tem bra-
do nekoliko in nežno potisnemo 
navzdol, pogled pa usmerimo pro-
ti stropu, a ne previsoko. Ob dvigu 
trupa sta pri tej različici spodnja ro-
bova lopatic še v stiku s podlago, 
spodnji del trebuha pa potegnemo 
navzdol (»popek proti hrbtenici«). 
Preden se vsakič dvignemo, vdih-
nemo tako, da razširimo obe strani 
rebrnega loka na spodnji strani, 
med dvigovanjem izdihnemo, pri 
spuščanju nazaj na tla pa ponovno 
vdihnemo. Na posamezno serijo 
vajo ponovimo 8- do 15-krat ali po 
zmožnostih. Če boste opazili, da 
se vaš spodnji del trebuha ob vdi-
hu ali izdihu dvigne, potem vaje NE 
izvajate popolnoma pravilno. Do 
pojava dvigovanja spodnjega dela 
trebuha lahko pride tudi zaradi 
drugih vzrokov, ki se jih da z olo-
čenimi tehnikami pod strokovnim 
vodstvom uspešno popraviti.  
Zaradi redne uporabe tipkovnic 
popeljala na tekmovanja najviš-
jega kakovostnega ranga. Ima 
dobre osebnostne lastnosti, ki de-
terminirajo uspešnega športnika, 
in verjamem v njegov preboj med 
evropsko prepoznavne tekmoval-
ce v članski konkurenci do 73 kg v 
naslednjih treh letih.«
Ali dela Ptuj 
prepoznaven povprečje 
ali vrhunskost?
Kakšni so trenutni vadbeni po-
goji v JK Drava Ptuj?
V. Čuš: »Za judo (in še nekatere 
športe) bo treba v bližnji prihodno-
sti narediti vsaj približno toliko, kot 
se je v zadnjih osemnajstih letih 
naredilo za nekatere druge špor-
tne panoge na Ptuju. Kljub slabim 
vadbenim pogojem smo zadnja tri 
desetletja uspešno držali stik s slo-
venskim vrhom in dosegali vidne 
mednarodne rezultate. Tekmoval-
ci in tekmovalke ptujske Drave so 
v minulih letih nastopili na vseh 
največjih svetovnih tekmovanjih, 
med drugim tudi na olimpijskih 
igrah v Barceloni, več svetovnih 
in številnih evropskih prvenstvih. 
Lahko povem jasno in direktno: če 
bi imeli na Ptuju pogoje za vadbo, 
podobne nekaterim drugim slo-
venskim klubom, bi imeli vsaj tri 
olimpijce več. Kaj dela Ptuj prepo-
znaven, povprečje ali vrhunskost, 
pa nam je gotovo vsem jasno. 
Uspeli smo predvsem zato, ker 
smo bili navajeni na skromno življe-
nje. Dolga leta smo delovali v izje-
mno težkih in pogosto neprimernih 
vadbenih pogojih. Veliko smo se 
bili tudi prisiljeni seliti po ptujskih 
telovadnicah. Z izjemnim prizadeva-
njem in sofi nanciranjem kluba smo 
leta 1995 zgradili svoj lastni vadbeni 
prostor. Takrat se je judu na Ptuju 
odprla možnost kakovostnejšega 
dela, kar smo s pridom izkoristili. 
Razvoj in spodbujanje športa je se-
stavni del splošnega družbenega 
razvoja. Prepričani smo in vsi trendi 
razvitih držav nakazujejo v smer, 
da bo šport v prihodnosti še po-
membnejši del našega vsakdanjika. 
Da bi omogočili čim boljše pogoje 
vadbe juda, bomo morali na Ptuju 
čim hitreje urediti večjo borilnico 
za judo. V pogovorih s slovenskimi 
torek  31. marca 2020 Šport, rekreacija   15
Foto: osebni arhiv
Vlado Čuš v družbi treh olimpijcev: Franca Očka, Filipa Leščaka in Štefana Cuka.
Rekreacija  Telovadba “z domačega kavča”
Udobje dnevne sobe ali sončni 
balkon odlično mesto tudi za
sproščanje prenapetih mišic
ravnatelji in športnimi učitelji so ti 
zelo presenečeni, ko jim povem, da 
v ptujskih osnovnih in srednjih šolah 
nimajo na razpolago judo blazin za 
potrebe športne vzgoje ter redne 
vadbe v okviru šolskega in klubske-
ga športa. »
Letos vaš klub praznuje 60 let 
delovanja. Ali boste ob tem jubile-
ju pripravili kaj posebnega?
V. Čuš: »Uspehi naših športnikov 
in športnic ter vseh prizadevnih 
članov in članic kluba si seveda 
zaslužijo primerno obeležitev vi-
sokega jubileja. Teh bogatih 60 let 
organiziranega delovanja bomo 
izvedli v več etapah. Veselim se 
srečanja z nekdanjimi člani, ki so 
danes uspešni ne samo v Sloveni-
ji, ampak tudi izven meja. Žal smo 
bili prisiljeni aprilski Pokal Ptuja 
– kot eno od štirih tekmovanj za 
Slovenski pokal – zaradi koronavi-
rusa preložiti. Osrednji dogodek s 
svečano akademijo pa načrtujemo 
v novembru.«
David Breznik
na računalniku ali telefonu so pre-
obremenjene tudi naše roke, zlasti 
mišice na sprednji zgornji strani, 
ki upogibajo komolec. Pri tipkanju 
imamo roke v tem položaju precej 
časa, zato jih lahko razbremenimo 
z aktivacijo mišic na zadnji stra-
ni zgornjega dela rok (troglava 
nadlaktna mišica). Ena izmed mož-
nosti je, da se postavimo na tla, in 
sicer v položaj »na vse štiri«, v eno 
roko pa vzamemo plastenko ali 
steklenico z vodo oziroma kateri 
koli drug predmet, ki ga z lahkoto 
in varno držimo v roki, druga roka 
pa je na za oporo na tleh, z dlanjo 
na podlagi, pod ramenskim skle-
pom ter s prsti, obrnjenimi narav-
nost naprej. Komolec je pri oporni 
roki iztegnjen. Izvedba vaje poteka 
tako, da zgornji del ene roke dvig-
nemo in držimo ob telesu, vzpo-
redno s tlemi, spodnji del pa obr-
nemo navzdol, pravokotno na tla. 
Preden začnemo, spet sproščeno 
in lahkotno vdihnemo, pri gibanju 
spodnjega dela roke navzgor in do 
končne pozicije pa izdihujemo. Pri 
tem spodnji del roke dvignemo do 
položaja, v katerem je roka popol-
noma iztegnjena. Če želimo biti še 
bolj učinkoviti, potem lahko tudi 
pri tej vaji med izdihom nekoliko 
stisnemo še mišice trebuha, ki jih v 
tem primeru potegnemo navzgor 
proti hrbtenici. V treh ali štirih se-
rijah na posamezno naredimo 8 do 
13 ponovitev, lahko pa tudi več.
Prepustite se torej čudovitim 
razsežnostim svoje domišljije in 
sprostite svoje telo tudi tako, da se 
za nekaj časa osredotočite samo 
nase. 
Tekst in fotografi je: 
Boštjan Renko, Mateja Renko
Glavni mejniki v 60-letni zgodovini
Zgodovina ptujskega juda je pestra. Kateri so 
glavni mejniki?
V. Čuš: »Judo na Ptuju sodi med športne pano-
ge z najdaljšo tradicijo. Izstopa tudi po kakovosti in 
množičnosti. V klubu smo ponosni na prispevek slo-
venskemu judu. Zametki juda na Ptuju segajo pred 
leto 1960. Od ustanovitve in prvih organiziranih za-
četnih tečajev leta 1960 pa deluje klub uspešno in 
neprekinjeno vseh 60 let.
Posebej omenjam proces vključevanja juda v 
šolski šport, ki smo ga na Ptuju začeli že v začet-
ku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Organizi-
rali smo tudi prvo državno prvenstvo osnovnih in 
srednjih šol v Sloveniji, ki so danes stalnica sloven-
skega šolskega športa. Veliko je k temu prispeval 
moj avtorski nacionalni projekt 'Judo – naučimo 
se padati', po katerem smo v Judo zvezi Slovenije 
zastavili delo na področju športa mladih. V okviru 
tega projekta organiziramo začetne in nadaljevalne 
tečaje juda v osnovnih in srednjih šolah.
Sedanji judo center, ki smo ga sami dogradili in 
opremili sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, 
je bil velik korak naprej pri zagotavljanju redne vad-
be in dodatnega treninga za selekcionirane športni-
ke.
V klubu smo se po osamosvojitvi Slovenije zgo-
daj pogumno lotili vključevanja v evropski in sve-
tovni prostor. Preko tega smo našim športnikom 
in športnicam omogočali nabiranje novih znanj in 
dodatnih izkušenj. Klub ima visoko strokovno pod-
kovan trenerski kader z mednarodnimi referenca-
mi. Kot tak predstavlja veliko bogastvo kluba in je 
garancija za uspehe tudi v prihodnosti.
Cilj kluba je biti iz leta v leto boljši, kar pa v za-
ostrenih gospodarskih razmerah ni enostavno. Po-
manjkanje fi nančnih sredstev nadomeščamo s še 
večjim obsegom volonterskega dela in večjim ela-
nom. Pri sodelovanju in pomoči klubu se vsako leto 
izkažejo tudi starši, ki sodelujejo pri več aktivnostih 
na področju delovanja v klubu. Zelo dragocen del 
kluba so tudi judo sodniki.
Dejstvo je, da bi klub brez prostovoljnega dela in 
pridnih posameznikov, ki klubu podarjajo dragoce-
ne ure svojega časa, težko držal stik z državnim in 
mednarodnim vrhom.
V dolgoletnem delovanju je klub prejel mnoga 
pomembna športna priznanja. Ponaša se z občin-
sko zlato Bloudkovo značko in najvišjim državnim 
priznanjem – Bloudkovo plaketo za delo in športne 
dosežke. Je tudi med prejemniki posebnih priznanj 
Olimpijskega komiteja Slovenije in plakete Mestne 
občine Ptuj.
Svoje delo bomo nadaljevali tudi v prihodnosti 
in računamo na nove člane kluba, med katerimi 
bomo tistim, ki zmorejo in so sposobni, omogočili, 
da se prebijejo v reprezentančne selekcije. Ena od 
naših ključnih prioritet pa bo še naprej omogočanje 
vadbe otrokom in mladini s ciljem, da judo postane 
njihov način življenja. Judo niso samo treningi, tek-
movanja, osebni rekordi in medalje; leta, ki jih mladi 
namenijo športni vadbi v našem klubu, jim dajo veli-
ko več. Med drugim pridobijo vrednote, ki jim bodo 
omogočile uspeh v življenju: vztrajnost, ustvar-
jalnost, samozavest, vestnost, potrpežljivost in 
marljivost. Spoznajo, kaj pomeni zmagovati in tudi 
stisniti roko nekomu, ki je boljši od njih. Naučijo se 
spoštovati sebe in druge. Poleg tega se na tatamijih 
doma in po svetu stkejo številna nova prijateljstva.«
Štajerski TEDNIK torek, 31. 3. 2020     COLOR CMYK stran 16
torek  31. marca 2020Slovenija in Podravje16
Raba zaščitnih sredstev
Pri gibanju in zadrževanju na zaprtem javnem kraju je 
sedaj obvezna uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite 
ustnega in nosnega predela, kot so šal, ruta ali podobno, ter 
zaščitnih rokavic.
Slovenija  Novi ukrepi v državi
Odslej prepoved 
gibanja izven občine 
prebivališča 
Od ponedeljka je z vladnim odlokom prepovedano gibanje 
izven občine stalnega ali začasnega prebivališča. Prepove-
dano je tudi gibanje in zbiranje ljudi na javnih krajih in 
površinah ter dostop na javna mesta in površine. Odlok do-
loča nekaj izjem, med drugim za prihod na delo, opravljanje 
kmetijskih dejavnosti in nego družinskih članov.
Odlok je vlada sprejela na nedeljski dopisni seji, njegov namen pa 
je zajezitev in obvladovanje epidemije novega koronavirusa. Odlok se 
ne uporablja za dejavnosti, ki jih izvajajo pristojne službe, za izvajanje 
nalog države, samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih služb.
Med izjemami so tudi gospodarske in gozdarske dejavnosti, od-
pravljanje neposredne nevarnosti za zdravje, življenje in premoženje, 
varstvo in pomoč osebam, ki potrebujejo podporo, dostop do zdra-
vstvenih in sanitarnih storitev, do tujih diplomatskih in konzularnih 
predstavništev, dostop do storitev za nujne primere, dostop do izva-
janja nalog, povezanih z delovanjem pravosodnih organov, ter dostop 
do storitev za osebe s posebnimi potrebami.
Prav tako je dovoljen dostop do tistih trgovin in storitev, ki v času 
epidemije ostajajo odprte, kot so trgovine z živili, bencinske črpalke, 
banke in pošte, do komunalnih storitev, do avtomobilskih servisov in 
podobno.
Če te storitve niso zagotovljene v občini prebivališča, je dostop 
dovoljen v drugo občino, vendar le do najbližje dostopne storitve po 
javni cesti ali poti.
Foto: ČG
Dostop do javnih parkov in drugih sprehajalnih površin je dovoljen 
le v občini stalnega ali začasnega prebivališča. Pogoje dostopa lahko s 
sklepom omeji župan, ki lahko tudi prepove dostop na določene javne 
kraje in površine v občini.
Obvezno razkuževanje večstanovanjskih stavb 
Od nedelje pa je že v veljavi tudi odlok o obveznem razkuževanju 
večstanovanjskih stavb najmanj dvakrat dnevno. Razkuževati je tre-
ba predvsem kljuke na vhodnih vratih, ograje, stikala za upravljanje 
in kabine dvigala, stikala v skupnih prostorih ter oprijemala in drugo 
opremo, kjer je mogoče ob redni uporabi pričakovati več stikov rok 
s površinami, je odredila vlada. Za razkuževanje opreme morajo pos-
krbeti upravniki večstanovanjskih stavb. Pogostost razkuževanja je 
odvisna od števila posameznikov, ki živijo v večstanovanjski stavbi, 
vendar podrobnosti odlok ne navaja. Določa pa, da morajo razkuže-
vanje izvajati upravnik ali tretja oseba po njegovem izboru, lahko pa 
tudi etažni lastniki.
Urad za kemikalije glede razkuževanja svetuje, naj se površine 
očistijo z navadnim detergentom in razkužijo s proizvodi za dezinfek-
cijo, ki imajo na etiketi ali v navodilih navedeno protivirusno delova-
nje. Urad kot priročno sredstvo za dezinfekcijo svetuje tudi 0,05- do 
0,1-odstotno raztopino natrijevega hipoklorita (varekina). Poskrbi naj 
se tudi za zračenje prostorov.
V Združenju upravnikov nepremičnin opozarjajo na pomanjkanje 
zaščitnih sredstev za izvajalce obveznega razkuževanja in samega 
razkužila. »Ključno vprašanje je, kako zagotoviti varnost tistih, ki bodo 
to izvajali,« je v imenu združenja za TV Slovenija povedal Boštjan Udo-
vič. Dodal je, da upravniki teh stvari nimajo dovolj, in da jih je tudi na 
trgu težko dobiti. Izpostavil je tudi vprašanje stroškov razkuževanja, 
saj bi najemanje za to usposobljenih delavcev stroške zelo povišalo. 
Premier Janez Janša je odgovoril, da je nekaj zalog razkužila zagotovo 
še po večstanovanjskih stavbah, potem pa jih bo iz svojih zalog pos-
redovala civilna zaščita. Zagotovil je, da bodo vse upravičene stroške, 
ki jih bodo imele občine in lokalne skupnosti z bojem proti epidemiji, 
povrnili iz državnega proračuna.
Kropitev pokojnika v mrliški ve-
žici, godba, petje, govori, molitev 
…, vse to so nepogrešljivi deli tra-
dicionalnega zadnjega slovesa od 
človeka, ki nam je v življenju nekaj 
pomenil, deli pogrebnih slovesno-
sti, ki spadajo v celoten proces ža-
lovanja. Zaradi epidemije koronavi-
rusa COVID-19 pa so se do preklica 
spremenila tudi pravila za izvajanje 
pogrebov. Pogrebna slovesnost 
tako poslej poteka samo na pros-
tem in v najožjem družinskem 
krogu, kar pomeni, da lahko pog-
rebu poleg pogrebnih delavcev z 
zastavonošo prisostvuje do največ 
pet ljudi, večinoma ni govornikov, 
pevcev, godbenikov. 
V primeru cerkvenega pogreba 
se ta opravi brez maše zadušnice 
le s kratkim obredom duhovnika, 
odpovedane so večerne molitve 
v mrliških vežicah, sprejem pokoj-
nika v poslovilno vežico se opravi 
največ dve uri, marsikje le pol ure 
pred pogrebom. Zadrževanje 
večjih skupin ljudi na območju 
mrliške vežice ni dovoljeno, pog-
rebna podjetja večinoma delajo 
na vpoklic, nekatera pa se s svojci 
pokojnikov za pogreb še dogo-
varjajo osebno, a z upoštevanjem 
zaščitnih ukrepov. 
Žalostno in brezosebno
V podjetju Almaja iz Lenarta, 
ki deluje na območju Slovenskih 
goric, so te dni strankam na voljo 
predvsem po telefonu, izjemoma 
pa jih sprejmejo tudi osebno, ven-
dar le po eno, največ dve osebi 
hkrati. »Prosimo jih, da si umijejo in 
razkužijo roke, pazimo na razdaljo, 
ko odidejo, razkužimo še prostor. 
Težko je delati v takih razmerah, 
zelo drugače je, že tako žalosten 
dogodek ob izgubi drage osebe 
je zdaj postal še bolj žalosten, ker 
je vse na hitro, bolj brezosebno,« 
pripoveduje Mateja Glinšek. »Zač-
ne se že s tem, da žalujočemu niti 
roke ne moreš stisniti in mu tako iz-
reči sožalja. Ob srečanju z drugimi 
se zdaj najbrž marsikdo vpraša, če 
je morda oseba, s katero se pogo-
varjaš, okužena ali ne. Moram reči, 
da svojci omejitve pri pogrebnih 
slovesnostih sprejemajo z razume-
vanjem, stoično, se ne razburjajo, 
nihče ne dela scen, je pa za nas vse 
skupaj to povsem nova situacija, v 
kateri se še lovimo. Kljub okrnje-
nim možnostim za zadnje slovo pa 
se trudimo, da pogreb ostaja ču-
ten ter da ohranimo pokojnikovo 
dostojanstvo in tudi spoštovanje 
do svojcev. Ko gledam vojaške 
kamione, ki v Italiji množično vo-
zijo krste v krematorije v tujino, 
me duša boli, saj tam ni ne časa ne 
možnosti za nobeno slovo, zato se 
moramo res vsi potruditi, da se ne 
znajdemo v njihovih razmerah.« 
Pri osmrtnicah, ki so objavljene na 
spletni strani Almaje, v času epide-
mije ne navajajo ne datuma ne ure 
zadnjega slovesa.
Na italijanski scenarij se 
ne da pripraviti
V Javnih službah Ptuj se za pog-
rebe večinoma dogovarjajo po 
telefonu. »Ljudje razumejo nova 
pravila, saj se zavedajo, da smo v 
ukrepih za zajezitev okužbe vsi na 
istem. Je pa seveda neprijetno, da 
se od pokojnika ne morejo vsi pos-
loviti, včasih niti najožja družina, 
če šteje več članov,« pravi Matej 
Tikvič. »Pogrebi zdaj potekajo bolj 
na hitro, kar večinoma ne pomeni 
posebne spremembe za ljudi, ki 
živijo v mestu, kjer število pogre-
bov, ki potekajo v najožjem dru-
žinskem krogu, zelo narašča, lahko 
bi rekel, da jih je že 30 odstotkov. 
Drugače je na podeželju, kjer se 
ohranjajo tradicionalne pogrebne 
navade, za tiste so trenutne ome-
jitve kar šokantne.« Na vprašanje, 
ali so pripravljeni na italijanski črni 
scenarij, odgovarja z da in ne. »Na 
kaj takega se je najbrž težko zares 
pripraviti, imamo načrte, kako bi 
se v takem primeru organizirali, za-
enkrat pa nam manjka predvsem 
opreme. Vsekakor upam, da do 
take situacije ne bomo prišli.«
Iz Pogrebnega podjetja Mari-
bor, v okviru katerega deluje tudi 
krematorij, sporočajo, da se do 
preklica od pokojnika ni mogoče 
posloviti pred upepelitvijo, če bo 
treba, dodajajo, pa bo delo v kre-
matoriju potekalo neprekinjeno 
oziroma 24 ur na dan.
Podravje  Zaradi epidemije veljajo nova pravila za pogrebe
Okrnjeno tudi zadnje slovo
Po priporočilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so pogrebna podjetja spremenila protokol pogrebnih 
slovesnosti in ga zelo omejila, kljub temu pa se trudijo pogreb izvesti pietetno in dostojanstveno.
Foto: SD
Zaradi epidemije je precej okrnjen protokol pogrebnih slovesnosti.
V ptujski enoti za transfuzijsko 
dejavnost so skupaj z Rdečim kri-
žem Ptuj zavihali rokave in začeli z 
akcijo. Te dni redno kličejo krvoda-
jalce, ki so na seznamu, in jih glede 
na potrebe po posamezni krvni 
skupini prosijo za pomoč. Kot ugo-
tavljajo, je odziv zelo dober, ljudje 
so pripravljeni pomagati, v trenu-
tni situaciji toliko bolj, saj korona-
virus ne izbira svojih žrtev. 
Posebej pa je v tem obdobju 
poskrbljeno za varnost krvodajal-
cev; ti so naročeni ob točno do-
ločenih urah, da se med seboj ne 
srečujejo. Odvzeme izvajajo ob 
torkih in četrtkih, od 7. do 12. ure. 
Krvodajalci morajo biti popolno-
ma zdravi, kar pomeni, da zraven 
drugih dejavnikov, zaradi katerih 
bi lahko bili zavrnjeni (visok pri-
tisk, sladkor …), tudi ne kašljajo, 
niso nahodni, nimajo vročine in 
ne kažejo kakršne koli okužbe, po-
vezane s coronavirusom. Pogoj je 
tudi, da v zadnjih 28 dneh niso bili 
v tujini.
V trenutni situaciji pa so se na 
Ptuju odločili, da v prvi vrsti sode-
lujejo s krvodajalci, ki so že prej da-
rovali. »Delamo zalogo, saj želimo, 
da je kri primerno razporejena po 
krvnih skupinah. Prvotno vabimo 
tiste, ki jih potrebujemo, če pa je 
kak krvodajalec, ki ni bil vabljen, 
pa želi pomagati, nas seveda lahko 
pokliče. Dogovorili se bomo glede 
na potrebe po posamezni krvni 
skupini,« pojasnjujejo v ETD Ptuj. 
Odziv vabljenih minuli teden 
je bil dober, se pa vsi zavedajo, 
da epidemija v Sloveniji še ni na 
vrhuncu, zato je tudi potrebe po 
krvi težko napovedati. 
Podravje  Enota za transfuzijsko dejavnost prosi za pomoč
Ste bili v tujini? 
Krvi ne morete darovati!
Na morebitne še težje scenarije, povezane s koronavirusom, se pripravljajo tudi v ptujski enoti za trans-
fuzijsko dejavnost UKC Maribor. Pričakuje se namreč pomanjkanje krvi. A pozor: trenutno veljajo po-
sebna pravila in navodila.
Foto: ČG 
Odvzeme izvajajo ob torkih in četrtkih, od 7. do 12. ure, a pozor: nikar ne hodite, preden pokličete.
Štajerski TEDNIK torek, 31. 3. 2020     COLOR CMYK stran 17
torek  31. marca 2020 Politika   17
Destrnik  Akcija občinske uprave in štaba CZ
Moka za vsako gospodinjstvo
Zaradi epidemije koronavirusa in novih omejitev gibanja bodo 
na Destrniku med občane razdelili približno 4,5 tone moke.
Gre za skupno akcijo občinske uprave in štaba civilne zaščite, gospo-
dinjstva pa bodo v prihodnjem tednu prejela po pet kilogramov moke, 
ki jo bodo dostavili do vrat posamezne hiše, pri tem pa poskrbeli za 
ustrezne varnostne ukrepe pred okužbo, zagotavljajo. Če pa kdo pošilj-
ke ne želi ali ne potrebuje, naj jo po želji podari.   
Foto: Občina Destrnik
Pripravljene vrečke z moko, ki jo bodo prejela destrniška gospodinjstva.
Slovenski ško e so sklenili, da 
bo letos blagoslov zelenja na cve-
tno nedeljo potekal brez navzoč-
nosti vernikov v cerkvah. »Župniki 
bodo obhajali sveto mašo v zaprti 
župnijski cerkvi, če je mogoče ob 
10. uri, ko bo prenos svete maše iz 
mariborske stolnice,« so zapisali. 
Ob tem pozivajo vse duhovnike, 
ki imajo možnost, da izvedejo 
spletni prenos iz župnijske cerkve, 
vernikom pa nalagajo, da doma 
pripravijo zelenje in ga blagoslovi-
jo z blagoslovljeno vodo. Duhov-
niki namreč ne smejo blagosloviti 
zelenja in ga na določenem mestu 
vernikom pustiti na razpolago, saj 
s tem tvegajo možnost za širjenje 
okužb. 
Zaradi vseh sprejetih ukrepov 
odpade tudi blagoslov in delitev 
ognja, s katerim so navadno verni-
ki zakurili na domačem štedilniku 
in pripravili velikonočne dobrote. 
Prav tako v cerkvah ali pri drugih 
znamenjih ne bo blagoslova ve-
likonočnih jedi. A to ne pomeni, 
da bodo košare, namenjene dob-
rotam, ki jih ob tem prazniku prip-
ravijo gospodinje, ostale prazne. 
Ško e vabijo vernike, da pripravi-
jo velikonočna jedila in se udeleži-
jo televizijskega prenosa blagos-
lova velikonočnih jedi, nato pa se 
na veliko noč ob osmi uri zberejo 
na velikonočnem zajtrku. 
Verniki 
na preizkusu
Vse te spremembe bodo resni-
čen preizkus vere, meni fi lozof, 
teolog pater Branko Cestnik, ki je 
dejal. »Je ata sposoben reči: ‚Jaz 
sem družinski duhovnik in bom 
zmolil to velikonočno molitev za 
blagoslov jedi.‘?« Da je globina 
vere na preizkušnji, menijo tudi v 
Župniji sv. Petra in Pavla, od ko-
der pa sporočajo, da so vernikom 
kljub fi zični ločenosti še vedno 
blizu. »Vsak dan ob 20. uri vklopi-
mo zvonove in molimo,« so dejali. 
Molijo, da bi bili ljudje obvarovani 
te hude epidemije in predvsem za 
vse obolele ter zdravstvene de-
lavce.
Birme in obhajila 
prestavljeni
V skladu z izrednimi navodili 
slovenskih škofov za preprečeva-
nje širjenja COVID-19 je tudi vero-
uk do preklica odpovedan. Pripo-
ročajo sicer, da naj kateheti, kjer 
je to mogoče, organizirajo verouk 
na daljavo. 
V Žetalah in Stopercah so ve-
roučenci prejeli naloge in gradivo 
za približno dva meseca, v Mar-
kovcih so se odločili, da verouka 
trenutno ne bo. »To eno uro na 
teden bomo kasneje nadomestili, 
otroci so trenutno že tako obre-
menjeni s šolanjem na daljavo,« 
je dejal tamkajšnji župnik Janez 
Maučec. 
V Markovcih je tudi prestavlje-
no prvo sveto obhajilo, ki je bilo 
sprva predvideno konec maja. 
»Birma pa letos tako ni bila načr-
tovana,« je dejal. Vsi ti ukrepi o 
omejevanju druženja pa vplivajo 
tudi na izvajanje pogrebnih slove-
snosti. »Pogreb se v celoti izvede 
na prostem, brez pevcev, v najož-
jem družinskem krogu.« 
Slovenija, Podravje  Blagoslov preko medijskih kanalov 
Velika noč, kot je še ni bilo
Izredne razmere zahtevajo izredne ukrepe, ki so posegli tudi v ustaljene običaje in obrede. Tako bo letos blagos-
lov zelenja na cvetno nedeljo in velikonočnih jedi na veliko soboto potekal preko televizijski ekranov oziroma 
radijskih valov.
Foto: ČG
Zaradi epidemije bodo vsi obredi potekali brez navzočnosti vernikov.
Tudi cerkve 
ponekod zaprle 
vrata
Za osebno molitev je odprta 
bazilika Marije Zavetnice s 
plaščem. »V cerkvi ne sme biti 
več kot 10 oseb, te morajo biti 
zdrave in med seboj oddaljene 
vsaj 1,5 metra. Duhovniki ne 
preverjamo števila, zaupamo 
župljanom in obiskovalcem 
bazilike, da v skrbi za svoje 
zdravje in zdravje drugih 
upoštevajo ukrepe,« so dejali v 
župniji Ptujska Gora. K molitvi 
vabijo tudi v ptujski župniji 
sv. Petra in Pavla. »Cerkev je 
odprta med 9. in 17. uro, sicer 
pa lahko verniki vsak dan na 
Facebook strani Župnija Ptuj – 
sv. Ožbalt ob 17. uri spremljajo 
sveto mašo ptujskih župnij. 
Odziv je dober,« so dejali. 
Zaprta pa ostajajo vrata cerkve 
v Markovcih. »S ključarji smo 
se dogovorili, da je to najboljši 
možen ukrep.« V Žetalah in 
Stopercah, kjer mašuje Ciril 
Čuš, pa vrata cerkve odpro po 
predhodnem klicu, sicer pa Čuš 
vernikom svetuje: »Ostanimo 
doma in molimo.«
Cirkulane  Pomagali bodo 12 družinam
Razdelili bodo pakete s hrano
V občini Cirkulane bodo socialno šibkim družinam, ki imajo 
šoloobvezne otroke, razdelili prehranske pakete.
Pakete z živili, ki jih bodo še nekoliko obogatili in za otroke dodali 
kakšen priboljšek, bodo priskrbeli občina, župnijska Karitas in občinska 
organizacija Rdečega križa. Pakete bo prejelo 12 družin. Odločili so se, 
da jih razdelijo tistim družinam, katerih otroci so sicer upravičeni do 
brezplačne malice v šoli. »Pakete bomo delili v mesecih, ko otroci ne 
bodo hodili v šolo,« je povedala cirkulanska županja Antonija Žumbar. 
Dodala je še, da je na vseh 12 vaških odborov poslala dopis, v katerem 
predsednike prosi za informacije, če kdo izmed občanov, predvsem sta-
rejših, v teh izrednih okoliščinah potrebuje pomoč.  
Foto: M24
Količina živil v paketu bo prilagojena številu družinskih članov. Če je otrok 
v družini več, bo prehranski paket nekoliko večji.
Zagojiči  Društvo upokojencev
Delavnice v novih prostorih
Sedež zagojiškega društva upokojencev se je pred nekaj meseci 
preselil v nove prostore v večnamenski gasilsko-vaški dom.
Takoj po vselitvi so člani društva pod vodstvom predsednika Janeza 
Horvata začeli aktivno iskati vsebine, s katerimi bi napolnili svoje nove 
društvene prostore. Čeravno še doslej uradnega odprtja nove prido-
bitve ni bilo, so prostori že dobro izkoriščeni. Ustanovljena je namreč 
skupina, ki se dobiva enkrat tedensko in vodi delavnico izdelovanja rož 
iz krep papirja. Vodi jo najstarejši član DU Zagojiči Jože Vajda, ki se je 
s postopkom za izdelovanje rož spoznal že v mladih letih. Da jim ne 
zmanjka idej, pa poskrbi Danica Pernat, ki s svojo domiselnostjo izdel-
kom iz papirja vdahne tudi dušo. Tako nastajajo najrazličnejši izdelki, ki 
jih bodo ob določenih priložnostih podarili svojim sponzorjem in raznim 
društvom v zahvalo. Zelo pomembno pa je tudi to, da starejši na tak 
način bogatijo svoje življenje, z druženjem pa poskrbijo še za osebno 
zadovoljstvo in premagovanje osamljenosti.  
Foto: Lojze Župec Ker v času epidemije koronavi-
rusa velja prepoved druženja, so 
andraški otroci prikrajšani za tradi-
cionalne pravljične urice, ki običaj-
no potekajo v knjižnici Kulturno-
-umetniškega društva Vitomarci. 
»Zaradi preventivnih oziroma var-
nostnih ukrepov se res ne moremo 
družiti osebno, lahko pa se slišimo 
oziroma vidimo na spletu. Otroci 
so zdaj doma, gotovo jim je dolg-
čas, zato smo se članice društva 
odločile, da jim bomo vsak večer 
povedale po eno pravljico,« je po-
Sv. Andraž  Pravljice nekoliko drugače 
Pravljične urice po Facebooku
Pravljice, ki jih članice KUD Vitomarci običajno pripovedujejo v živo, lahko malčki zdaj poslušajo online.
Foto: SD
Andraški otroci lahko pravljicam po novem prisluhnejo po Facebooku.
vedala predsednica KUD Vitomarci 
Valerija Ilešič Toš. 
Pravljice so na sporedu od pone-
deljka do petka ob 18.30 na Face-
book strani društva, katera pravlji-
ca je na vrsti, pa je mogoče prebra-
ti tudi na spletni strani občine.
Foto: ČG
Na FB strani Župnija Ptuj – sv. Ožbalt je vsak dan ob 17. uri predvajana 
sveta maša ptujskih župnij.
Štajerski TEDNIK torek, 31. 3. 2020     COLOR CMYK stran 18
torek  31. marca 2020Na sceni18
Narodno-zabavni ansambel 
Mladika prihaja iz Dramelj, oko-
lice Celja. Nastal je leta 2008 na 
pobudo štirih nadebudnih naj-
stnikov, treh fantov in dekleta, ki 
so želeli ustvarjati svojo glasbo, če-
tudi so bili vsi začetniki na svojih 
instrumentih. V nespremenjeni 
zasedbi so delovali do leta 2017, 
ko je prišlo do prve spremembe v 
ansamblu. Danes nastopajo v za-
sedbi: Franci Štrajhar (bas kitara, 
bariton, vokal), Maruša Kozman 
(vokal), Gregor Kolar (harmo-
nika, električna kitara, vokal), 
Matija Del Negro (vokal, klavia-
ture) in David Bevc (vokal, ritem 
kitara, električna kitara). Za ime 
ansambla je zaslužen Gregorjev 
oče, ljubiteljski vinogradnik, ki 
je predlagal, da se poimenujejo z 
mladiko, ki pomeni mlado vinsko 
trto (poganjek). Vinogradov je v 
Dramljah veliko, zato so na nek 
način okolje, v katerem živijo, 
združili tudi z imenom ansambla.
Preigravajo narodno-zabavno in 
zabavno glasbo. Njihov repertoar 
je zelo raznolik, saj želijo s svo-
jim igranjem razveseliti čim širši 
krog ljubiteljev narodno-zabavne 
in tudi zabavne glasbe. Doslej so 
izdali že dve CD-plošči, prvo ob 
petletnici delovanja ansambla, 
drugo ob desetletnici. Sodelujejo 
s priznanimi glasbeniki in pisci 
besedil, vedno več avtorske glasbe 
pa ustvarijo tudi sami. Njihova 
največja uspešnica doslej je sklad-
ba Ne bi te varala, s katero so leta 
glasbo sebe, svoja razmišljanja in 
občutke. V svojem 12-letnem de-
lovanju so se uspešno predstavili in 
bili fi nalisti na vseh največjih naro-
dno-zabavnih festivalih v Sloveniji: 
Ptuj, Graška Gora, Števerjan, Vu-
rberk, Slovenska polka in valček. 
„Ansambli potrebujejo festivalske 
nastope, sploh na začetku, vendar 
ne v takšni obliki, kot so sedaj. 
Časi se spreminjajo, festivali so iz-
gubili svoj pomen, saj ansamblom 
ne predstavljajo odskočne deske za 
naprej, kot je to bilo v preteklosti. 
Danes so festivali premalo medij-
sko podprti oz. so praktično brez 
te podpore. Teden dni po konča-
nem festivalu nihče več ne ve, kdo 
je kje zmagal ipd. Opažamo pa, da 
so se v zadnjem obdobju nekateri 
organizatorji začeli truditi, za kar 
jim izrekamo pohvale in čestitke. 
Menimo pa, da nivoja in pomena 
festivalov ne moremo več dvigniti 
na nivo (pomen) izpred let, saj se 
je celoten medijski prostor in pot 
glasbe do ljudi precej spremenil,“ 
so povedali člani ansambla Mladi-
ka, ki bi z veseljem, spoštovanjem 
in hvaležnostjo ponovno zaigrali 
na ptujskem festivalu narodno-za-
bavne glasbe. 
Letos se bodo predstavili z več 
novimi skladbami, tudi videospo-
ti, tako da jim izzivov ne manjka. 
Pripravljajo nov repertoar, v času 
odsotnosti pevke Maruše, ki je 
postala mamica, so ga dodobra 
prevetrili.
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ  —  Ansambel Mladika
Skozi glasbo predstavljajo sebe in svoje občutke
Foto: zasebni arhiv
Ansambel Mladika
Grafenauerjevi iz Frama so se 
11. marca, tik pred razglasitvijo 
epidemije novega koronavirusa 
v Sloveniji, vrnili s potovanja po 
Tajski. »Ker smo spremljali potek 
dogodkov, sva se z možem Dani-
jelom že pred vrnitvijo domov od-
ločila, da za vsak slučaj ostanemo 
nekaj časa doma v samoizolaciji, a 
so začeli ti ukrepi veljati za vse,« 
pripoveduje Mojca Grafenauer. 
Šole so zaprle svoja vrata, prav 
tako vrtci, začelo se je učenje na 
daljavo, kar v praksi pomeni, da je 
breme pouka v veliki meri padlo 
na pleča staršev. Pa če so za to 
usposobljeni ali ne.  
Razpad sistema in 
preveč dela
»Na novi sistem šolanja nihče 
ni bil pripravljen, ne učitelji, ne 
učenci, ne starši, nobene vaje nis-
mo imeli za kaj takega, zato smo 
se, razumljivo, vsi precej lovili. 
Prva naloga je bila vzpostavitev 
računalniških programov: najprej 
e-asistenta, ko se je ta zrušil, pa še 
google učilnice. Otrokoma je bilo 
treba nastaviti elektronsko pošto 
in ju naučiti, kako se z njo ravna, 
saj šolarji danes večinoma ne upo-
rabljajo mejlov, ampak komuni-
cirajo preko drugih kanalov. Priz-
nam, da je bila sprva prava zmeda, 
vsi smo se lovili, se učili in se jezili, 
ko je tehnika 'zaštekala', ko smo 
to nekako osvojili, pa je bilo treba 
začeti delati. Učitelji so učence do-
besedno zasuli z nalogami, vsaj pri 
nas je bilo tako, v začetku je bilo 
res veliko preveč vsega, zdaj je 
malo bolje.« 
To žal niso počitnice
Devetošolka Zala je pri šolskih 
obveznostih zelo skrbna in od-
govorna, tako da z njo ni bilo no-
benega dela, vse, česar morebiti 
ne zna ali ne razume, uredi sama 
s pomočjo učiteljev in sošolcev. 
»Ni prijetno, da smo zaprti doma, 
pogrešam sošolce in tudi stik z 
učitelji preko spleta ni enak stiku v 
živo, saj je brezoseben. Gotovo pa 
je prednost ta, da ni spraševanja in 
testov,« pravi. Petošolec Jan se z 
njo strinja le glede (ne)spraševa-
nja, sicer pa mu čas brez »fi zične« 
šole povsem odgovarja, ugotavlja 
pa, da vendarle ni na počitnicah, 
saj mora delati naloge, kar v dru-
žini povzroča kar nekaj težav in 
povišanih tonov, saj so si otroci 
med seboj pač zelo različni, prav 
tako je različen tudi njihov interes 
za šolo. Ker se ostali člani družine 
nimajo časa dovolj ukvarjati z njo, 
pa je najbolj dolgčas petletni Man-
ci, zato še bolj pogreša svoje prija-
telje v vrtcu in vzgojiteljici.
Polna hiša, ni miru
»Imamo to srečo, da je pri hiši 
dovolj računalnikov, da lahko vsak 
dela na svojem, predstavljam pa 
si težave, kjer jih ni dovolj, ali pa 
stisko v družinah, kjer jih sploh 
nimajo. Zdaj je sicer mogoče do-
biti računalnik s pomočjo dona-
torjev, ne vem pa, kdo družino v 
tako kratkem času nauči ravnanja 
z njim,« razmišlja Grafenauerjeva, 
ki je zaposlena v ruškem Geberitu. 
»Zdaj delam od doma, prav tako 
mož, ki ima sicer službo v Ljublja-
ni, a pogosto dela doma. Prvi te-
den naše skupne karantene je bil 
kar obupan, saj mu ni uspelo prav 
veliko narediti; ima svoj delovni ri-
tem, ob dopoldnevih je vajen biti 
sam, zdaj pa je hiša polna, ni tišine, 
ni miru. Če kdaj, potem smo starši 
tokrat res pravi multipraktiki: ku-
harji, učitelji, računalničarji, delav-
ci, vse v enem. Ni čudno, da moj 
trenutni delovnik traja najmanj do 
polnoči.«
Odnosi na preizkušnji
So se pa družine znašle še pred 
enim izzivom, in sicer da so neneh-
no skupaj. »V normalnih razmerah 
smo dopoldan v vrtcu, šoli, službi, 
popoldan imamo kup aktivnosti, 
skupaj smo v bistvu le zvečer, zdaj 
pa je to praktično non-stop, kar 
postavlja na krepko preizkušnjo 
naše medsebojne odnose. Dejstvo 
je, da se nam je vsem življenje tako 
rekoč čez noč postavilo na gla-
vo, nas vrglo iz ustaljenega ritma 
in zaprlo med štiri stene, zato je 
še toliko pomembnejše, da smo 
strpni drug do drugega in da nape-
tosti, ki v takih razmerah nastaja-
jo, sproščamo in jih jemljemo s kar 
največjo mero dobre volje in hu-
morja,« sklene naša sogovornica.
Rače-Fram  Kako potekajo dnevi petčlanske družine v izolaciji
»Če kdaj, sem zdaj res multipraktik«
Najstnika, ki se zaradi zaprtja šol šolata na daljavo, starša, ki sta v takih službah, da lahko/morata delati od doma, in malčica, ki zdaj ne obiskuje vrtca in prekipeva od energije. 
Najbrž izziv za vsako družino, ki je zaradi spleta okoliščin 24 ur na dan skupaj. Scenarij za komedijo o bližajoči se družinski katastrofi  in ena od realnosti »korona« vsakdana.
Foto: SD
 »Korona« vsakdan je na preizkušnjo postavil odnose v družinah.
2014 postali absolutni zmagovalci 
festivala Graška Gora poje in igra. 
„Preko glasbe želimo izraziti 
sebe, svoja občutja, znanje in spo-
štovanje do vse glasbe, ki jo izvaja-
mo. Zato so naši nastopi energični, 
saj skušamo dodobra vplesti svoje 
zamisli in jih ponesti v svet,“ so o 
svoji glasbi, s katero razveseljujejo 
po nastopih po celi Sloveniji, pa 
tudi na Hrvaškem, v Italiji, Avstriji 
in Nemčiji, povedali člani ansam-
bla Mladika. Najbolj pa se jim je v 
spomin vtisnila 14-dnevna turneja 
po Kanadi, kjer so tudi praznovali 
desetletnico svojega delovanja. Na-
rodno-zabavna glasba jim predsta-
vlja izražanje tistega, kar nosijo s se-
boj že od rojstva. Zelo jo spoštuje-
jo, kot tudi vse, ki jim prisluhnejo. 
V glasbi se ne ozirajo na takšna ali 
drugačna mnenja o njej, čas je tisti, 
ki pokaže, kaj je dobro in kaj ne. 
Kot se spreminja svet, se spreminja 
tudi glasba. Skratka, ne špekulira-
jo, v danem trenutku izražajo skozi 
Štajerski TEDNIK torek, 31. 3. 2020     COLOR CMYK stran 19
torek  31. marca 2020 Nasveti   19
Pripravila: Alenka 
Šmigoc Vinko
Kaj bomo danes jedli
Sestavine: 600 g krompirja, 2 žlici jogurta, 3–4 žlice drobn, 100 g hamburške slanine, 1 žlička česna, 
1 jajce, 3 žlice olja, sol po okusu.
Krompir skuhamo, olupimo in s kuhinjsko tlačilko dobro pretlačimo. Dodamo na drobno narezano 
hamburško slanino, drobne, česen, jajce, jogurt in sol (pri dodajanju soli bodimo previdni, saj je že 
hamburška slanina slana). Vse sestavine dobro premešamo, počakamo približno 30 minut, da se drob-
ne napojijo, pregnetemo maso na kuhinjski deski in oblikujemo zrezke poljubne velikos, debele slab 
cenmeter. Če imamo občutek, da masa ni dovolj čvrsta za oblikovanje polpet, dodamo še malo drobn 
in ponovno pregnetemo. V kozici segrejemo olje in na zmernem ognju popečemo polpete po obeh 
straneh, da dobijo lepo zlato zapečeno barvo. Postrežemo s solato.
TOREK SREDA ČETRTEK
piščančji 
paprikaš, 
testenine, kompot
česnova juha, 
puran po pariško, 
pražen krompir, 
radič, sadni jogurt
jota s kislo repo 
in prekajeno 
svinjino, kruh, 
jabolčna čežana
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
grahova kremna 
juha, krompirjeve 
polpete, zelena 
solata, rižev 
narastek
korenčkova juha, 
polpete v gobovi 
omaki, pire 
krompir, srbska 
solata, banana
kostna juha, 
mrežna pečenka, 
kruhova štruca, 
endivija, skutine 
rezine z beljaki
fižolova juha, 
sirovi štruklji, 
jabolko
Krompirjeve polpete
Skutine rezine z beljaki
Ob napovedi mraza rastline pokrijte z agrokopreno, tudi v rastlinjakih. Ne pozabite, izolator oz. vaš 
prijatelj je zrak, ne koprena. To pomeni, da je bolje pokriti z dvema koprenama, tudi tanjšima, kakor 
z eno debelejšo. Še bolje se obnesejo tuneli. Če ne najdete ustreznih palic zanje, uporabite navadne 
zabojčke, ki jih postavite med rastline. Najučinkovitejše je najprej plosko pokrivanje, naslednja plast pa 
preko tunelov.
Vsaj 24 ur, najbolje pa 48 ur pred mrazom rastline poškropite s katerim izmed pripravkov, ki jih okre-
pijo. Na spletni strani http://www.kmetijski-zavod.si/?page=novice&nid=2459 najdete pripravke, ki so 
primerni za to. Pomembno je le, da jih uporabite prej, ne pa tik pred mrazom ali že v njem.
Tisti, ki ste po navodilih na FB ali drugje prejšnji vikend rastline s temi pripravki že zavarovali, po-
novite vajo tudi ta teden, saj težav očitno še ni konec. Ne mislite, da je zdaj dela konec. Prav tako pa so 
prav vsi pripravki primerni tudi za to, da rastline ob nastopu ugodnejših temperatur ponovno okrepite, 
da bodo dovolj hitro nadaljevale rast in jih boste hitro lahko uporabili v svoji prehrani. Tudi z zgodnimi 
setvami za sadike ne pretiravajte. 
Setev bučnic za sadike
Zdaj so predvsem na vrsti bučnice, kumare, buče, bučke in druge. Tudi tukaj upoštevajte, da je mož-
nost hladnega maja še vedno tu. Kakovostno sadiko buče, bučke in kumare dobite v treh tednih. V 
rastlinjak jih lahko sadite nekje v začetku aprila. Torej sejemo zdaj samo sadike za sajenje v rastlinjak. Na 
prosto jih prav tako ne sadimo pred prvim majem, saj so življenjska doba, pridelek in tudi čas pobiranja 
odvisni od tega, kako dobro rastlina začne svoje življenje na vrtu ali na gredi. Se spomnite, kako se že tri 
leta sprašujete, zakaj se bučke »zavežejo«, potem pa se plodiči sušijo. Enako velja za kumare. To je zaradi 
prezgodnjega sajenja v premrzlo zemljo. Pa tudi sadike imate prevelike. Dobra sadika ima en do dva pra-
va lista, a gre z lahkoto iz lončka. To dosežete tako, da ne gnojite, ne uporabljajte številnih »čarovniških« 
zvarkov, da bodo hitreje rastle in podobno. Enostavno tri tedne pred nameravanim sajenjem jih posejete 
v kakovosten substrat (ne v domačo zemljo ali celo kompost). Poskrbite, da bodo primerno zalite in na 
toplem, seveda tudi na vročem ne smejo biti. Temperatura za vzgojo kakovostne sadike, ki bo imela ob 
sajenju primerno razvit koreninski sistem, ne pa velikega nadzemnega dela, je 25 oC ob kaljenju. Ko so 
klični listi zunaj, znižamo na 20 oC. Ko pa se pojavi prvi pravi list, naj ne bo preko 18 oC. Vem, da tako 
natančni ne morete biti, hočem pa samo pokazati, da so idealne temperature precej nižje, kot mnogi 
mislite. Potem se dobro razvijajo korenine, nadzemni del v začetni fazi sploh ni pomemben. Hitro bo 
zrasel, ko pride rastlina v toplo in hranilno prst, ko jo presadite.
Zeleni nasveti
Pričakovano je mrzli val spet 
dosegel naše kraje 
Vedno, ko razmišljate o setvah, sajenjih, najprej poglejte na koledar. Klima se je res 
spremenila, a mrzli valovi bodo še vedno prihajali v naše kraje in nas »presenetili«. Ker 
ne živite od prodaje pridelka, naj se vam ne mudi.
Foto: Miša Pušenjak
Testo: 30 dag moke, 7,5 dag sladkorja v prahu, 12 dag margarine, 1/2 pecilnega praška, 1 jajce; krema: 
1/2 kg skute, 15 dag sladkorja, 4 rumenjaki, 1,5 vrečke praška za vanilijin puding, sok 1 limone, malo 
ruma, 1/2 l mleka; preliv: 4 beljaki, 3 žlice sladkorja.
Naredimo testo, ga razvaljamo in položimo po pekaču (40 x 23 cm); robovi testa morajo bi ob strani 
dvignjeni, da lahko vanj nalijemo kremo. Za kremo vse sestavine razen mleka gladko razmešamo, na-
zadnje pa dodamo še mleko. Vse skupaj pečemo 45 minut pri 180 stopinjah Celzija. Preden je pecivo 
pečeno, po njem namažemo sneg iz beljakov, v katere smo vmešali 3 žlice sladkorja. Pecivo vrnemo v 
pečico za toliko časa, da sneg po vrhu postane temno rumen. Pecivo ponudimo zelo ohlajeno (lahko ga 
čez noč pusmo v hladilniku).
Trik pri vzgoji sadik bučnic
Verjetno že veste, da so vse plodovke, tudi bučnice, sposobne tvorbe novih korenin. Zato paradižnik 
s sorodniki pikiramo in presajamo globlje. Dobimo globlji, močnejši koreninski sistem. Kumar in bučk 
ne moremo pikirati, presajamo jih samo s koreninsko grudo. Vse ostalo je napak. A pri manjšem številu 
sadik si lahko privoščimo sledeče. Lonček za setev kumar ali buč (bučk) samo do polovice napolnimo 
z zemljo. Zato se bo kaleča rastlinica potegnila iz lončka, saj bodo novi listi iskali svetlobo. Ko pride iz 
lončka, pa lahko lonček z žlico do konca napolnite z zemljo. Tako boste vseeno dosegli, da bo del peclja 
pognal nove korenine in bo kasneje rastlina imela globlji koreninski sistem.
Kaj sejemo zdaj za hitro skledo vitaminov in mineralov
Čim prej posejte kar v korita ali lončke, lahko celo v globlje podstavke za lonce, krešo, rukolo, zimski 
tolščak in azijske listnate rastline. Lahko tudi rdečo peso in špinačo. Teh setev ne boste presajali, pojedli 
boste kar liste, ko bodo rastline visoke približno 10 cm. Torej, vzgojili si boste mikro zelenjavo. Na tak 
način bodo prvi vaši domači vitamini za vas na razpolago že po 14 dneh. Ne sejati mešano, vsako posebej 
posejte, saj bodo ene rastline kalile prej, druge nekoliko kasneje. 
Ko se bo osušilo, pa lahko na prosto še vedno sadite čebulček, a se že mudi, posejete ali sadite solato, 
sadite vse kapusnice, zgodnje sorte zelja, nadzemno kolerabico, cvetačo in brokoli. Nadzemna kolerabica 
je posebej primerna za sedanje čase, pobrana z vrta ima seveda tudi užitne liste, ki jih narežite v juhe 
in druge zelenjavne jedi. Se spomnite preteklega članka, kako so križnice pomembne v teh časih. Ko-
lerabica je križnica, ki je primerna za pobiranje že mesec dni po sajenju. Mogoče še en nasvet: vijolična 
nadzemna kolerabica je okusnejša, mehkejša, manj težavna za pridelovanje kakor zelena. Cvetačo in bro-
koli sadite zdaj, v poletni pridelavi se ne obneseta najbolje. Naslednji priporočen termin je šele avgusta.
S setvijo korenčka in peteršilja zdaj malo počakajte, saj je premrzlo. Posadite pa lahko sadike peteršilja. 
Prav tako posadite sadike zelene, pri tem ne pozabite na listnato zeleno. Gomoljna namreč potrebuje 
liste poleti zase, da naredi lepe gomolje. Špinača, motovilec, blitva, rdeča pesa, vse to se še vedno lahko 
poseje. Torej, dela boste imeli kmalu veliko, želim vam le, da ostanete zdravi.
Štajerski TEDNIK torek, 31. 3. 2020     COLOR CMYK stran 20
torek  31. marca 2020Križemkražem20
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj 
Direktor: Drago Slameršak
Odgovorna urednica: Simona Meznarič
Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, 
Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik 
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič  
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16  
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.  
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si 
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si 
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, 
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:  
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 
749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega 
tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 
1948. Izhaja vsak torek in petek. 
Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. 
Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 
EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. 
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in 
se obračunava v skladu z  41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (48)
Počasi, med enajst in 
šestnajst kilometri na uro, 
se vlečemo skozi ozek kanal, 
ki ločuje afriško celino od 
azijske. Plovba skozi prekop 
traja približno štirinajst ur. 
Sueški kanal je ena izmed naj-
pomembnejših plovnih poti na 
svetu. Sto triinšestdeset kilo-
metrov dolg prekop omogoča 
ladijski prevoz med Evropo in 
Azijo, ne da bi bilo treba obkro-
žiti Afriko. Preden so ga zgradili, 
so del transporta opravili tako, 
da so tovor izkrcali in ga med 
obema morjema – Sredozem-
skim in Rdečim – prepeljali po 
kopnem. Po izgradnji kanala so 
največ pridobila pomorsko-trgo-
vska podjetja, ki so imela sedaj 
bistveno hitrejšo zvezo z Daljnim 
vzhodom.
Egipt je prva država, ki je pre-
ko svojih krajev izkopala kanal, 
da bi aktivirala svetovno trgo-
vino – začetni ožji prekop je bil 
zgrajen že v času vladavine fa-
raona Senausert-a III.(1874 pr. 
Kr.). Znan kot prvi umetni kanal 
na površini planeta je bil izkopan 
med Nilom in Rdečim morjem. 
Prekop, kot ga poznamo danes, 
pa je bil na pobudo Francozov 
zgrajen šele med letoma 1859 in 
1869. Desetletno gradnjo je spre-
mljala vrsta težav. Poleg nepre-
stanih fi nančnih problemov in 
slabo kvalifi cirane delovne sile iz 
reda kmečkega prebivalstva (šlo 
je za prisilno delo!), je prišlo tudi 
do pojava kolere, zaradi katere 
je v desetih letih gradnje umrlo 
vsaj 125 tisoč delavcev. Kdo bi 
takrat predvideval, da bo po suhi 
pokrajini nekoč plulo vsaj 18 tisoč 
ladij letno? A kljub temu je očitno 
križarka z navdušenimi gosti za-
nimiva popestritev življenja ob 
Suezu. Ena izmed ladjic se nam 
nevarno približa in to zato, da bi 
dva izmed posadke posnela sel-
fi e z ogromno ladjo. Medtem se 
hitro vklopi naša troblja, ki ju og-
lušujoče opozori na nevarnost. 
Čeprav plujemo po polžje, smo 
lahko za ladjico usodno nevarni.
Foto: M. Toplak 
Sueški prekop, Egipt
Ptuj  Priprave na 10-letnico Društva za šport invalidov Most Ptuj
Promocija športa invalidov 
je ena od prednostnih nalog 
Društvo za šport invalidov Most Ptuj bo letos praznovalo desetletnico delovanja. Jubi-
lej bodo proslavili v jeseni. Že sedaj pa zbirajo predloge, ki jih bo dokončno oblikoval 
upravni odbor društva, je povedala predsednica Silva Razlag.
Foto: Črtomir Goznik
Promocija športa invalidov je ena od prednostnih nalog Društva za šport invalidov Most Ptuj.
Četudi se letos iz znanih ra-
zlogov še niso sestali na rednem 
občnem zboru, morda ga bodo 
izpeljali celo korespondenčno, os-
tajajo stalnica njihovega delovanja 
aktivnosti, ki so si jih zapisali v sta-
tutu društva. Osrednja je promo-
cija športa invalidov oz. uspešnih 
športnikov invalidov, ki s svojimi 
rezultati dokazujejo, da so kljub in-
validnosti lahko uspešni kot špor-
tniki in na vseh drugih področjih 
družbenega življenja in dela, saj in-
validnost za to ne more biti ovira. 
Še naprej se bodo trudili, da 
bodo v svoje vrste vključili nove 
člane. Letna članarina znaša 12 
evrov, prispevajo pa jo lahko tudi 
simpatizerji in podporniki. Prispe-
vek je lahko tudi višji od osnovne 
članarine. Želijo pa si tudi prido-
biti čim več novih posameznikov 
in posameznic, ki bi bili priprav-
ljeni odstopiti 0,5 % dohodnine 
za delovanje DŠI Most Ptuj, kot 
tudi morebitne nove sponzorje 
in donatorje. Redno spremljajo 
tudi razpise za programe, kjer 
bi za sredstva lahko kandidiralo 
tudi DŠI Most Ptuj. Gre tudi za 
razpise za nadaljevanje aktivnosti 
predstavitve športov, v katerih so 
uspešni tudi invalidi, po osnovnih 
in srednjih šolah, vrtcih in v dru-
gih okoljih. Letos naj bi te športe 
oz. uspešne športnike invalide 
predstavili na dveh osnovnih šo-
lah; predvidoma na OŠ Rače in 
OŠ Cirkulane, za kar pa se morajo 
še dogovoriti. Še naprej pa bodo 
z Društvom paraplegikov Pod-
ravja Maribor, s katerim jih veže 
dolgoletno uspešno sodelovanje, 
sodelovali pri projektih dobro-
delnih, humanitarnih, športnih in 
drugih organizacij v občini in širše 
v podporo invalidom ter športni-
kom invalidom. Že tradicionalno 
so vpeti tudi v aktivnosti pri pro-
jektu Slovenske fi lantropije Dan 
za spremembe, ki je letos zaradi 
znanih razlogov prestavljen na 
september. Aktivno sodelujejo 
tudi na tradicionalnem ptujskem 
športnem vikendu Zavoda za 
šport Mestne občine Ptuj, vključ-
no z mini olimpijado, ter na Sejmu 
prostega časa v organizaciji Cen-
tra interesnih dejavnosti Ptuj. 
V okviru letošnjega jubileja pa 
bodo širši javnosti podrobneje 
predstavili tudi odličnega špor-
tnika Franca Pinterja, prejemnika 
priznanja za uspehe v športu in-
validov. 
Štajerski TEDNIK torek, 31. 3. 2020     COLOR CMYK stran 21
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
Sudoku  Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka 
številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem 
manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji?
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 31. marca do 6. aprila 2020.
1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično
Ljubezen Posel Denar Zdravje
Oven  ☺☺☺ €€ 
Bik  ☺☺ € 
Dvojcka  ☺☺☺ €€ 
Rak  ☺ €€€ 
Lev  ☺☺ €€ 
Devica  ☺☺☺ € 
Tehtnica  ☺ €€ 
Škorpijon  ☺☺ € 
Strelec  ☺☺ €€€ 
Kozorog  ☺☺☺ €€ 
Vodnar  ☺☺ €€€ 
Ribi  ☺ €€ 
Da boste lažje ugotovili, vzemite v 
roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr-
tah in nato na novo sestavite kvadratke 
ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko 
s svojimi podatki pošljite na naslov 
Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 
2250 Ptuj, do ponedeljka, 6. aprila. 
Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s ku-
pončkom z izpolnjenimi osebnimi podat-
ki) in jo pošljete na elektronski naslov: 
tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pra-
vilno sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim 
kupončkom, bomo vsak teden izžrebali 
dobitnika praktične nagrade.Podarja jo Knjigarna Bukvica iz Ptuja. Zdaj pa veselo 
na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: 
Lukas Hostnik, Rogatec.
Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Tednikova nagradna razrezanka - kuponček
Ime in priimek: ______________________________________
Naslov: ____________________________________________
Pošta: _________________________________________

Foto: ČG
5 8 4 3 2
9 6 8
1 7
8 2 5
1
7 1 6
4 5
1 7 3
6 5 8 1 4
torek  31. marca 2020 Za kratek čas   21
Zdaj pa je res vse drugače, kot je 
bilo, najbrž ugotavljate tudi vi. Vsi 
strahoma pogledujemo naokrog, 
ali kje blizu kdo kiha, kašlja, težko 
diha ... Še več: opazujemo, ali je kje 
kak avtomobil z registrsko tablico, 
ki ni naša, domača. Ne samo, 
da mora imeti črki MB, že tistas 
sončkom ali golobom v grbu je 
sumljiva. Pri nas je lahko na tablici 
samo križ sv. Jurija, pa konec. 
Ker vse drugo je: »Na pomoč, 
glejte ga, turist – terorist! 
Ziher ima korono! Naj gre na 
Bled! Na obalo!« Ja, v Ptuju 
je hudič: že če se mož in 
žena sprehodita po starem 
mestnem jedru ali prečkata 
tržnico v soboto popoldne, 
je to sumljivo. Ker kdo 
pa hodi po starem Ptuju ob 
sobotah popoldne! Sigurno kak 
turist. Iz Italije!(Ker z Italijani so se 
pred časom hvalili v našem muzeju, 
danes pa jih nihče več noče.)
Pa ko bi vsaj ta virus smrdel! Da 
bi ga zavohali že na daleč in se mu 
izognili na meter in pol. Magari 
na dva metra. Kot na primer 
smrdi gnojnica. Samo temu 
sranju se pošen človek ne 
more izogniti. Tega dejstva 
o smrdeči gnojnici očitno 
ne vedo nekateri, ki so se 
nedavno preselili na deželo, 
proč od mestnega hrupa, 
kjer si sicer služijo vsakdanji 
kruh in tisti moteči hrup 
pravzaprav sami povzročajo. 
Ne, gremo živet na deželo. 
Saj tam imajo vse. – Potem 
pa: groza! Ti bio kmetje ti 
gredo po njivah polivat 
gnojnico! Namesto da 
bi uporabili dušik 
in druge rudnine 
v zrncih. Ne, 
oni ti grejo 
smradit našo 
prelepo deželo. 
In to tudi zdaj, ko 
mi nismo v službi, ampak 
bi radi uživali doma. 
S tečno deco sicer, ki 
nonstop nekaj gnjavijo 
v zvezi s šolo na daljavo 
– ampak vseeno: radi bi mir. 
Naj v gnojnico vmešajo kako 
kemikalijo proti smradu. Saj 
če bo ta kemikalija potem 
šla v pitno vodo – voda vsaj 
smrdela ne bo. Pa tudi: saj ne 
pijemo vode tu izpod svojih 
nog, ampak tisto iz Slovenje 
vasi! Tam pa za gnojenje 
uporabljajo vijolice.
Ja, hudič je, ko ima človek 
preveč časa in samo gleda, 
kje je kaj narobe. Dragi moji, 
poglejte raje, kako zelenijo 
Haloze in Slovenske gorice 
– to se vidi že od daleč; 
preberite, kaj je novega napisal 
ta ali oni pesnik ali pisatelj; 
pogovorite se s svojo deco in 
se nehajte ukvarjati sami s 
sabo. Ker v tem je problem: 
sami sebe tako zelo poznate, 
da si greste že pošteno na 
živce. Ampak veste: na živce 
greste tudi drugim!
Ostanite doma – ostanite 
zdravi!
Daleč od šanka
Vse nam že gre na živce!
Na razpravi pa so izpostavili pomen, ki ga ima civilna zaščita na 
lokalni in državni ravni ter tudi na ravni EU. Na njej je ob poveljniku 
CZ MO Ptuj in vodji sekretariata za splošne zadeve MO Ptuj Janezu 
Mercu, Domnu Torkarju, vodji službe za razvojne projekte Uprave RS 
za zaščito in reševanje, Dragomirju Murku, vodji ptujske izpostave 
Uprave RS za zaščito in reševanje, in Alenu Jevtoviću, direktorju ob-
činske uprave MO Ptuj, sodeloval tudi Zoran Stančič iz predstavništva 
Evropske komisije v Sloveniji. 
Civilna zaščita RS po svoji pripravljenosti in organiziranosti sodi v 
sam vrh Evrope in tudi na svetu, je poudaril ob tej priložnosti. „Zaščita 
in reševanje igrata pomembno vlogo v lokalnem okolju, manj pa se 
zavedamo tega, da solidarnost deluje tudi na mednarodni ravni. Zelo 
pomembna pa je tudi sama preventiva, pripravljenost na nesreče in 
zmanjševanje posledic le-teh. Podobno kot v svetu se tudi v Sloveniji 
soočamo z vse večjim številom naravnih nesreč, ki zahtevajo tudi po-
sredovanja večjega števila enot Civilne zaščite. Pri velikih težavah si 
države pomagajo čezmejno. Pri tem je pomembno, da država sama 
zaprosi za mehanizem, da nemudoma stopi v stik z evropskim kriznim 
centrom, kjer identifi cirajo načine pomoči,“ je še posebej izpostavil 
dr. Zoran Stančič. Slovenija je ta mehanizem koristila ob uničujočem 
žledolomu, ko je bilo treba prebivalcem v najkrajšem možnem času 
zagotoviti oskrbo z električno energijo, ker sama ni imela dovolj ge-
neratorjev. Za pomoč je pred kratkim zaprosila tudi Albanija, ki jo je 
prizadel potres. Ključno vlogo pri reševanju in preprečevanju še večjih 
škod ob nesrečah ima Evropski sistem hitrega obveščanja.
Mehanizem Unije na področju civilne zaščite je bil vzpostavljen leta 
2001. Celovito pa so ga prenovili leta 2014, ko je vstopil v veljavo nov 
zakonodajni akt EU na področju civilne zaščite. Samo nekaj dni po 
svetovnem dnevu civilne zaščite je ta ponovno začela izvajati naloge, 
ki jih ima v okviru državnega oz. občinskega načrta varstva pred na-
lezljivimi boleznimi. Ključno v boju proti koronavirusu pa je dosledno 
spoštovanje sprejetih ukrepov slehernega izmed nas. 
Ptuj  Dan Civilne zaščite 2020
Slovenska civilna zaščita 
med najboljšimi na svetu
Letošnji dogodek ob svetovnem dnevu Civilne zaščite, 
razstavo EU varujemo skupaj in razpravo o vlogi civilne 
zaščite pri spopadanju z vsemi vrstami nesreč in katastrof 
je organiziral Zavod PIP v okviru informacijske točke Eu-
rope Direct Podravje v sodelovanju z izpostavo Uprave za 
zaščito in reševanje Ptuj. 
Foto: Zavod PIP
Z razprave ob dnevu Civilne zaščite
Štajerski TEDNIK torek, 31. 3. 2020     COLOR CMYK stran 22
torek  31. marca 2020Poslovna in druga sporočila22
ZAUPANJA VREDNA TRGOVINA!
Nakupovalni 
49,90 €
29,90 €
GARANTIRANA
@najnakupi
-20%
IZDELANO
V ITALIJI
-17%
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. ww
w
.te
d
n
ik
.s
i
Štajerski TEDNIK torek, 31. 3. 2020     COLOR CMYK stran 23
torek  31. marca 2020 Oglasi in objave   23
V šumenju vetra slišim tvoj glas,
v šopku cvetja vidim tvoj obraz.
Še korak mi je znan, ko sprašujem zaman …
Zakaj te več ni?
Le spomin še živi …
SPOMIN
Prvega aprila mineva leto žalosti, odkar si 
nas za vedno zapustil, dragi mož, oče in 
dedek
Janez Korošec 
IZ ZABOVCEV 4
Hvala vsem, ki ohranjate spomin na njegovo pridno delo, ple-
menitost in dobroto, postojite pri njegovem grobu in mu pri-
žigate svečke.
V naših srcih boš vedno živel.
Pogrešamo te …
Vsi tvoji
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva 
vseh dimenzij in bukovo hlodovino 
ter zelo kakovostne smrekove pelete, 
brezplačna dostava, ugodna cena. Dani-
lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 
667 170.
Terezija Mlaker, roj. Murko, Sestrže 104, roj. 1927 – umrla 19. marca 2020; 
Marija Kobe, roj. Štumberger, Cirkulane 52a, roj. 1952 – umrla 20. marca 
2020; Fridrih Golubič, Ormož, Dobrava 12, roj. 1942 – umrl 20. marca 
2020; Elizabeta Žgeč, roj. Jurančič, Ptuj, Tavčarjeva ul. 20, roj. 1930 – umrla 
20. marca 2020; Franc Žnidarič, Tibolci 20a, roj. 1949 – umrl 22. marca 
2020; Gustav Cizerl, Mala vas pri Ormožu 11, roj. 1943 – umrl 24. marca 
2020; Emilija Toš, roj. Vilčnik, Vitomarci 7, roj. 1953 – umrla 22. marca 
2020; Anton Korez, Ptuj, Reševa ul. 16, roj. 1927 – umrl 24. marca 2020; 
Silva Žalar, roj. Skuhala, Trgovišče 33, roj. 1956 – umrla 25. marca 2020; 
Anton Leva, Kungota pri Ptuju 35, roj. 1942 – umrl 26. marca 2020.
Umrli so 
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo 
vse vrste hlodovine, predvsem hrast in 
bukev. Možnost odkupa tudi na panju. 
Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Ro-
gaška Slatina. Tel. 041 785 318.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis-
terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik 
za drva in preostalo kmetijsko mehaniza-
cijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, rjave, črne, grahaste, sussex, 
leghorn, v 19. tednu starosti. Naročila po 
tel. 040 531 246. Rešek Starše 23.
PRODAMO dve telici simentalki, pašni, 
breji v 9. in 5. mesecu. Tel. 051 273 093.
Vsako
sredo
ZA ZVEZDE
www.reporter.si
BOD I T E
OBV E ŠČEN I
Naročite Reporter 
za 2 meseca, 
da ne boste 
hodili v trgovino.
REDNA CENA:
31 EUR
10 
ŠTEVILK
23,25 EUR
SAMO
Poseben, kar 25% popust.
Brezplačna telefonska
številka za naročanje: 
080 43 21
www.reporter.si
P R I  P R O D A J A L C I H  Č A S O P I S O V
IZ NOVE 
ŠTEVILKE
DOSJE
Slovenija bi bila drugačna, če bi namesto Kučana zmagal Pučnik
INTERVJU
Dimitrij Rupel: Pučnikov poraz je bil za Slovenijo usodno škodljiv 
RECESIJA
Komu državna pomoč, ekonomist Janez Šušteršič je zmeren optimist 
OBRAZI PODJETNIŠTVA
Jure Knez, Dawesoft: trboveljska zgodba o uspehu
Reviji je priloženo tudi sladko, 
praktično darilo Oreo powder 
ali Oreo crumbs.
ŽE v prodaji
Štajerski TEDNIK torek, 31. 3. 2020     COLOR CMYK stran 24
Danes bo na Primorskem sončno 
z zmerno burjo. Drugod bo zjutraj 
in dopoldne pretežno jasno, nato 
spremenljivo oblačno. Pihal bo 
severovzhodni veter. Najnižje jut-
ranje temperature bodo od -5 do 
0, na Primorskem okoli 3, najviš-
je dnevne od 3 do 7, na Primor-
skem do okoli 10 °C. 
V sredo in četrtek bo precej jas-
no z mrzlim jutrom.
Vir: ARSO
4-dnevna napoved za Podravje
Rojstva: Jasna Golob, Podvinci 22 b, 
Ptuj – deček Teo; Sara Munda, Podvinci 119a, Ptuj – 
deček Luka; Simona Skrbinek, Tinjska Gora 59, Zg. Ložnica 
– deček Mark; Sonja Steiner, Sela 25, Lovrenc na Dr. polju 
– deček Tai; Janja Soršak, Prvenci 2a, Markovci – deklica 
Adriana; Monika Lovrenčič, Majšperk 38, Majšperk – de-
ček Matevž; Urška Gaber, Tlake 20a, Rogatec – deklica 
Zala; Sandra Predikaka, Šturmovci 11a, Videm pri Ptuju – 
deklica Zoja; Mateja Šmigoc, Dravinjski Vrh 57, Videm pri 
Ptuju – deklica Eva; Mihaela Tolić, Medribnik 3, Cirkulane – 
deklica Ana; Staša Topolovec, Sela 17, Lovrenc na Dr. polju 
– deček Svit; Marjana Ambrož, Senik 16, Sv. Tomaž – deček 
Metod; Sergeja Majcenič, Selnica ob Muri 103, Ceršak – de-
ček Liam; Kaja Krajnc, Zimica 55b, Zg. Korena – deček Vid; 
Marjana Babšek – deklica Zala; Melisa Polajžer – deček 
Max; Julija Beršnjak – deklica Luna.
Zlomljeni vratovi odraslih ovac 
in velikost ugrizov so dali že ob 
podrobnejšem pregledu slutiti, da 
je bila na delu večja žival, zato je 
Izidor Cojzer, strokovnjak zavoda 
za gozdove, s kadavrov oziroma 
ran, ki jih je zver prizadejala drob-
nici, odvzel vzorce sline in jih poslal 
v genetsko analizo na oddelek za 
biologijo ljubljanske biotehniške 
fakultete. Rezultati so pred nekaj 
dnevi potrdili, da je ovce poklal 
volk, kar je nemajhno preseneče-
nje, saj volka v teh krajih nihče ne 
pomni že dolga desetletja. 
Kako se je volk znašel v 
Slovenskih goricah?
Zveri, kot so medvedi, volkovi, 
risi in druge divje mačke, so nekoč 
naseljevali tudi severovzhodni del 
Slovenije, predvsem Pohorje, ven-
dar je bila večina že v 19. stoletju 
skoraj povsem iztrebljena. »Zad-
nja leta je na Pohorju spet večkrat 
opaziti rjavega medveda, ki sicer 
zaenkrat tja zaide slučajno, dom-
nevamo, da iz Avstrije, pojavljajo 
se divje mačke ter seveda tudi volk. 
Na našem območju so volka v dolini 
nazadnje opazili leta 1968, in sicer 
v Rogozi pri Hočah,« pripoveduje 
Marjan Gselman, predsednik Lo-
vske zveze Maribor, na vprašanje, 
kako se je volk znašel v Slovenskih 
goricah, pa odgovarja, da je šlo po 
vsej verjetnosti za dispergerja, torej 
volka brez tropa. »V nadaljevanju 
bodo skušali ugotoviti, kateri 'liniji' 
pripada žival oziroma od kod izvira, 
zelo verjetno pa je, da gre za mla-
dega samca, ki tava okrog in išče 
svoj teritorij oziroma prostor pod 
soncem. Ne verjamem, da bi volk 
na tem območju lahko postal resna 
težava, saj tu nima dobrih pogojev 
za bivanje, nekaj drugega pa so 
seveda pohorska prostranstva, od 
koder bi občasno gotovo zašel tudi 
v Pesniško dolino in Slovenske gori-
ce. Res pa je, da smo še pred leti po-
dobno govorili tudi za šakala in se 
skoraj norčevali iz možnosti, da bi 
se tu znova naselil, a se vendarle je, 
nedavno smo ga celo uvrstili med 
lovne vrste,« še pravi Gselman, ki 
rejcem kljub zaenkrat posamezne-
mu primeru napada volka svetuje, 
da svojo drobnico primerno zaščiti-
jo in jo ponoči zapirajo v hleve.
Slovenske gorice  Po poboju drobnice
Poleg šakala se očitno vrača tudi volk
Kot smo poročali, je kmet iz Pernice na februarsko nedeljsko jutro našel trupla desetih poklanih ovac. Lastnik je najprej mislil,  da so jih pobili šakali ali večji psi, a se je izkazalo 
drugače, saj je bila na delu ena sama zverina. 
Foto: dremastime/M24
Policija poroča o spletnih zlo-
rabah, pa tudi o goljufi jah po do-
movih. Nepridipravi pozvonijo na 
domu in se predstavijo kot usluž-
benci, pooblaščenci zdravstvene 
ali dezinfekcijske službe. Povedo, 
da jih pošilja uradna državna inšti-
tucija in tako lastnika z lažjo prepri-
čajo, da jih spusti v stanovanje. Ko 
so v stanovanju, izkoristijo nepo-
zornost lastnika in mu ukradejo 
različne vredne predmete (denar, 
zlatnino, umetnine …). Prevaran-
ti lahko od vrat do vrat ponujajo 
tudi izdelke, ki bi ljudi obvarovali 
pred okužbo in boleznijo, recimo 
zdravila, medicinske pripomočke 
in podobno. Tudi to je prevara, ki 
ji ne nasedajte.
Vrsta spletnih goljufi j
Še posebej veliko je spletnih 
goljufi j, opozarjata policija in orga-
nizacija za bolj proti spletnim pre-
varam CI-CERT. S primeri spletnih 
goljufi j se ukvarjata tudi Svetovna 
zdravstvena organizacija (WHO) 
in Interpol. »Nepridipravi upora-
bljajo različne prevare. Pošiljajo 
lažna elektronska sporočila in spo-
ročila preko družabnih omrežij, v 
katerih se predstavljajo kot člani 
dobrodelnih organizacij in preje-
mnike sporočil prosijo za dona-
cije ali ponujajo nakup zaščitnih 
sredstev (mask, rokavic, razkužil, 
zdravil …). Običajno želijo plačilo 
kupnine vnaprej, blaga pa potem 
ne dostavijo. 
Drugi model prevare je tako 
imenovano ribarjenje, ko goljufi 
v imenu neke verodostojne orga-
nizacije, na primer WHO, pošilja-
jo elektronsko pošto in linke do 
različnih »pomembnih« vsebin. Z 
odprtjem pošte ali vsebine na linku 
si uporabnik na svojo napravo (ra-
čunalnik, tablico, telefon) namesti 
zlonamerno programsko opremo, 
s katero lahko prevaranti dostopa-
jo do njegovih osebnih podatkov, 
bančnega računa ... Poslužujejo se 
tudi prevar po telefonu. Kličejo sta-
rejše in se predstavijo kot nekdo iz-
med sorodnikov, ki da je zbolel in 
je v bolnišnici. Po telefonu zahte-
vajo plačilo stroškov zdravljenja,« 
so pojasnili na Generalni policijski 
upravi.
Previdno 
s pošto neznanih 
pošiljateljev
Policisti uporabnikom spleta 
svetujejo, da na sumljivo elek-
tronsko pošto ne odgovarjajo, ne 
odpirajo datotek v priponkah, ne 
klikajo na ponujene povezave, ne 
nakazujejo denarja in ne posredu-
jejo svojih osebnih podatkov, kot 
tudi ne podatkov s plačilnih kartic 
in bančnih računov. »Spletne po-
šte, ki vam jo pošlje nepreverjeni 
pošiljatelj, ne širite naprej in jo čim 
prej blokirajte,« poudarjajo na po-
liciji.
Posebno poglavje goljufi j so 
spletni nakupi. »Uporabljate le 
priznana spletna prodajna mesta, 
pred nakupom preverite razpolo-
žljive informacije o izdelku in pro-
dajalcu. Še posebej bodite pozorni 
v primerih, če se plačila izvajajo 
preko plačilnih sistemov Western 
Union in Moneygram,« opozarjajo 
možje v modrem.
Slovenija, Podravje  Korona goljufi  že na delu, ne nasedajte jim
Ne naročajte zaščitne opreme po spletu!
Izredne razmere so odlična priložnost za nepridiprave, ki izkoristijo stisko ljudi in jih poskušajo na različne načine ogoljufati.
Foto: M24
Policisti oškodovance pozivajo k prijavi: »V trenutnih razmerah svetujemo, da oddate elektronsko prijavo. V skrbi za zdravje ljudi v teh dneh svetujemo, 
da nas raje pokličete ali nam pišete. Če nimate te možnosti, pa se lahko oglasite na najbližji policijski enoti.« Fotografi ja je simbolična.