TRŽIŠKI VESTMK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI TRŽIŠKE OBČINE
Leto
vi.
Tržič, 15. decembra 1957
Z zasedanj novega občinskega zbora in zbora proizvajalcev
GDBORNISKE  KOMISIJU:
Na svojem 2. zasedanju je oib-einsfci zbor naše občine .sklenil spremembo statuta občine in je fwol.il člane komisij:
V mandatno-imiunitetno komisijo so bili izvoljeni}.:
Franc Talar, Franc Zupan in Anton Polajnar; v gospodarsko:
Jože Jagodic, Janko Aljančič ln Jože šilar;
v komisijo za predpise in orga-n'*acijska vprašanja:
Franc Globočnik, Vinko Goltaj er in Alojz Kastigar.
Zbor proizvajalcev je na svo-2.   zasedanju  tudi sklenil sPrernem.bo  občinskega statuta "* je izvolil svoje komisije.
» mandatno .imunitetno komisijo
s° 'bili izvoljeni:
Marijan Dolin ar, Hasiim Had-'iomerovič in Slavko Teran;
v komisijo za gospodarstvo:
Ignac Jontes, Stane Černilec ia Andrej Hladnik;
v komisijo za predpise in oi'ga-"'zacijska vprašanja:
inž. Anton Mali, MIlan Cesenj 'n Viljem Bcdina;
v komisijo za vprašanja delavnega samoupravljanja:
Vili Perko, Anton Maglič, ^arlena Polajnar, Andrej Zu-^ in Ivan Gregor.
PODPREDSEDNIK
Na skupni seji sta oba zbora ™oinakeiga ljudskega odbora iz-
olila za podpredsednika ofoč.
Judskaga loidbora tovariša Karla ^"•avcarja.
NOVI SVETI
j Da bo delo v bodoče potekalo ,.e afcribneje in da bo pri uprav-^aniu občine sodelovalo še več ^oliivcov, je občinski ljudski od-5* na skupnem 'zasedanju obeh
car-
Orov izvolil 12 svetov in si-
J*ct za spi0šno upravo in no-a"io zadeve:
jij^edsednjik Božidar Pretnar; ^ni; Maks Gosar, Janez Jesen-[.: ' Hasim Hadžiotnerovič, VI-perko, Antom Dornik, Mihael
Sin""'    Jo^° Goričan, Andrej
Hole.,
1 za. družbeni plan in finance:
ni^'ockedni,k. Franc Zntdar; čla-Stane Cornilec, ing. Anton
Jože
Franc Glob«
O uanez Kali'šnlk, Viktor Ber-
>cc,i
^tek-
li    Vika Franko, Janko
svet za industrijo, obrt, kmetijstvo in gozdarstvo:
predsednik: Jože Sparovec; člani: Janko Aljančič, Franc Zupan, Franc Meglic, Ignac Je-še, Alojz Legat, Vladimir Rozin, Janko Mozetič, Peter Zaplotnik, Ivan Legat, iniž. Tine Horvat;
svet za blagovni promet in turizem:
predsednik: Milan Zupan; člani: Milan Gašenj, Ignac Trši nar, Jože Silar, Matija Meglic, Vladimir Peraič, Gašper Stibelj, Bojan Plahuta, Franc SobeT;
svet za komunalne in stanovanjske zadeve:
predsednik: Steifan Zaplotnik; člani: Janez Gaberc, .Ignac Jon-tes, Franc Meglic, Andirej Meglic, Avguštin Primožič, Mirko Majer, Franc Stritih, Albin Nov-šaik;
svet za delo:
predsednik: Jože Benedlčič; člani: Anton Meglic, "Anton Strasner, Jakob Nemec, Jože Ja-
godic, Janez Kralj, Janko Sa-jovic, Slavko Zailokar, Ivko Ber-gant;
svet za šolstvo:
predsednik: Jože Mokorel; člani: Franc Talar, Milan Ognis, Marijan Hafner, Francka Napast, Janez IKavar, Danilo Rob-lak, Jan!ko Ragvat, Zdravko To-imažjiin.
svet za prosveto in kulturo:
predsednik: Francka Starič; člani: Vinko Golmajer, Marijan Pernuiš, Matija Mcžeik, Franci Saroibon, Mirko Brejc, Jože Aha-čič, Jelka Žagar, Franc Meglic;
svet za zdravstvo:
predsednik: mr. Zdenko Lavič-ka; člani: Alojz Kastigar, Vili Beduina, Andrej Zupan, dr. Anton Martinuič, Miha Svata, Silva Bertoincelj, Eleonoira Dolenc, Jernej Jezeršek;
svet za socialno varstvo:
predsednik: Marija Mežek; člani : Miha Rapinc, Slavko Teran, Ivan   Gregorc,   Stane   Bod laj,
Stali Mlilškee, Marij m Herak, Ljuba Dzar, Francka Roblek;
svet za varstvo družine:
predsednik: Viktor Dornik; člani: Anton in Marlena Polajnar, Kristina Svegelj, Franc Smilek, Marta Ragvat, Slavica Plut, Ivana Mihelc, Alojz Mar-kič;
svet za telesno vzgojo:
predsednik: Slavko Lufcanc; člani: Janez Svata, Andirej Hladnik, Marijan Dolinar, Andrej Andoljšek, Franc Markelj, Slavko Hvalica, Janez Wagner, Franc Jagodic.
ODBORNlSKE KOMISIJE obeh zborov:
komisija za volitve in .imenovanja:
Jože Sitar, Francka Starič, Marijan Pernuiš, Franc Miklič, Matija Micižek;
komisija za prošnje in pritožbe:
Jaka; Nemec, Maks Gosar, Ignac Jontes, Marijan Hafner, Kristina Svegelj.
Drobne novice
Viktor Svata, Stanko
NEPRETRGOMA ODPRTA TRGOVINA
Lepo je obnovljena prodajalna živil na Trgu svobode. Podjetje »Preskrba« je že zaprosilo obč. ljudski odbor za dovoljenje, da bo trgovina odprta od zgodnjega jutra do poznega večera' nepretrgoma. Gospodinje bodo s tem gotovo zadovoljne.
NAPISI, IZLOŽBE
Slišali smo, da bo posebna komisija obč. ljudskega odbora poskrbela, da bodo podjetja nad svoje poslovne prostore dala lepo napise in da bodo izložbe čim lepše urejene. Prazna izložbena okna bodo morala oddati v najem ali pa bedo morala vanje postaviti vsaj v lepih posodah rastoče okrasno zelenje.
ZELENJAVA, SADJE
»Delavska enotnost« v zadnji številki piše, da je tabla — cenik n.a javni tržnici brez cen. Zakaj jih.tržni organ ne pi£e? Zato ker so živila na javni tržnici v pretežni meri dražja kot v treh zelenjadnih trgovinah v Tržiču. Na občini so nam povedali, da bodo od trgovskih podjetij zahtevali, naj bodo zele-njadne trgovine odprte že v ranam jutru, čeprav bi bile potem del dopoldneva, ko preneha trg,
zaprte. Trgovine bodo na ta način vpil vala na znižanje cen na tržnici. Tudi bodo morali tržni organi začeti s preganjanjem raznih prekupčevalcev, ki se zadnje čase vedno bolj stekajo v Tržič.
PRITOŽBA NAD PRODAJALCI
Neka žena je napisala OLO pismo, v katerem se pritožuje nad prodajalci v trgovinah, mesarijah, mlekarnah itd., češ da ne dobi prave mere ali teže, ter zahteva skrajno ostrih ukrepov. Verjetno tisto pismo ni bilo napisano v Tržiču ampak nekje v kranjskem okraju in omenjamo pismo z željo, da bi poslovanje prodajalcev v naši občini nikdar ne izzvalo kakšnih pritožb. Kljiulb temu pa je omenjeno pismo povzročilo nalog, da se bodo izvrševale nenadne in poostrene kontrole.
O MLEČNI RESTAVRACIJI
O mlečni restavraciji! bodo te dni razpravljali na seji, ker promet nI ziadiovol.jiv. Odgovorni organi imajo dolžnost posredovati pri Zadružnih mlekarnah v Ctr-
čah, da se poslovanje mlečne restavracije poživi in razširi.
VODOVOD ZEGNANI STUDENEC—KO VOR—NAKLO
Letos sta občinska ljudska odbora v Kranju in Tržiču izdala že nad poldrag milijom dinarjev za iskanje in zajetje studencev pri »Zegnanem studencu«. Načrti za gradnjo so v delu.
Pred nekaj dnevi so se sestali zastopniki občin Kranj in Tržič, ki so odločili, katera fi-nančno-tehnlčna dela je .izvršiti in sklenili, da bosta oba ljudska odbora do konca decembra t. 1. imenovala člane posebnega iniciativnega odbora za formiranje vodovodne skupnosti ter pododbore za terensko organizacijo v zvezi z vodovodno skupnostjo.
Skupni sestanek iniciativnih odborov bo sklican januarja 1953 in bo konstituiranje izvršeno že na prvi seji.
opozorilo
Vse naročnike zamudnike ponovno prosimo za takojšnjo poravnavo naročnine. Le pod tem pogojem jim lahko zagotovimo redno nadaljnje prejemanje našega lista. —
Dopisujte v „Tržiški vestnih'
Stran 2.
TRZISKI VISTNIK
Z OBISKA V TOVARNI »PEKO«
Mogočna štirinadstropna stavba za tržiškim (kolodvorom vsakemu takoj razodene, da stoji tukaj ena največjih tovarn čev-» ljev v Jugoslaviji — tovarna »PEKO«. Njeni odlični izdelk niso znani samo po Jugoslaviji, ampak si vedno bolj utirajo pot v inozemstvo.
Slabo vreme me nekega jesenskega dne ni oviralo, da se ne bi napotil v to napredno tovarno. Ze prvi vtis mi je dal slutiti, da bom lahko zvedel mnogo novega in zanimivega. Posebno je razveseljiv' napredek v higiensko-tehmični zaščiti. To so vsekakor že sadovi dobro razvitega delavskega samoupravljanja, sem si mislil. Vedel pa som tudi, da v tej tovarni vse organizacije kar dobro in složno delajo.
Zbor proizvajalcev važen pripomoček delu obč. odbora
Pred nami so bile ravno volitve v občinski zbor in zbor proizvajalcev, zato sem se obrnil na dolgoletnega političnega delavca in republiškega poslanca Jožeta Benedičiča, ki je bil prav te dni izvoljen tudi v občinski zbor proizvajalcev. Seveda sem ga najprej prosil, naj pove kaj o pomenu zbora proizvajalcev in njegovih nalogah. »Občinski zbor proizvajalcev,« je začel Benedičtč, »bo lahko mnogo prispeval pri obravnavi gospodarskih vprašanj na obč. ljudskem odboru, saj bodo v zboru ljudje, ki bodo neposredno povezani s proizvodnjo, povezava bo tako mnogo bolja, vsa problematika se bo obravnavala globlje in bolj živo. Vsa nesoglasja med občino in tovarr nami bodo odpravljena s sklepom obeh zborov,« je končal Benedičič. Na vprašanje, kaj misli o novem zakonu o delitvi dohodka, je malo okleval1 z odgovorom, nato pa je rekel, da bo nov zakon o delitvi dohodka, ki določa enako razdelitev v vseh krajih, dal več možnosti razvoja in zaslužka občinam in tovarnam ter tudi delavcem.
Nove  tehnične pridobitve
v tehnični pisarni sem našel tudi tovariša Staneta Černivca, s katerim sva bila kmalu v zanimivem pomanku o delu in.težavah v tovarni. Iz razgovora sem izluščil, da je glavni problem rekonstrukcija tovarne. — »Proizvodnja se veča, prostori so tesni, posebno primanjkuje stranskih obratov,« je dodal še Cernivec.
Ponovno je naneslo, da sem obiskal tovamno »Peko« ob priliki obiska turističnih delavcev iz Celja. Uprava tovarne je ugodila njihovim željam ter jih seznanila z delom v tovarni. Diroklor tovarne tov. Ivan Stu-cin jih je v nagovoru seznanil z zgodovinskim razvojem tovarne ter sedanjim delom in problemi, ki nastajajo pri delu. Na-
MLECNA RESTAVRACIJA
»Obveščamo, da bo restavracija dne 29. lin 30. novembra zaprta.« Tak napis je bil n.avedema dva dni prilepljen na oknu restavracije.
Mnogo nas je bilo, ki smo ta dva dni foreiz moči obstali pred tem napisom in si pri'tem mislili vsak svoje. Mnogi so svoje misli povedali tudi glasno iin to prav nič pohvalnega za kolektiv rešita vraclj e.
Veliko roditeljev je takih, ki so že tedne, morda tudi mesece obljubljali svojim malčkom po-gostiiititev v restavraciji, ko bodo prazniki. Prazniki so prišli, z njimi pa tudi grenko razočaranje za malčke, ker vsemogočno obvestilo na oknu ni dopučalo nobene pogostitve.
Zdi se mi, da je ena izmed nalog mlečnih restavracij tudi borba proti .alkoholizmu. Veliko nas je bilo, ki smo potom, ko smo pročitali obvestilo, zavili k sosedu čez cesto, a vmes so bili tudi taki, ki Ibi .po vseh pravilih
to so si gostje iz Celja z velikim zanimanjem ogledali tovarno. Vsekakor so bili presenečeni nad dobro organiziranim delom. V polurnem obhodu so lahko videli, kako pride iz usnja hitro izgotovljen   izdelek   — čevelj.
Obratovodja tov. Karel Globočnik nas je presenetil z lepo novostjo v tovarni — vulkanizaci-jo čevljev. Videli smo, kako se v pičlih 20 minutah čevelj nekako »izpeče«. Zgornji del se pod pritiskom in temperaturo zlepi s spodnjim (surovo gumo). Tak čevelj je izredno trpežen, pa tudi cena je solidna — okoli 2500 din. S stroji, ki so jih sami izdelali po italijanskih prototipih in zamisli Jožeta Grosa in Sajevica, napravijo dnevno okoli 200 parov takih čevljev.
S. 8.
spadali v mlečno restavracijo in bil tam tudi bili, če bi bila .odprta.
Gospodarske upravičenosti takega ukrepa ne poznam, zato o tem ne morem govoriti, toda če bodo rekli, da ta dva dni ne bi bilo prometa, to ne ibo držalo, saj se je zlasti 29. novembra zaradi številnih športnih prireditev gnetlo ljudi po Tržiču, največ mladine, ki bi prav gotovo do zadnjega kota napolnili restavracijo.
Kolektiv mlečne restavracije si je že dolbro .postavil temelje, vendar bo moral v konkurenci z gostinstvom biti vztrajnejši.
Res je, da morajo biti uslužbenci restavracije tudi prosti, vendar je treba to urediti drugače, tako kot to urede gostinci.
Morda bo prav, da kolektiv pove, zakaj tako, saj pojasnila pričakuje mnogo potrošnikov.
PEKARIJA
Dne 28. novembra so v prodajalnah kruha obvestili potrošni-
VISINO PLAC BODO SAMI SEBI DOLOČALI
Dne 29. oktobra zvečer je priredil občinski sindikalni svet predavanje o osnutku zakona » delitvi dohodka gospodarskih organizacij. Udeležba je bila preko pričakovanja dobra. Predsedniki in člani sindikalnih podružnic ter člani delavskih samoupravnih organov so z resničnim zanimanjem poslušali razlago osnutka zakona ter korist in pomen novih nameravanih predpisov, ter stavili predavatelju tov. Zadniku iz Kranja mnoga strokovna vprašanja. — Zastopnik občine pa je razpravljal o stališču občine in njenih financ nasproti osnutku nameravane delitve dohodka. Velika udeležba in strokovna vprašanja dokazujejo interes delavcev, kako bodo v bodoče upravljal' svoja podjetja, ko bo verjetno tudi vsa politika plač odvisna le od marljivosti in sposobnosti ter s tem uspeha podjetja.
ke, da bodo prodajali krulh 30. novembra od 9. do 10. ure.
Ko sem hotel ta dan ob 9,20 uri kupiti kruh, je bila prva prodajalna zaprta, a pri drug' so mii pni stranskih vratih kratke povedali, da kruha ni več-Ko sem še malo postal pred prodajalno, se je zvrstila mimo mene cela procesija gospodinj, ki so kritizirale, tako da sem j° rajiši kar popihal, ker sem W pri raki edini predstavnik moškega spola in so se že kar mene lotevale. Ce bi se vse uresničilo-, kar so želele gospodinje, bi tisti iz pekarna vsaj pol le*3 kruha miti ne videli.
Ko sem šel domov, sem razmišljal o tem, ali v pekariji res ne znajo zračumati, koliko kruha pojemo Tržilčanii na dan, ker se mi zdi, da ga .pojemo v soboto ravno toliko, ko v četrtek.
Tudi tu bi se dalo vprašati, zakaj tako?
Stane Mcštf
JCrttika nalik foaleeo
Jože in njegov raj
Jožetov stric, ki je bil med vojno v okupatorjevi policiji, je tik pred koncem druge svetovne vojne pobegnil v Avstrijo. Jože je od strica prejemal skoraj vsak teden pisma, v katerih mu stric na vse pretege hvali razmere v zamejstvu in ga vabi, naj pride k njemu. Dolgo časa je Jože sam v sebi bojeval duševni boj, ali naj gre ali ne. Doma je imel lep, miren dom, starše, ki so ga imeli radi, delovni kolektiv, kjer je delal, in mnogo dobrih prijateljev, s katerimi je preživljal svoja mladostna leta. V Avstriji pa so se mu ponujali motorji, morda celo avto. V duhu se je videl v Mestecem avtomobilu, v elegantni obleki in v družbi lepih deklet, kako obiskuje letovišča, hotele in nočne bare. Zmagala je mladostna nepremišljenost in Jože je v temni deževni noči izginil čez mejo.
Sprejem pri stricu je bil še kar dober, le tega ni Jože mo-
gel razumeti, zakaj stric ni izustil niti ene slovenske besede, čeprav je bil Slovenec. Stričeva hisa je bila res precej razkošna in v njej je imel vsega na razpolago. Bil je brez dela. Cele dneve je sedel na stričevem motorju in delal izlete v okolico. Spremljala ga je sosedova Irena, s katero ga je seznanil stric že drugi dan. Govorila je seveda samo nemško in če se je Jože kaj zmotil, kar se je večkrat zgodilo, ga je Irena zasmehovala. Ob takih prilikah jo je Jože natančno pogledal in tedaj je spomin prvič ušel domov: »Svoje Verice ne bi dal za deset takihle Iren«. Z izletov se je Jožo začel vračati slabe volje. Stric mu je nato priskrbel tudi zaposlitev, in sicer je postal spremljevalec pri tovornem avtomobilu. Čeprav mu to ni bilo všeč (doma je bil šoler na 3 tonskem tovornjaku), ga je delo vendarle razveselilo, ko ni imel   časa   za premišljevanje.
Najhujše pa je bilo ob večerih in ob nedeljah. Jože je začel čutiti, da ni nikomur potreben, da ga nima nihče rad in da tudi on ne mara nikogar. Ob takem spoznanju je spomin poletel domov. Kako je mama skrbela, da je bil toplo oblečen, opran, zlikan in nikdar lačen, kako zelo jo je skrbelo, da zvečer ni prišel ob pravem, času domov, ter s kakšnim, veseljem in ljubeznijo ga je pričakovala njegova Verica. Kako rad je zvečer hitel h kino predstavi, kjer se je sestal s svojimi prijatelji in po kinu so večkrat zapeli marsikatero lepo domačo pesem. Tovariši kolektiva so bili ponosni nanj, ko je s tovornjakom prevozil 00.000 km brez popravila, a sedaj? V službi je bil hlapček nadutemu Nemcu, ki je bil šofer. Kot »Mitfahrer« se je moral klanjati trgovcem in drugim strankam, kakor da je manjvreden. Na stričevem domu so mu stregli kot tujcu. V hiši so mnogo govorili o slovenski zemlji, a nič lepega. Stric je samo blatil svoj   nekdanji  dom,  to pa
zato, ker je vedel, da ga je &3 vedno zapravil. Jože od začet«3 tega ni niti opazil, a pozneje J / začel ugovarjati, kar je stric3 silovito jezilo.
Neke nedelje zjutraj je J°*® sedel v jedilnici in poslušal radio.  Nehote  je začel obrača" gumb, iz zvočnika je zadone' lepa domača pesem »Oj Trigl3' moj dom .. .« Jože je obsedel n stolu in po licu so tiho polze|g solze ena za drugo. V sobo J vstopil stric in s sovražno ' njo premaknil gumb na aparat > sobo je  napolnil  odmev osla0^ nega  nemškega  šlagerja. Stri je videl Jožetov objokani obr
in pričel ga je zasmehovati
ni več vzdržal. Njegovo telo je streslo v krčevitem ihtcnJ^j Stekel je v svojo sobo, se oW kel in Čez eno uro je na n „, diplomatskem predstavništvu * prosil za vrnitev domov.
Sedaj je doma. Za Jožeta obstoji na svetu nobena ki   bi   ga   pripravila, da bi kdaj  prostovoljno zapustil s dom.
S. **•
St. 19
TRZlšKI vestnik
Stran 3
Kronika tržiškega občinskega odbora
(Nadaljevanje)
Hudo neurje. Prag pod mostom sv. Janeza v »gasi« (Partizanska -ulica) je voda odnesla, porušila 20 metrov opornega zidu obrežja proti Slapu. Stoti-soče Škode,
Odbor sklene, da dobe občinski reveži drva zastonj iz občinskih -gozdov, socialno šibkejši prebivalci pa- 100 kron pri klaf-tri ceneje, kot je tržna cena.
Določi se plača policaju mesečno 700 kron, brezplačna obleka, obutev, kurjava in stanovanje.
Proračun občine za leto 1923 sklenjen že v dinarjih za vsoto 187.933 din. Davki nespremenjeni.
»Slovenec« je priobčil članek o nočnih pretepih v Tržiču. Zaradi lega burna seja obč. odbora, ko si odborniki med seboj očitajo, da se niso tepli »državotvorni«, ampak opozicionalci. Odbor sklene predlagati kaznovanje krivcev, ne oziraje se na njihovo politično pripadnost.
Obč. odbor začel pravdo proti Križanom, češ da nimajo pravice brezplačno odvzemati pesek in material iz kamnoloma v Zg. Preski.
Občinski obračuni prebivalstvu razpoloženi javno na vpogled.
Odbor zahteva, da se občinska cesta proti Slapu proglasi za okrajno cesto, ker je to prometna zveza dveh občin. Baron dr. Kari Bom in tovarnar Charles Mol i ne se nočeta -odzvati pozivu odbora, da sodelujeta pri obnovi ceste m škarpe proti Slapu, ki je bila poškodovana po neurju, četudi cesto v pretežni meri uporabljata.
Obnovita se mostova na cestni progi proti Zalemu rovtu. Interesenti e se otepajo plačila.
Izprijeni otroci se po sklepu odbora oddajo v poboljševalni-co, oziroma izženejo v do-mov-ne občine.
V občinsko ubožnico se samovoljno vseljujejo posamezniki. Sklep odbora, da se mladi, zdravi ljudje prisilno odstranijo iz hiše.
LETO 1923
Slavnostna počastitev velikega Slovenca, pokojnega dr. Ivana Tarčarja — Odbor pokloni v sklad dr. Tavčarja pri Družbi sv. Cirila in Metoda 1000 din
Poravnava z občani iz Križev zaradi odvzema peska v Zgornji Preski.
Za razpisane -službe občinskih policajev ni vložena nobena ponudba.
Obč. odbor popravi škodo po neurju. Baron Born in Motine dasta les, ki ga zvozi občina Sv. Katarina, delo pa plača občina Tržič.
Občina Tržič odstopi predilnici Pepelarjev studenec, v odškodnino pa podjetje plača -napravo dveh mostov nad klavnico.
Predilnica poveča poslopje meščanske šole, kot je bilo dogovorjeno.
Občinski odbor mora plačati dolgove vojnega posojila.
V Koiziinovi (Peko) htiiši zaseže •obč. odbor tri že dolgo prazna velika stanovanja.
Odbor počasti spomin umrlega dolgoletnega tržiškega župana Antona Globo-čnika-.
Oster besedni boj med odborniki, da je poslopje meščanske šole nadzidati in prizidati v večjem obsegu, kot je to dogovorjeno s predilnico. Odbor sklene zgraditi dvoriščne prizidke na občinske stroške. Ponovna razprava o potrebi gradnje poslopja ljudske šole. Grožnja okoliškim všolanim občinam za izšolanje, če ne bodo plačevale več kot osmino stroškov.
Občinski odbor prodaja bukova drva iz občinskih gozdov, postavljena na dom po 1600 krort, smrekova po 1250 kron, hlode po 1350 za m3. Javni nameščenci plačajo drva v obrokih.
Ustanovi se krajevno stanovanjsko oiblastvo.
Fr-a-ncfcL Babic se podeli koncesija za gostilno.
Na seji 20. 7. 1923 poroča župan, da je okrajno glavarstvo dalo nalog občini Sv. Katarina, da zgradi lastno šolo.
Občina Tržič spet išče posojilo za gradnjo šole, obrestina mera pa znaša 14 %.
Občinska klavnica ne more dobiti pravice javnosti, dokler se ne izvršijo predpisana popravila, ki stanejo 300.000 kron. Odbor sklene klavnico -popraviti in sredstva za delo priskrbeti s posekom lesa-.
V Tržiču se Ukinejo številni javni vodnjaki, iz katerih noč in dan teče voda, le nekaj vodnjakov naj še ostane.
Odbor sprejme v službo občinskega cestarja (zidarja) z mesečno plačo 4000 kron.
Sklene se službeni red za občinske uslužbence.
Javna razsvetljava se postopoma ureja.
Pritožbe odbornikov, ker je meso v Tržiču dražje kot v drugih krajih. Odbor sklene -povabiti v Tržič več mesarjev, da se s konkurenco znižajo cene.
V osnovnih šolah se obnove vse peči. Za napravo strehe in tal v šolah se poseka 250 m:i losa v občinskih gozdovih. S presežkom izkupička za les se plača delo. Ljudsko šolo v Tržiču obiskuje 520 -otrok, od teh je tr-žiških 270, vsi ostali pa so iz zunanjih občin. Odbor znova -razpravlja o tem-, da smejo h-odiiti v tnžiško šolo le tržiški otroci, ker ne gre, da bi Tržič -vzdrževal šole ,za zunanje občine. V šolah je samo 10 razredov. Oster besedni -boj med večino odbora im opozicijo (Slovenske ljudske stranke). Večina očita opoziciji, da ne pusti izišolanja okoliških občin zato, da obdrži Slov.emsfca ljudska stranka večino v krajevnem šolskem svetu.
Lomljani zahtevajo, da se gradi šola v vasi Lom in ne na Slapu. O-bč. odbornik Matija Sker-bec izjavi na seji 27. 9. 23 Lom-ljan-om: »Nikar ne -recite, da sploh ib-oste zidali šolo, sicer jo boste -res morali zidati.«
Za leto 1923 je -izostala- državna podpora za vzdrževanje obrtno nadaljevalne šole. Obč. odbor sklene sam prevzeti stroške, pričakuje -pa -prispevek Zbornice TOI. Sklop, da se na šoli odpro oddelki tudi za predilniško, kovaško in čevljarsko stroko.
Občinski odbor uvede občinski davek na ponočni obisk gostiln in kavarne po 1 din od gosta za večer. Dohodek gre v občinski ulbožni sklad.
Oba tržiška zdravnika bolehata, Obč. odbor išče nove zdravnike.
Odbor -osporava šolski proračun m sklene, da se za 12 m3 šolskega prostora sme porabiti 0,8 do 1,0 m3 drv, torej za vse šole letno 160 m". Sole vsako pomlad dobijo suha drva za prihodnjo z-iimo. Meščanska šola štedi z drvmi, ker porabi letno za 11 sob le 90 m3. Ostra debata med večino in opozicijo v odboru. Sklep večine, da se pr.ito-' ži proti šolskemu proračunu.
Na seji dne 6. 11. 1923 sklene obč. -odbor -uvedbo občinske davščine na- podjetja, ki uporabljajo mot-o-mo silo -iz razloga, ker je Tržič v najhujših finančnih težavah, kljub silno -razviti industriji ter obrti. Odbor pripisuje krivdo podjetjem, -ki niso primerno obdavčena. Samo v Tržiču plača predilnica fcontingenti-ran davek, medtem ko plačuje industrija v drugih občinah davek izven kontingenta, zato imajo druge občino nižje občinske d-oklade. Nova občinska davščina bo obdavčila le podjetja, ki imajo motorno silo nad 4 PS. Podjetje s 5 PS plača po en dinar od PS, od 6 PS plača po 2 din, torej 12 din mesečno in progresivno vedno- več, čem več motorne sile uporablja. Predilnica bi torej pri taki lestvici plačala mesečno stoti soče dinarjev. S tem bo občinski odbor prišel do zadostnih dohodkov in bi lahko . zgradil šole in vse druge -potrebne naprave.
Občinski odbor je pripravil tudi, osnutek -naredbe, da se uvede občinski davek na zaposlovanje tuje delovne sile. Podjetje, ki ima do štiri delavce, ne plača nič, -za vsakega -nadaljnjega delavca plača 1 dinar -mesečno občinskega davka, -pri večjem številu delavcev v industriji pa lestvica progresivno narašča. Tudi od donosa tega davka pričakuje občinski, odbor velike dohodke, obstoji samo vprašanje ali bo vlada sklep občinskega odbora potrdila.
Zupan na seji pojasni, da ima sorazmerno majhna in šibka občina Šoštanj 5-00.000 kron letnega davčnega predpisa, medtem ko ima gospodarsko močni Tržič le 88.000 kron takega predpisa.
Občinski proračun za leto 1924 znaša 524.000 dinarjev, od tega za popravilo šole 150.000 din in za klavnico 57.000 dinarjev.
Odbor sklene zahtevati premestitev -neke Učitelj ice, katere zasebno življenje je oporečno.
SLO GRAD (Slov. gradbena družba) je samovoljno napravila novo strugo M-oišenika, prekopala občinsko zemljiJče pod kapelico na Cegelšah ter -napravila mostove. Okrajno -glavarstvo podjetje kaznuje z globo oziroma 160 dni zapora.
Občinski vodovod se poprav-vlj-aija. Odkriti- so novi studenci pod Cen-ovo oziroma Staževo gubo. Klavnica se obnavlja.
Na sejah -stalna borba med obč. odbornikom župnikom Matijem Skerbcem in županom Lončarjem. Obč. svetovalec Jelene v proračunski razpravi opomni, da le delavska grupa kluba Slovenske ljudske stranke podpira kapitaliste. Ker očitka noče preklicati, občinski odbornik Majeršič z delavskimi člani
opozicije demonstrativno zapusti sejo, četudi je seja še vedno sklepčna, je župan noče nadaljevati brez opozicije.
Predilnica se pritoži proti občinskemu proračunu. Zupan Lončar ostro -zavrača pritožbo, češ da je neresna in vložena zato, da je pač pritožba-. Dohodek iz davka na. motorne sile je odbor pravilno pro-ra-čunal. Pritožbe se sam-o predilnica in nobeno drugo podjetje, četudi so tudi prizadeta z občinskim davkom.
Zupan zavrača navedbe predilnice v pritožbi, da je občinski proračun razsipen. Pritožba predilnice dokazuje, da podjetje ne pozna ali noče poznati niti najmanjših občinskih potreb, ker so navedbe v pritožbi mestoma 'kar smešne te-r žaljive, saj -ni proučila niti gospodarskih, niti socialnih ali zdravstvenih potreb občine, v kateri ustvarja svoje dohodke.
Na prihodnji seji občinski ljudski odbor definitivno sprejme občinsko naredbo o davku na rnoto-rne sile. Z-anj glasujejo vsi člani občinskega -odbora izvze-m-ši enega, ki je predilniški nameščenec in se je vzdrževal glasovanja.
Sestavila se je inventarna knjiga liim-ovine občine in raepo-lo-žila skupno z obračun-otn za preteklo leto javnosti na vpogled.
LETO 1924
Krajevni šolliski svet prealaga, da se v tržiško šolo ne sprejemajo otroci iz Križev, ker je v Križah šola. Rešitev zadeve se prepušča bodočemu obč. odboru.
Veliki župan ljubljanske oblasti je razveljavil naredbe občinskega odbora o uvedbi občinskih davščin na motorne sTle in delovno silo. Odbornik opozic. Majeršič izjavlja, da je predlog zavrnjen verjetno zato, ker se morda smatra, da je obč. proračun visok. Zupan Lončar vprašuje ali je bil samo en račun izplačan brez odobritve odbora in -kate-ri izdatki proračuna niso -primerni. Opozicija molči. "Član odbora (prediln. nameščenec) predlaga, naj odbor prosi predilnico za prostovoljni prispevek, da ne bi bila občina v zadregi, ker se bo zlepa več doseglo kot s silo. Zupan tako prošnjo odklanja, češ da je to za občino poniževalno, da prosi tam, kjer lahko dobi denar na zakonit način. Skrajno ostra debata v odboru in grožnje, da se bo zadevo s predilnico spravilo pred beograjsko poslansko -zbornico. Odbornik Lajoviic izjavlja, da predilnica ne da ničesar prostovoljno in da živi podjetje od tega, kar premalo plača svojim delavcem in zato občima ne sme kapitulirati. Odbo-r sklene vztrajati na proračunski vsoti in diferencirati občinske doklade ter poslati vsem poslanskim klubom v Beograd peticijo za spremeni-tev davka. Proti spremembi davka glasuje delavska grupa kluba Slovenske ljudske stranke.
Občinski odbor -ukine davščino na ponočni obisk gostiln in kavarne, ker je vzbudila preveč nevolje, finančni uspeh pa ni bil zadovoljiv.
Predilnica kljub dogovoru noče  zgraditi satno-vanja  v me-
Stran 4
TRŽIšKI VESTNIK
SI. 19
stanaka soli, zato ga zgradi občanski odbor.
Na seji 11. 4. 24. odbor znova zahteva uveljavitev naredbo o davku na motorne sile. Odbornik Majeršič se protivi, češ da naj odbor raje Sklene protest proti centrailizmu v državi in zahteva slovensko pokrajinsko avtonomijo, ki bo lahko doma reševala podobne probleme. Na seji ponovni predlogi, da se občina poniža in prosi predilnico za prostovolj.nl prispevek za kritje proračunskega primanjkljaja. Večina odbora te predloge ostro zavrača. Zupan Lončar opozori, da se je razgovarjal z zastopnikom predilnice o plačilu prispevka, pa je zastopnik dejal: »Naš čas še ni prišel.« Odbor z večino glasov sklene občinsko naredbo o uvedbi občinskega davka na motorne sile. Odbor je najel posojilo 150.000 dinarjev za kritje proračunskega primanjkljaja po 12%.
Sodnii prostori pri Batelinu odpovedani. Zadrega občine, kam dati sodišče.
Na seji 2. aprila poroča župan Lončar, da je v sporu s predilnico posredoval finančni delegat za Slovenijo dr. Savniik. Predilnica bo letos prispevala občini 200.000 din.
■ Občinski odbor uvede davek na prenočevanje.
Dne 22. 6. 1924 volitve v občinski odbor. Vložene 4 liste: SLS - klerikalci, DS - liberalci, Soc. gosp. lista - socialni demokrati e ter obrtno- gosp. lista (klerikalci - desničarji). Lista liberalcev dobila 12 odbornikov, lista klerikalcev 5, socialni demokrati e 6 in desni klerikalci 2 odbornika. Izvoljeni so:
Ivan Lončar, tovarnar Karel Globočnik, čevljarski mojster Karel Dobrin, davkar Karel Zabkar, sedlar in trgovec Anton Markelj, tovar, skladiščnik Viktor Engelsiberger, mizarski mojster Anton Pretnar, tovarnar Anton Jelene, tovarnarja sin Jožko Klofutar, trgovec Joža Vidmar, tov. usnjar Franc U-ršič in usnjarski delovodja Josip Tcpo-riš, vsi iz liste DS (liberalne stranke); kmetovalec Femc Rudolf, usnjairski delovodja Janez Majeršič, župnik Matija Skerbec,* tov. čevljair Lovro Toma-aia, čevljarski mojster Martin Slapar, vsi na listi SLS (klerikalna lista); dalje prediln. otora-tovodja Hinko Snoi, ravnatelj meščanske šole Albin Lajovic, tov. ključavničar Miha Zaletel, čevljarski, mojster Joža Stefe, tov. čevljar Ignac Ahačič in kurjač Ivan Rogel, vsi socialni demokratje, ter Avguštin Primožič, mizarski mojster in Karel Ruech, gostilničar in trgovec, oba z liste obrtno - gospodarske stranke.
Na seji 17. 7. 1924 z 18 glasovi Izvoljen za župana Ivan Lončar.
Občinska klavnica dograjena, dobi pravico javnosti.
Ukrepi obč. odbora proti pijančevanju in pijanim nočnim razgrajačem.
Občinska pisarna silno slabo opremljena. Zupan ima pohištvo, ki se komaj drži skupaj. Stole za sejo si odbor izposoja v gostilnah. Odbor na javni seji napravi opazko, da je uradna soba tajnika tako okajena od. dima diz peči, da je videti kot sušilnica za meso. Naroči se nekaj skromnega pohištva.
Odbor odkloni predlog za izgon oseb, ki žive v konkubinatu.
Občinski proračun za leto 1925 sprejet z izdatki 501.696 dan za kateri znesek predilnica prostovoljno prispeva 300,000 din.
Berače, ki. nadlegujejo Trži-čane in denar zapiijejo, orožniki na poziv odbora preganjajo.
Stalen boj občinskega odbora z župnikom Matijem Skerbcem. Zupan Lončar na javni seji izjavi, da je v Tržiču vladala sloga v času župnika Jožefa Poto-karja, odkar j© prišel v Tržič župnik Skerbec, pa ao se začeli razdori. Odb. Lajovic je tudi v sporu z župnikom. Meščanska šola je v pol leta oddala, nad 2000 kosili in večerij revnim dijakom, pa župnik nikoli nikogar ne priporoča.. Mnogo otrok iz okoliških občin podpira Tržič. Obračun krajevnega šolskega sveta, ki ga je sestavil župnik Skerbec, kaže primanjkljaj, pregled pa ie dokazal presežek. Odbor sklene pregledati pregled vsega poslovanja krajevnega šolskega sveta .in njegov razpust.
Krajevni šolski svet razpu-ščen. Župnik Matija Skerbec protestira, češ da je to politično nasilje, ki se bo maščevalo.
Nad 80 % stroškov zastopa zdravstvenega okrožja (zdravstvene občine) nosijo samo Tržd-6ani. Okoličani so izvedli volitve brez Tržičanov v to občino in zato Traičani v tem odboru sploh nimajo zastopnika in so Križani poleg tega hoteli prenesti sedež zdravstvenega okrožja v Križe. Tržič se je pritožil.
Zastop zdravstvenega okrožja razpuščon.
Občinski odbor ustanovi samostojno zdravstveno občino Tržič. Odbornik Skerbec se ostro protivi in zahteva, naj zdravstvena občina obsega tudi celotno okolico.
„GOSPODARSKI
Uredništvo »Nove proizvodnje«, glasila Zveze društev inženirjev in tehnikov LRS, že od leta 1953 dalje izdaja za vsako leto Gospodarski koledar. V dosedanjih petih letih šo si Gospodarski koledarji utrli pot v prav vse naše gospodarske organizacije. Brez posebne reklame je uredništvo tudi za leto 1958 pripravilo Gospodarski koledar. V njem bodo objavljeni članki o vseh naših industrijskih strokah, o kmetijstvu, gozdarstvu, gradbeništvu, prometu, trgovini in gostinstvu, obrti, komunalnem gospodarstvu, vsi izpod peresa naših najbolj razgledanih gospodarskih strokovnjakov. Med drugimi so prispevali važne članke tov. Zoran Polič, Julij Beitram in naši. državni sekretarji gospodarskih .resorov.
Vsi ti članki podajajo popis uspehov, težav, opravljenih in nerešen nalog, tako da jih bodo z naj , ećjim zanimanjem prebrali vsi naši gospodarski strokovnjaki. V koledarju bodo opisane tudi gospodarske razmere, v katerih živijo naši ljudje preko meja naše domovine. Nadalje bo Gospodarski koledar 1958 vseboval zopet po abecednem redu zbrane gospodarske predpise, kar že nekaj let koristi v mnogočom našim gospodarskim organizacijam in nameščencem v gospodarskih organizacijah in jim olajšuje delo. Računovodje in knjigovodje bodo mnogo pridobili, če bodo skrbno prebrali
LETO 1925
Odbor spet ponovi prošnjo za priklopitev okoliških vasi k Tržiču.
Odredi se krajevne ljudsko štetje lin izdajo strogi predpisi o priglaševanju in odglaševa-nju. ,
Razprava na seji odbora o spomeniku padlim vojakom, odbor določi za spomenik svoj prispevek.
Po izvršenem ljudskem štetju ima Tržič 2908 prebivalcev in sicer 1313 moških ter 596 žensk. Po narodnosti so — razen 45 Nemcev, 1 Italijana, po 1 Francoza, Rusa, Angleža in 15 Cehov — vsi Slovenci.
Zupan Lončar je na prošnjo industrij cev potoval v Beograd, da izprosi, da bi ostala glavna carinarnica šo nadalje v Tržiču, ker je carinarnica v veliko ko-nist tovarnam. Zupan je s prošnjo uspel, računal je potnine 25.000 din, denar pa je takoj po prejemu izročil blagajni za brezposelne, ki je denar razdelila. Odbornik Majeršič župana na seji ostro napade, kako je mo- , gel računati 25.000 din. Zupan smatra vprašanje za nesramno in dokaže, da je od bogatih tovarnarjev zato zahteval za uslugo tako visok znesek, da so brezposelni dobili podporo. Odbor županovo dejanje pohvali.
Občinski obračun se razpolo-ži javnosti na vpogled.
Skrb odbora za novega zdravnika. Dr. Hawlina je hudo bolan, v Tržič hodiii pomagat zdravnik dr. Neubauer z Golnika. Občinski odbor ponuja 2000 din mesečnega prispevka zdravniku, če se naseli v Tržiču.
Borba obč. odbora, da ostane sodišče v Tržiču.
Sklene se občinski proračun z vsoto 527.148 din, h kateremu prispeva predilnica prostovoljno — 300.000 din.
KOLEDAR 1958"
vse njim namenjene članke kot n. pr. »Uporaba finančnih predpisov gospodarskih organizacij«, »O finančnem .poslovanju podjetja«, »Delo in izkušnje revizorjev v gospodarstvu«, »Kazniva dejanja v gospodarstvu«, »Pro- . blem stabilizacije in normalizacije v gospodarstvu glede na nove predpise o delitvi celotnega dohodka« in »O plačnem sistemu gospodarskih organizacij«. Pravniki se bodo razveselili zaradi člankov kot so: »Značilnosti novih predpisov o razlastitvi«, »Dogovarjanje o kakovosti in Ugotavljanje kakovosti blaga«, »Zakoniti An sodni roki«. Tehnologi bodo povečali svoje znanje, če bodo prebrali članke kot so: »Avtomatizacija v bitki za dvig produktivnosti«, »Analiza delovnega mesta«, itd. Naše kmetijstvo, novosti in naloge v kmetijstvu so popisane v 11 strokovnih člankih.
Sleherna gospodarska stroka bo v gospodarskem koledarju 1958 našla vse polno novega, zanimivega, podiučljivega, talko da bo Gospodarski koledar 1958 nujno potreben ne le vsaki gospodarski organizaciji, marveč tudi. slehernemu, ki je zaposlen v našem gospodarstvu.
Gospodarski koledar 1958 bo izšel na nekh 500 straneh, oprema bo luksuzna in umetniška. En izvod bo stal 1.000 din. Naroča se pri Upravi »Nove proizvodnje« Ljubljana, p. p. 407, Trubarjeva ul. 15, telefon 23-472, tek. rač. 60-KB-1-Z-1142.
IZ SPOMINOV
DAT'A V TRŽIČU
Tržičani so se kmalu po nastanku predaprilske Jugoslavije zelo brigali, da bi tovarnar Bat'a zgradil ' tovarne v Tržiču. Slo je za to, da bi številni brezposelni čevljarji debili zaposlitev in da hi obstoječe, večinoma nemške tovarne, izgubile monopol nad zaposlitvijo delavcev ter določanjem višine zaslužka. V Z lin so bile poslane ponudbe občinskega odbora, da bi se v Tržiču zgradile tovarne, če že ne za čevlje, pa vsaj za nogavice, podpetniike iz gumija ali vsaj za vezalke za čevlje. Obč. odbor je Bat'i ponudil brezplačna stavbišča in obljubil tudi vso pomoč pri dodelitvi Se neizkoriščenih vodnih sil. Bat'a je željo'Tržičanov odklonil It razloga, ker je v Tržiču premalo prostora In ker je lega zaradi bližine meje neugodna. Tovarne je zidal v Borovem.
»PO ODGONU«
Današnji rod le malo ve o »odgonih«. Ce je v občini prebivalec, ki ni imel tam domovinske pravice, postal nezaželen, so poiskali- vzrok in ga izgnali v domovno občino. Ce ni šel zlepa, so ga poslali po »odgo-nu«. Na enak način so potovali domov po prestani kazni tudi odpuščeni kaznjenci. O tem bi vedel marsikak Tržlčan-komu-nist, ki se je vračal iz zapora domov, marsikaj povedati. Velike občine so bile odgonske postaje: imeti so morale zapore. . Tud.i Tržič je bil taka odgonska postaja. Na občini so še pred dobrimi 15 leti izdajali prisilne potne liste, s katerim je izgnanec potoval sam brez spremstva. Tistega pa, ki je doS61 od-gonski list, je spremljal osožnik ali policaj. Tak izgnanec je bil revež, ker je potovanje trajalo včasih cele tedne. Vodili so ga od ene do druge odgonske postaje in postajam se nikdar ni preveč mudilo z odpravljanjem ljudi.
Navadno pa so kriminalni izgnanci bili povsod nezaželeni in občina se jih je skušala znebiti. Mnogokrat je bil iagnance v kraju, ki ga je izgnal, prej kot policaj, ki ga je prignal v domovno občino. Takole je bilo pred manj kot 30 leti: Zvečer ob šestih je pripeljal policaj V civilu komaj 17 let staro, izredno lepo deklico na občino. Uradnik Franci je poskočil in ustrežljivo vprašal: »Želite, gospodična?« Tajnik je poznal civilista, ki je mnogokrat pripeljal izgnance v Tržič, potrdil policaji' prevzem dekleta in rekel: »No, deklica, spet smo doma. KoW«° mesecev ste sedeli?« Deklica Je predrzno odgovorila, da osem mesecev, zaradi Itega, ker je okradla svojega nočnega gosta. »In kaan greste sedaj?« je vprašal tajnik dekleta. »Dajte m.i 200 dinarjev, pa takoj odidem & Tržiča nazaj v C, od koder sem prišla,« »In če jih no dam,« ie vprašal tajnik. »Potem pa ostanem v Tržiču!« je odgovorila. Tajnik je brž dal 200 din in telefoniral orožnikom na mejo, d'1 jo spustijo brez potnega liKlta čez mejo. Menda je bila mnog0 prej onstran meje kot poVica] doma. Tako se je občina s^u-šala iznehiii vsakogar, ki jo občini povzročal kake težave a" skrbi.
St. 19
TRZISKI VESTNIK
Stran 5
STEZE IN POTU OKROG TRZIČR
XII. NA PIRMANCE (943 m)
Plrmance imenujejo ozek greben severno od Tržiča, ki se s svojimi strmimi pobočji spušča proti, obema dolinama: na vzhod proti doliiini Tržiške Bistrice, na zahod proti dolini ob Moščemi-- ku. Zato je groben zelo razgleden in zaradi razglednosti priljubljena izletniška točka v neposredni bližini Tržiča.
Na Pirmance vodi več poti. Lahko se vzpnemo nanje od juga, od zahoda in od vzhodne strani.
I. Od zahoda: Z Ljubeljske ceste zavijemo na Cimpru v desno navzgor. Precej strma steza, s katere se ves čas lahko razgledujemo v dolino ob Mošče-niku, nas po številnih zavojih kaj kmalu privede na manjši preval med Pirmaneami in Kammjekom (871 m). Ko pridemo na rob, nas preseneti razgled na obe tržiški dolini. Vendar ta steza ni najbolj priljubljena, ker je močno strma in seka izohipse ves čas pravokotno.
II. Od vzhoda: Iz Tržiča gremo na Slap do tovarne lesne lepenke, tu pa po mostu čez Bistrico In se nad tovarno začnemo vzpenjati narahlo navzgor ob travniku. Kaj kmalu nas sprejme gozd. Po gozdu se dvigamo navzgor proti severu. Sledimo suhi dolini in ko pridemo ven Iz gozda, nas vodi pot mimo senika na vrh grebena, kjer se naiša steza stika z markirano stezo, ki vodi preko Pirmanc na Kofce.
III. Od juga: Z zgornjega dela glavnega trga se nalahno dvignemo po Ljubeljski cesti do vhoda k otroškemu igrišču pod gradom. Tu nas kažapotna tablica opozori, da zavijemo v desno proti Pirmancem. S tablice tudi preberemo, da vodi preko Pirmanc markirana steza na Kofce.
Ta tretja varianta je najbolj priljubljena, ker je manj strma kot ostali dve In ves čas razgledna na obe strani.
Mimo otroškega igrišča krenemo v desno navzgor poti gradu, ki mu je včasih gospodaril maršal Radetzky. Kmalu smo pri »francoskem« znamenju, postavljenem v spomin Francozom, ki so tu padli in ki so po ljudski govorici tu tudi pokopani. Mimo znamenja, od koder se razgledujemo na severovzhodni del starega Tržiča in na nogometno ignitšče pod seboj, se mi-nio starih mogočnih hrastov po-vzpnemo na Brežice.
Tu je v pobočju manjši pregib, ki so ga izkoristili za. njive. Ko se dvignemo do weekend hišice, uzremo Begunjščico.
Stciza nas kmalu pripelje v bo-( rov gozd. Tla so apnena, zato ni nikjer nič 'vode. Smo na pobočju Kamnjeka, ki ga je bilo treba umetno pogozditi, kajti razdiralno delo vode je s hudourniškimi grapami lin nasiipanjem grušča ogrožalo obstoj gradu Neuhausa. Zato so njegovi gospodarji posadili strmo pobočje z bor*, ki s svojimi koreninami zadržujejo Preveliko razpadanje, kruišenje in odplaikovanje drobirja po pobočju navzdol. Prej je bilo lamreč pobočje Kamnjeka skoro docela golo, skalno. Zdaj je gozd že spet razredčen, morda *e kar preveč, saj je bilo letos sPet podrtih kar precej debel. Misliti bi bilo na to, da.se tla znova pogozdijo, kajti voda spet
razdira in odplakuje. Na tako strmem in skalnem pobočju je treba ravnati z gozdom kar se da previdno in posledice sekanja sproti tublaiževati s ponovnim pogozdovanjem.. Saj je vprašanje erozije eno izmed najvažnejših ne le pri na« v Jugoslaviji, marveč v svetu sploh. Pokazalo se je. namreč, da smo temu problemu posvečali doslej premalo pozornosti in pogubne posledice ne izostajajo.
Po mehki, z borovimi iglicami nasuti stezi se precej strmo dvigamo proti vzhodu, proti robu Kamnjeka. Pri boru na robu grebena zavijemo z zahodnega pobočja na južno in kmalu nato spet okoli vogla nazaj na zahodno pobočje. Med travo in grmovjem se dvigamo navzgor. Kmalu postane steza ravna in nas vzporedno s šentansko dolino vodi po .pobočju, s katerega moremo med drevjem gledati na pobočje onstran doline Mošče-nika, kjer se beli tržiški dom onemoglih. Pod nami je zgornji del Tržiča, ■ Ravne, nad njimi ugledamo koto na Stolcu. Na razglednem robu se ozremo še na Lešansko planino, Petelinove ravni, pa tudi na Kovor, Loko in Jelovico. Razgled proti jugu nam zapira strmi rob Ko-kovnice.
Vzhodno nad nami je vrh Kamnjeka. Sem gori vodi več Stez od juga In jugovzhoda. Ena od njih poteka čez »Pehtro babo«, to je v pobočju Kamnjeka majhen raven, pregib. Stari Tržičani pripovedujejo, kako so jih na postno sredo kot otroke pošiljali na Peihtro babo gledat, kako tam ».babo žagajo«. Tržičani, ki. so se zbrali na »Pehtri babi«, so s strmine spuščati kamenje v dolino in se šalili. Medtem ko so otroai lezli po strminah Kamnjeka, so doma poobe-dovaili, otroci pa so ostali brez kosila. A za to so jih obdarovati z dobrotami, ki so padle iz prežagane »Pehtre babe«.
Ker je vzhodno pobočje Kamnjeka mestoma prepadno, je primerno tudi za plezanje. Zlasti nad Slapom so strmine Ka-
Dne 28. 11. 1957 je stopil v veljavo novi zakon o avtorski pravici, ki je objavljen v Uradnem listu FLRJ, št. 36 dne 28. 8. 1957.
Po določbah novega zakona uživajo avtorji glasbenih in književnlh del zaščito svojih imovinskih in osebnih (moralnih) pravic (čl. 25 in 26 navedenega zakona).
Osebne (moralne) avtorske pravice so v tem, da je treba ob uporabi avtorjevega dela priznati in označiti avtorja kot avtorja; da ima avtor pravico, da se upre vsakršnemu' popačenju, okrnjemju in drugačnemu spreminjanju svojega dela in vsakršni nedostojni uporabi, ki bi žalila njegovo čast ali ugled (čl. 26.)
Avtorska imovinska pravica je v njegovi pravici izkoriščanja, uporabljanja dela v vseh ozirih, oz. v pravici do povračila (honorarja), če njegovo delo izkorišča druga oseba (čl. 25).
Avtorsko delo smejo drugi, razen avtorja samega, izkoriščati, uporabljati samo z njegovim dovoljenjem (čl. 25).
Dovoljenja za izkoriščanje av-
mnjeka kaj primerne, da nudijo prvi in najosnovnejši pouk mladim plezalcem. Velika njihova prednost je v tem, da so v neposredni bližini Tržiča in dosegljive že v pol ure.
Ko pridemo na rob, se nam odpre razgled še na drugo, na vzhodno stran. Ugledamo Brčev rovt, svetlo jaso sredi temnega gozda in lomsko dolino, sredi katere čepi prijazni Lom. Nad to dolino tvori Storžec mogočno kuliso Od tam nam drsi pogled prek Bele peči In Zenikljcvca. Izza prevala pod Skarjevim robom, imenovanega Javomiško sedlo se prikazuje eden od vrhov v Grintavcin.
Na naslednjem robu ugledamo pod sabo vas Slap, od tu pa zavije steza pod vrhom spet na zahodno pobočje .in nas med travo in grmovjem vodi proti severu do prevala, kjer se nam pridruži steza, ki pripelje s Cimpra sem gor.
No moremo si kaj, da se ne bi spet razgledovali, tako lep gorski svet se razgrinja okrog nas. Pogled se nam ustavi nad sotesko v Dolini, kjer ugledamo piramide, se dvigne navzgor do samne pri Urhu, se premakne do Potarjev in Loma in Storžca, poboža še Kočno v ozadju in že gremo spet dalje.
Pod nami se proti jugovzhodu spušča suha dolina, ki poteka proti Slapu, in Se druga suha dolina, ki se spušča proti jugozahodu, proti Cimpru.
Steza nas vodi dalje proti severu ob Pirmancah in pri naslednjem razpotju zavije proti Kofcam spet na zahodno pobočje, Steza v desno pa vodi navzdol proti dolini TržiSke Bistrice.
Prav kmalu smo vrh Pirmanc. Pot do sem gor je prav gotovo ena najlepših tržiških planinsOcih izprehodov, ki ima poleg razglednosti še to prednost, da je dosegljiva v dobre pol ure.
Posebno hvaležen je sprehod pozimi in v zgodnji pomladi, ko je v Tržiču komaj kaj sonca. Vrh Pirmanc pa se nasončimo po mili volji.
torskiih del v FLRJ pri javnem izvajanju glasbenih in književnih del ( male avtorske pravice) daje po čl. 69 in 71 omenjenega zakona Zavod za zaščito avtorskih malih pravic -=i ZAMP, ki je edini po zakonu pooblaščen, da na področju FLRJ varuje avtorske male pravice po svojih poslovalnicah, izpostavah in zastopnikih.
Izkoriščanje avtorskih del se vrši ali na živi način, ali z mehaničnimi sredstvi najpogosteje na radijskih in televizijskih postajah, na raznih prireditvah (koncertih, kulturnouimotnilških prireditvah, plesih, zabavah, družabnih večerih, akademijah, književnih večerih, javnih šolskih prireditvah, fizkulturnih prireditvah, plesnih šolah, silvestrovanjih, revijah, razstavah, vanietejiskih in artističnih prireditvah iMriO; v gostinskih, trgovinskih .in .obrtnih prostorih; v kinematografih; na prevoznih sredstvih, sejmih, kopališčih, zabavnih parkih in drugih javnih prostorih.
Po določbah novega zakona so vsi koristniki avtorskih del zavezani:
VOZNIŠKA DOVOLJENJA ZA KATEGORIJO A  IN B — PODALJŠEVANJE
Tajništvo za notranje zadeve — prometni odsek v Kranju in AVTO-MOTO društvo — Komisija za ceste in promet v Tržiču,-opozarjata na redno podaljševa-vanje vozniških dovoljenj za šoferje — amaterje kategorij vozil A in B. Zato prosi Avto-moto društvo — komisija za ceste in promet vse prizadete, da oddajo svoja vozniška dovoljenja do 25. decembra 1957 v društveni pisarni ali v knjigarni tov. Jelki Markič. Mišljeno je podaljševanje vozniških dovoljenj, katerim poteče rok veljavnosti 31. decembra 1957.
Pozneje bo moral vsak sam na lastne stroške poskrbeti za podaljšanje vozniškega dovoljenja.
Avto-moto društvo — komisija za ceste In promet v Tržiču
Ce bi kjerkoli v tujini imeli nad večjim industrijskim središčem tako imenitno razgledno točko, kot so Pirmance nad Tr-žičem, bi na njej že zdavnaj stala vsaj planinska koča, če že ne kaj več. «
Ali se ne bi morda dalo na Pirmancah postaviti skromen buffet, ki bi poleg okrepčila nudil tudi majhno zavetje? Ce bi bil zaprt s steklom, bi omogočal razgledovanje tudi takrat, ko preko Pirmanc buči in hrumi veter, ki zna tu tako pošteno zagospodaniti, da nas pogosto prekmalu prežene navzdol.
Morda se komu zdi misel preveč nerealna.. A zavedati se moramo, da je vedno več ljudi, ki se jim ne da ali pa ne morejo dosezati večjih višin. Za te vrste turiste je .pot na Pirmance že kar tura, in sicer prav hvaležna, saj je razgledna in lahko dosegljiva v kratkem času, pa tudi višina Pirmanc je že tolikšna, da so izletniki tu deležni planinskega zraka in drugih planinskih dobrin.
Prof. Slava Rakovec
1. d.a si priskrbijo dovoljenje za izkoriščanje takšnih del. Dovoljenje daje za domače in inozemske avtorje ZAMP po svojih pooblaščenih organih, republi-Sknfh poslovalnicah, izpostavah in zastopnikih, ki so na vseh sedežih ljudskih občinskih odborov. Za dovoljenje je treba prositi vsaj 3 dni prej;
3. da redno dostavlja organom ZAMP pravilno izpolnjene programe izvajanih del (čl. 25, 71 in 75).
Zoper koristnike, ki ne bodo pravilno izpolnili obveznosti, ki jih določa novi .zakon, oziroma zoper tiste, ki bodo kršili predpise zakona, določa zakon zelo strogo in občutne kazni (zapor, denarne kazni do 1,000.000 din in obveznosti povračila škode — čl. 55—66). Poleg tega določa zakon, da morajo organi za notranje zadeve na zahtevo ZAMP prepovedati koriščenje avtorskih del v primerih, kadar koristniki ne topol nI j o svojih obveznosti (čl. 75).
ZAMP ne bo dal dovoljenja tistim, ki za prejšnje primere niso pravilno izpolnili vseh obveznosti.
IZVAJANJE ZAŠČITE AVTORSKIH MALIH PRAVIC
Stran 6
TRZIŠKI VESTNIK
Mladi koncertanti so nam priredili lep glasbeni večer.,
V ponedeljek, 2. decembra smo imeli v gositeh mlade ljubljanske glasbenike, gojence drž. glasbene šole - Center. 1
Koncertni program je obsegal izključno dela slovenskih skladateljev. Tako so se tudi naši poslušalci seznanili z lepimi deli naših ustvarjalcev. Spored so izvajali mladi koncertanti tako dovršeno, da so si že takoj v začetku koncerta pridobili .simpatije občinstva. Večino solistov je spremljal rutln.irant godalni orkester pod spretnim Vodstvom prof. Vinka Šušteršiča, ki je vložil mnogo truda in ljubezni, da so vse skladbe izzvenele v dovršeni interpretacijii. Pevske točke s spremljevanjem klavirja so dopolnile ostali koncertni spored.
. Pred začetkom koncerta je bila gostom izrečena dobrodošlica, za katero se je zahvalil prof. Buitkoviič, ki je tudi napovedoval posamezne točke sporeda. Prva   je bila   skladba Slavka
Mihelčiča Concertino za klavir in godalni orkester. Solistični part je igrala Alenka Bohiinec^ Skladba zasluži vso pozornost, ker vsebuje elemente vitalne kompozicijske tehnike, ki je še posebno dostopna mlademu človeku. Vse tri stavke Allegro maestoso, Adagio molto soste-' nuto in Allegro je mala Alenka odlično odigrala in s tem afirmirala skrbno pedagoško delo svoje profesorice. Njeno igro pa je verno dopolnjeval godalni orkester in v harmomsko skladni sclgrl dinamično podpiral solistko. Sledila je Mirkova Rapso-diična fantazija za klavir in godalni orkester. Skladba, ki je grajena na temo »Kje so tiste stezice«, je lep primer koncertne obdelave te vodno lepe slo.....
venske pesmi1. Občudovali simo spretno igro solistke Regine T.nnfcoczy, ki je svoj zahtevni part odigrala z dovršenim znanjem, klavirske tehnike. Godalni orkester je s svojo intenzivno soigro še podkrepil čustveno prednašanje s stopnjevanjem li-
ričnih kontrastov v , toj lepi ra-psodični skladbi. Mezzoscprani-stka Jožica Pire sc nam je predstavila z Volartčevo skladbo Dekliški vzdihi: in Dekliška tožba in je žela pri poslušalcih lep aplavz. Sledila je Kokotova skladba Zimsko popoldne za godalni orkester. V tej skladbi je prišla še posebej do izraza finesa dinamičnega niansiranja posameznih skupin godal ter solistično igre violončela. Basist Jože Štabe j je odpel dve Adamičevi pesmi: Nocoj je lep večer in Tepežnica. Njegov sonorni bas je našel topel odziv pni poslušalcih, Sledila je Pahor jeva Uspavanka za godalni orkester in flavto kot solističnimi instrumentom, Solist, mladi flavtist Rudi Borštnar je lepo in čustveno odigral skladbico ob odlični spremljavi, godalnega or-. kestra in bil zato deležen toplega odobravanja 'Občinstva. Jožica Pire je nato zapela Eranca Šturma Materi padlega partizana in. Rada Simonititija Na Kra-r su. Obe pesmi sta ob lepi interpretaciji pevke dobili pristen izraz čustvenega razpoloženja. Sledila je zanimiva pentatonska skladbica .za klavir in godalni orkester Slavka Mihelčiča s so-
listko RaS'no Trrkoczy, ki ie žela ponovno odobravanje pr'1 poslušalcih. Predzadnja točka i-bila narodna Ti si urce zamudila in Pavčiča Pase dedfflk sa-monog. Obe pesmi je lepo interpretiral Jože Stafcej. Za zaključek je godalni orkester zaigral Pavla Sivi cul skladbo Suita za klavir solo in godala. Klavir solo je na pamet odigrala nadar, Nataša Rifel.j, Id je pokazala za svojo mladost dokajišnjo mero zrelosti in bila deležna toplega odobravanj a. Vsi solisti brez izjeme so dokazali s svojim pred-naišanjem solidno šolo. rutinira-nih pedagogov, ki so vizigOjilLze lepo vrsto priznanih mladih umetnikov. Klavirsko spremljavo pri pevcih pa je oskrbela , priznana pedagoginja prof. Silva Hralšoivec in s tem pripomogla k odlični izvedbi koncertnega sporeda. Vodstvo tržiške glasbene šole je v znak priznanja na odprtem odru izročilo 'direktorju glasbene šole iz Ljubljane prof. Slavku Mihelčiou in dirigentu orkestra prof. Vinku. Šušte.ršiču lovorjeva venca. Tr-žiško prebivalstvo si takšnih gostovanj še želi!
Ob rojstnem dnevu JLA - 22, decembru
čestitata
otem pripadnikom Q-JLcA. - aofakom, podćfieiijem in ofJeirj-em
UREDNIŠTVO IN UPRAVA „TRŽIŠKEGA VESTNIKA"
Gibanje prebivalstva
Rodile so: Bitežnik Štefanija, uslužbenka iz Tržiča, Proletar-sfca 18 '— dečka; Stritih Marjeta, gospodinja te Bistrice pri Tržiču 4 — dečka. — Čestitamo!
Umrli so: Meglic Jožef, posest-i mik iz Doline 17, star 72 let; Ca-dež Franc, mizarski pomočnik iz Pristave 8, star 54 let; Štete Kristijan, osebni upokojenec iz Slapu, star 58 let; Lupša Martin, upokojenec, Retnje št. 35, star 78 let; Zaplotnik Marijana, invalidska upokojenka iz Pristave 26, stara 90 let; Vodnov Katarina, upokojenka iz Križev 55, stara 80 let; Stritih Roman, otrok iz Bistrice pri Tržiču 4, star 1 uro. Svojcem naše sožalje!
Poročili so se: Mlrič Radovan, skladiščnik iz Tržiča, Cesta JLA 12 in Thaler Antonija, tkalka iz Tržiča, Cesta JLA 12; Poljanec Jožef, čevljarski pomočnik iz Sebenj 31 in. Demšar Roža, šiviljska pomočnica iz Pristave 31; Zivojevlč Miidhat, strojni tehnik iz Tržiča, Koroška cesta 22 in Sič Vera, učiteljica iz Banatske-,ga dvora - Zrenjanin. Mnogo sreče!
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dobrega moža in očeta
FRANCA ČADEŽA se iskreno zahvalujemo vsem, ki so ga' spremili na njegovi zadnji poti, kakor tudi vsem da* rovaleem cvetja in godbi. Prav posebno zahvalo smo dolžni tovarišem Mirku Majerju, Francu Štucinu lin Slavku Lulkaneu kot vsem članom delovnega kolektiva in sind. podružnici,, ki so mu v teižki bolezni izkazovali veliko pozornost lin miu s-tem lajšali trpljenje.
Žalujoča družina Cadeževa
s Pristave
ZAHVALA
Vsem, ki so ob smrti našega ljubega moža in očeta
-   MARTINA LUPŠA
na katerikoli način sočustvovali z nami, ga spremili na njegovi zadnji poti ter mu. poklonili vence, se najlepše zahvaljujemo.. Prav posebno zahvalo pa smo dolžni tov. dr. Mifclaivčičevi in njeni bolniški sestri ter pevcem •ob odprtem grobu.
Družina Lupšova,
Retnje 35
POSREDOVANJA
Žensko zapestno uro sem. izgubila. Pošten, najditelj nad jo odda. proti nagradi pri blagajni kina.
Dve kolesi rabljeni. (moško in žensko) in radioaparat Telefun-ken ugodno naprodaj.
Stanko Dovžan Tržič, Cankarjeva 19
K I IV O
14.—16. decembra.: Japonski barvani film VRATA PEKLA.
17.—18. decembra: Ameriški film KLIC DIVJINE.
19.—20. decembra: Angleški film MAGGI.
21.—22. decembra: Ameriški film DAMA S KAMELI JAM!.
23.-24 decembra: UDARI SKRB PC .iSELJU.
25. decembra: Meh. film UPORNIK.
28.—27. decembra: Ameriški barvani film MAŠČEVALEC IZ DALLASA.
28.—30. decembra: Ameriški barvani film UJETNIK IZ DVORCA ZENDA.
31. decembra:     Ameriški film
■ LILI.
PREKLIC
Podpisani Jožef Krmelj, Tržič, Trg svobode št. 3, preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekel Hildi Krmelj.
OPOZORILO
Podaljševanje dovoljenj- za vozniško kategorijo A in 1»
Tajništvo za notranje zadeve - prometni odsek v Kranju l'11 Avto-moto društvo - Komisija za ceste in promet v Tržiču, opozarjata na redno podaljševal-nje vozniških dovoljenj za Šoferje - amaterje kategorije vozil A in B. Zato prosi Avto-moto društvo - komisija za ceste in promet vse prizadete, da oddajo svoja vozniška dovoljen]« do as. decembra 1957 v društveni pisarni ali v knjigarni tov. Jelki, Mairkič. Mišljeno je podaljševanj« vozniških dovoljenj; katerim poteče rok veljavnosti 31. 12.'1«57. '
Pozneje bo moral vsak som nf lastne stroške poskrbeti za podaljšanje vozniškega dovoljenja. Avto-moto društvo - komisija za ceste in promet v Tržiču
»Tržiški vestnik«, glasilo SZDL tržiške občine, izhaja vsakoga 1. in štumfel / Izdaja ga Turistično društvo v Tržiču / Naslov uredništva »Gorenjski tisk« v Kranju / Celoletna naročnina 360 din, polletna 180
15 v mesecu / Urejuje ga uredniški odbor. Zanj odgovarja Maks in uprave: Tržič, Cesta JLA / Telefon št. 255 in 274 / Tiska tiskarna din. Posamezna štev. 15 din / Tek. rač. izdajatelja: 61-KB-4-2-90