TRŽIŠKI VESTNIK Leto III. Trižič, đne 1. junija 1954 St. 11 SZDL tržiške občine pred odgovornimi nalogami Pretekli teden se je v Tržiču vršila konferenca občinskega odbora iSZDL Tržič, na kateri je prisostvovalo 139 delegatov. Podana poročila kakor tudi razprava so podali široko analizo vsega dosedanjega dela odbora, obenem pa opozorila na (določene značilne pomanjkljivosti, ki so v veliki meri okrnjevale sproščenost in vlogo dela te (organizacije. Splošna ocena dosedanjega dela nam /daje nekako povprečno sliko tistega, kar bi dejansko lahko v organizaciji videli in tudi od nje pričakovali. Konferenca [je razpravljala predvsem o vlogi in namenu: te organizacije pri urejanju družbenega in političnega življenja. Zaključki so pokazali, (da so vsaj v veliki večini posamezni odbori pozabili, da bi morali biti tako člani SZDL (kot vodstva teh odborov veliko bolj zainteresirani na potrebah in željah članstva, o čem naj posamezni sestanki razpravljajo, predvsem pa na tem, da mora organizacija v celoti postati nosilec revolucionarnih tradicij dosedanjih uspehov in naporov delovnih (ljudi. če že štejemo za merilo naš hitri družbeni razvoj in nenehno {hotenje po čimprejšnji dosegi našega cilja, potem lahko ugotovimo, da se je organizacija premalo brigala za pravočasno spoznavanje jproolemati-ke svojih območij ter za to, da bi vse naloge tako v gospodarskem kot političnem pogledu dosledno prenašala na svoje članstvo. Ne smemo pa seveda trditi, da je bil ta pojav splošen, temveč z veseljem ugotavljamo, da so prav nekateri vaški odbori kot Podljubelj, Ko-vor, Sebenje in delno Križe pravilno razumeli Ivlogo in delo SZDL ter Ida so pravočasno začeli z urejanjem in sprovanja-njem nalog, katere je organizacija morala izvršiti. Nekam čudno |pa je dejstvo, da se je prav Trižič sam premalo brigal za to, |da bi s svojimi člani več razpravljal o družbenih in političnih ^nalogah. Razprava je sicer pokazala, kar je prav gotovo neizpodbitno dejstvo, da so se odbori po kvartih — razen VI. kvarta — preveč spuščali Iv drobnarije, niso pa načeli jedra zakaj na sestankih ni bilo obi-valcev* Preskromna priprava na- nje, sestanki brez določenega načrta in delavnosti, vse to je brez dvoma vrglo precej slabo luč na delo odborov. i Kritična ocenitev dosedanjega dela je torej uvidela, da je nujno potrebno 'vse dosedanje delovanje v celoti preusmeriti in priti do sistematičnega dela, ki /bi vsestransko zainteresiral vse člane SZDL. Treba (je v bodoče vse sestanke in zborovanja članov predhodno pripraviti. Treba je vsakemu sestanku dati (tisto obeležje, ki bo za vsakega dostopno in imelo svoj določen cilj. Treba je nujno posvetiti vso pozornost politični utrditvi organizacije lin jo (moralno podpreti v njihovih prizadevanjih. Konferenca je predvsem grajala neaktivnost in mlačnost posameznih članov ZK, ki se za delo organizacije niso brigadi, čeprav bi morali biti prvi, ki bi ji (pomagali reševati njene vsakodnevne naloge. Več bo potrebno skupnega sodelovanja in resnega dela pri urejanju družbenega in političnega življenja. Tudi v pogledu vzgoje mladine in pravilnega odnosa do (članov samih. Za vsak predlog in vsako zamisel je treba Rezultat volitev v nove odbore SZDL Odbor Število Volitev Upravičeno Neupravič. Veljavne Neveljavne volivcev udeležili odsotni odsotni glasovnice glasovnice I, kvart 526 452 85,9% 19 55 430 22 II. kvart 680 545 80,1% 4 131 422 23 III. kvart 524 439 83,8% 15 70 391 48 IV. kvart 455 433 95,2% 11 11 415 18 V. kvart 517 428 82,8% 42 47 416 12 VI. kvart 609' 576 94,6% 27 6 546 30 Senično 163 144 88,4% 17 2 137 7 Sebenje 189 172 91, % 5 12 137 35 Puterhof 141 128 90,8% 4 9 128 — Sv. Neža 157 132 84,1% 5 20 91 41 Križe 308 268 87, % 20 21 255 13 Pristava 239 202 84,5% 26 11 188 14 Podljubelj 313 306 97,8% 7 — 302 4 Žiganla vas 130 125 96,2% 3 2 111 14 Slap 128 101 78,9% 12 15 93 8 Lom 237 187 78,9 V0 31 19 • 129 58 Leše 237 218 92, % 17 2 181 37 Kovor 425 420 98,8% 4 1 373 47 Retnje - Breg 148 126 85,1% 18 4 121 5 Skupaj 6.126 5402 , % 287 437 4.966 436 imeti pravilno razumevanje, ker bomo le tako uspeli nuditi vsestransko pomoč našem družbenim in političnim organom pri urejanju našega razvoja in gospodarstva. Konferenca je torej opozorila na vse nedostatke in tako sklenila, da je treba z delom začeti na ta način, da bo (pristopen in zanimiv slehernemu članu SZDL. Tudi o tem, kdo je lahko član organizacije, je (bilo- veliko govora. Karieriste in tiste, ki se zaradi osebnih interesov skušajo vriniti v vrste vodstev, je treba lenkrat za vselej odstraniti in jim pokazati, da je ta organizacija zgrajena na temelju ljudske revolucije, ki bo uspela tudi v bodoče rešiti vse |na-loge, ki se bodo postavljale pred njo. Po končani razpravi je bil izvoljen novi občinski odbor SZDL, ki ga, sestavljajo: Ivan Štu-cin, Gvido Dornig, Tomaž Aha-čič, {Stana Gosta, Rudi Hrovatlč Anton Podgoršek, Alojz Jež, Marija Karo, Andrej Pehare, Milena Brezar, Jože Stular, Donat Štibilj, / Franc Znidar, Stane Ježek in Milan Batista. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni: Jože Černigoj, ' Alojz Stancar, Jože Roblek, Zdenko Lavička lin Jože Mokorel. Vsekakor pričakujemo, da bo novi občinski odbor po prevzemu dela vsestransko poprijel za, delo in edino tako bomo lahko uspeli v tej organizaciji zaživeti {pravilno življenje ln postaviti organizacijo na trdne noge. Anton Podgoršek iz Gozdna uprava fie (pred (prvim majem dala javnosti v uporabo' najmoderneje urejeno javno stranišče, ki ustreza vsem (higijenskim predpisom. Večmilijonsko škodo je napravilo neurje, ki je Iplivjalol v /začetku maja. Poleg precejšnjega števila polomljenih in izruvanih dreves, je preobilna moča sprožila tudi dva, izemeljska plazova, ki sta za nekaj dni prekinila cestni promet Puterhof—Tržič. Zadnji zbor /članov SZDL je bil dobro obiskan in tudi razprava dokaj plodonosna. Gostilna v Puterhofu urejuje park na fjužnozapadni strani gradu. Hvalevredna iniciativa. Našim bralcem Zaradi občutnega zastoja, ki je pretekli teden zaradi obolelosti grafičnega osebja nastal iy strojni stavnici Gorenjske1 tiskarne, se je ta številka Tržiške-ga vestnika nekoliko zakasnila. Prosimo naše bralce, da nam, |to zamudo oproste! Prihodnja, številka bo, upamo, lahko izšla že v pravem roku, 15. (junija. Stran 2 TRZIŠKI VESTNIK Št. 11 Še dve Titovi štafeti Letos, se zdi, se množične organizacije niso zadovoljile le s tem, da prispeva Ivsaka svoj delež k! štafeti, jki naj skupno ponesejo svoje čestitke in voščila maršalu Titu za njegov 62. rojstni dan, temveč so mnoge izmed njih hotele dati izraza svoje ljubezni do predsednika republike že s svojo lastno štafeto. Tako smo letos v Tržiču prisostvovali predaji štafetnih (palic kar štirikrat. Poročali smo že o slavnostih ob sprejemu planinske Titove štafete ter Titove štafete graničarjev, zabeležiti pa moramo (še dvoje podobnih slovesnosti. V sredo, 19. maja ob 13. uri je tekla skozi Tržič štafeta »Partizana«, ki pa so se ji pridružile tudi druge organizacije. Tržičani smo se udeležili sprejema tudi te štafete polnošte-vilno in povzdignili pomen tega trenutka, ki naj izrazi naša najgloblja čustva do našega dragega maršala Tita, z vso slo-vestnostjo. Trg svobode fie bit tudi ob tej slovesnosti ves prazničen. Zadnji, 'a s toliko bolj prisrčnimi voščili so svojemu ljubljenemu tovarišu- Titu čestitali za njegov rojstni dan paši najmlajši, pionirji iz vseh šol tr-žiške občine. Svojo štafetno palico so ponesli izpod Karavank v nedeljo, 23. maja navsezgodaj. Na Trg svobode v Tržiču, kjer so jih pričakovali ostali njihovi tovariši, so pritekli še pred 7. uro. Po kratki slovesnosti so nadaljevali svojo pot proti Kranju, kjer so svoje čestitke združili s čestitkami vseh pionirjev kranjskega okraja. Še pred poldnem |pa smo slišali v radiu droben glasek, ki je oznanil, da je štafeta pionirjev kranjskega okraja prispela v Ljubljano. Tako smo se vsi od najstarejšega do naj malj šega občana zbrali po različnih svojih zastopnikih 25. maja ob predsedniku republike, svojem dragem tovarišu Titu, da mu znova izrazimo svojo (neomajno ljubezen in da mu izrečemo iskreno voščilo. Na mnoga leta, ljubljeni naš maršal! Tržičani na proslavi 10. obletnice Zbora gorenj, aktivistov Tudi Tržičani smo se v nedeljo, 23. maja v lepem številu udeležili desete obletnice (Zbora gorenjskih aktivistov na Mo-steh jna Jelovici. Kljub malo obetajočemu vremenu smo napolnili 4 kamione, ki so nas v meglenem jutru potegnili prav na vrh Jelovice, kjer smo prisostvovali proslavi. Tov. Ivan (Bertoncelj je v svojem govoru orisal težko štiriletno borbo gorenjskih partizanov in aktivistov in opozoril na vlogo, ki jo je pri tem odigral naš proletariat in naša delavska središča — Jesenice, Kranj, Tržič, Kamnik. Tov. Bogdan Osolnik, ki je bil pred 10. leti sam navzoč na zboru, fle govoril predvsem o delu in pomenu gorenjskega zbora aktivistov. Prav kot pred 10. leti, sta tudi nedeljske udeležence pozdravila tov. Lidija Sentjurčeva in tov. Boris Kraigher, i Po pozdravu kranjskih pionirjev je pevski zbor Fr. Prešerna iz Kranja zapel nekaj partizanskih pesmi, mladinsko gledališče iz Kranja pa je Odigralo 3. dejanje iz »Raztrgancev«. Po končani proslavi smo se v soncu in dobrem razpoloženju, polni lepih vtisov, vrnili preko Bohinja in Bleda. Za organijacijo obiska (te proslave zasluži ZB v Tržiču polno priznanje. h okoiiškik vosi. Od Sy. Neže Skopuh, da mu ni para Bralcu se bo morda zdel naslov čuden, zato naj ga kar po vrsti utemeljimo! Zadnje čase imamo več primerov slabega ravnanja s starimi ljudmi na podeželju. Tako je tudi tale primer graje in obsojanja vreden. Pri Sv. Neži živi srednji kmei Franc Slibar, po domače Bavan-tak, z ženo Frančiško, ki je šele pred kratkim prevzel posestvo od svoje matere. Bil je edini sin in zato je tudi gospodar domačije. Toda mati, stara nad 70 let, nima več prostora v (hiši in mora tavati okrog ter prositi za hrano. Na zapuščinski razpravi si je (izgovorila le-te prehrambene artikle: tri jajca in en liter mleka na teden, na leto pa 3 kg masti lin nekaj mesa. Rečeno pa je bilo, da mleka takrat, kadair bi ga. pri hiši ne bilo, ni treba dajati. Sin France z ženo brez otrok pa teh obveznosti nikakor noče izpolnjevati, ampak je kratkomalo svoji materi, rekel: '»Ce ne boš delala, ti jesti ne dam!« Obdolžil jo je, da krade. Tako je morala 70-letna mati k hčeram, ki Iso poročen« v drugih vaseh in pri njih iskati zatočišče. Poglejmo še tale dogodek: Francetova sestra, poročena v Radovljici, je imela doma (pri Sv. Neži) še stensko uro, ki si jo je kupila še kot 'dekle. Pred dnevi je prišla ponjo in jo po daljšem prerekanju le dobila in odšla. Dober četrt ure od (hiše, na popolni samoti pri gozdu, pa se je brat nenadoma pojavil za njo in jo zahrbtno napadel. S silo ji Ije uro vzel in hitro odnesel (domov. Sestra je objokana šla naprej in se oglasila pri sorodnikih. Tam je bila tudi mati, ki je v svojem življenju mnogo trpela, saj je sama z. majhnimi otroki morala obdelovati posestvo. Jokala je nad početjem Isvojega sina, se vsa tresla in povedala še, da je France v jeseni zgrabil njeno kuhinjsko tehnico, jo- s silo treščil oP tla in zavpil: »Sedaj je ne boS imela ne ti, ne jaz!« Vsi sorodniki in sosedje obsojajo ta nečloveški odnos sina do svoje matere in sestra, ki so prisiljene stvar javiti tožilstvu. Iz Vadič poročajo: Naša vas stoji na precej strmem pobočju nad Lešaird in je na samotnem kraju. To vas si je izbrala gasilska četa pii Sv. Neži v nedeljo, 23. maja za mokru vaje. Vaščani smo se začudeno spraševali, zakaj so si izbrali prav mašo vas za mokro vajo, ker ni v bližini vode. A vrlih gasilcev ni prav nič oviralo; v najkrajšem času so napeljali cevi v 200 m oddaljeni potok in pričeli z vajo. Vse jim je šlo tako hitro izpod rok, da smo se vaščani kar ičudili. Vaščani smo prepričani, da nam bodo tudi v primeru požara priskočili na pomoč s svojim (požrtovalnim delom in jim želimo še nadaljnjih uspehov. O-meniti moramo, da obstoji gasilska četa pri Sv. Neži šele tretje leto. Vaščani vase Vadiče. Dopisujte v „Tržiški vestnik"! NAŠI SLAVNI PADLI BORCI NOV Heroj Albin Graj zar H. V PARTIZANIH Ze kot petnajsletni mladenič se je vključil v (mladinsko organizacijo. Skupaj z napredno in (revolucionarno vzgojeno /mladino se je takoj ob kapitulaciji stare Jugoslavije aktivno vključil v borbo proti okupatorju. S svojim junaštvom pa je kmalu postal ponos in vzgled partizana. Ze kmalu — čeiz nekaj tednov po okupaciji —, je pomagal z drugimi prevažati orožje in strelivo po Ljubljanici. Ob tej priliki so naleteli na italijansko patruljo, se z njo spopadli, jo odbili in preprečili italijansko zasledovanje. To orožje so zbirali v.a partizane. Ker so ga Italijani zasledovali, je odšel meseca junija 1941. leta v ilegalo. Pričel 'je s pomočjo drugih zbirati orožje in strelivo. Vse to je odpreimljai v gozd, kjer so tedaj (ustanavljali p>rve partizanske skupine. Meseca avgusta je sodeloval pri likvidaciji narodnih izdajalcev. S sabotažami in likvidacijami je nadaljeval do novembra 1941. ko je vstopil v novoustanovljeni bataijon na Pugledu, ki ga je vodil tovariš Stane Rozman. V borbah, iki jih je imel bataljon na Libergi pri Litiji, kjer je padlo 40 Nemcev, in v borbi za Turjak se 1 je Albin . Grajzar hrabro boril kot mltraljezec. V začetku januarja 1942 je bil poklican k VOS v Ljubljano, kjer se |je udeležil vseh akoij do avgusta 1942, ko je bil zopet poslan na teren. Take akcije v Ljubljani so bile n. pr. iikvida-oije izdajalcev, reševanje partijskih voditeljev iz zaporov In bolnišnic (sodeloval je n. pr. pri )reševanju tovariši ce Zdenke Kidrič) in drugod, Pri ten akcijah je pokazal zgledno hrabrost in požrtvovalnost. Ko je bil meseca avgusta 1942 poslan v NOV, je postal komandant I. bataljona VOS pri Glavnem štabu NOV in POS. Operativno (področje tega bataljona so bile Dolenjska, Notranjska in Bela Krajina. Najprej jei bil ta bataljon udarna enota za razbijanje in uničevanje raznih be-logardističnih skupinic in posameznikov, dalje za justifika-cijo posameznih narodnih izdajalcev in za organizacijo varno-stno-obveščevalne službei po vsem omenjenem teritoriju. Vmes je bil spomladi leta 1943 v spremstvu tovariša Edvarda Kardelja v Bosni. Po ustanovitvi VDV enot je ta prvi bataljon VOS ostal kot varnostna enota pri Glavnem 'štabu in CK in kot udarna enota za intervencije v najtežjih situacijah v vseh sovražnikovih ofenzivah. Ta bata- ljon je pomenil vsem enotam ostale (vojske vzor hrabrosti, požrtvovanosti in predanosti Partiji in osvobodilni borbi. Prav tako je pomenil sovražnikom, predvsem belogardistom, strah in trepet. Za vse te velike uspehe in važno vlogo tega bataljona gre skoro izključno zasluga tovarišu Albinu Graj-zarju. Padel je pri Trebnjem, decembra 1944, v spopadu z elitnimi tbelogardističnimi enotami. St. 11 TRZIŠKI VESTNIK Stran 3 Zakaj je bilo to potrebno? Katastrofalno opustošenje naših gozdov po snegu in vetru Od 29. aprila do 8. maja letos je vladalo skoro nepretrgoma neurje, ki je povzročilo pravi polom v naših najlepših gozdovih pod Košuto. Spominjamo se velike povodnji Tržiške Bistrice in Mošenika, močnega vetra, ki je gonil oblake proti (jugu, iz katerih ije v kulisah deževalo. Toda v višinah nad 800 m je naletaval sneg, ki je pokril krošnje dreves, ter zaledenel na drevesa. Podrta in polomljena ga snega so se začele krošnje (obrše) dreves ,upogibati, pri tem pa so sunkoviti udarci vetra povzročili polome obrš, polome debel in izruvanje celih dreves. Podrta in polomljena debla smrek in jelk leže razmetana od Dolžanke do Raven pod Kofcami, pod še stoječimi drevesi pa leže posuti vrhovi dreves, tako da imamo vtis, da so bile obrše direktno razirane od debla. Pot na Kol'ce je mestoma zabarikadirana z izruvanimi drevesi. Ze veter, ki je divjal od 16 do 19. aprila letos, je zapustil težke sledove, vendar je /ostala škoda lokalizirana na odprte in prebrane gozdove. To majsko neurje pa je poseglo s svojim razdiralnim delovanjem v kulture in odrasle gozodve od 900 m višje, razrahljalo je . naše gozdove ter na stežaj odprlo vrata nadaljnjemu uničevalnemu delu vetra in snega. Močno deževje je povzročilo zemeljske usade in (ježe, odlome celih plošč na travniških površinah, Irazširilo in podaljšalo hudourniška korita. Erozivno delovanje i Vode se stopnjuje in če nam ne bo u-spelo, da Itega delovanja ne zajezimo pravočasno, bomo začeli biti bo} iza Tržič, da se ne potopi v pesku, ki ga bosta nanesla voda in veter. Vsa naša javnost mora biti obrnjena na gozdarstvo. Tržič se ne bo smel širiti na račun igozdne površine, po strminah, niti ne ob vodah, ampak samo proti jugu, tja, kjer ne more rušiti ravno-' težja. [Danes ni več samo naloga okrajnih gozdarjev, gozdnih uprav, kmetskih zadrug, privatnih gozdnih posestnikov, ampak vsakega od nas, da skrbimo za naše gozdove, posebno za pomladek, da ga očuvamo, ako že ne sadimo. Kakšni so razlogi iza te nenavadne vremenske spremembe in zakaj naenkrat tako rapidno propadajo naši gozdovi? Vtis imamo, da je nastopila pri nas kontinentalna klim'a. Verjetno je, da je ta sprememeba posledica razredčen j a gozdov ali celo uničenja gozdov pri . severnih narodih od Avstrije do Švedske. Obnova porušenih tovarn, domov, potreba po poljedelskem zemljišču za prehrano pomnoženega (prebivalstva zahtevajo nove in nove žrtve gozdov. Naravne barikade iz dreves proti divjanju vetra popuščajo, vetrovi pridobivajo na silovitosti, zato so čim dalje težje posledice njihovega vpliva, istočasno izgublja gozdno tlo na sposobnosti vpijanja vode, tako ida dežnica hitro odtelka po pobočjih ter odnaša zemljo; pri tem pridobiva na rušilni — erozijski moči. Pobočja se trgajo, rušijo, zemeljski usadi (se večajo, hudourniki se bohotno razvijajo. Ce analiziramo naše gospodarjenje z gozdi, bomo našli tudi pri nas etape uničevanja gozdov. Prva fronta zaščitnih gozdov je padla v korist planinskih pašnikov, visoko nad Kofcami so se nekoč razprostri-rali smrekovi in jelovi gozdovi, višja pobočja. Košute pa so bila prepletena z rušjem, planinskimi vrbami, (jelšo, veleso itd. Ciste sečnje so imele na teh višinah nepopravljive posledice na spodaj ležeče gozdove, katere so bivši posestniki posekali na golo ter jih delno na novo pogozdili, delno pa odstranili !iz teh sestojev listavce ter s tem občutno oslabili gozdna tla. Gozdovi, ki so ostali tako razredčeni so zaradi ponovnih se-čenj — izačeli postajati žrtve vremenskih katastrof. Čeprav to 'poslednje upostošenje gozdov nima zveze s sedanjim gozdnim gospodarjenjem, bo vendar moralo trpeti škodo za pregrehe, napravljene pred pol stoletjem in kasneje našim gozdovom. Na vrsti so sedaj niže ležeči gozdovi, ki so mladi, ali pa slabo razviti in delno še bolj razredčeni 'kot 'višinski. Kakšne 'ukrepe naj izvajamo, da zadržimo upropaščen.ie nižje ležečih gozdov? Naštel bi nekaj nujnih predlogov, ki se Jeseni leta 1953 je Turistično I društvu z odobritvijo investitorja LOMO Tržič pričelo (graditi sprehajalno stezo pod Kamnikom, ki bi služila za sprehode Tržičanom, poleg tega pa bi predstavljala najkrajšo zvezo Slapa z zgornjim Tržičem. V zimskih mesecih pa je prišlo do zemeljskih udorov na več mest n, ki so ria;:taK vsled labil-neg i terena in vsled nedokončanih žavtro" i.lnih del. Stanje st"ze je (naslednje: Njalic in jih poševno prislonil na vdolbino. Na te palice sem nametal smrekove veje, da sem čisto zadelal duplino. Približno v sredi te umetno narejene stene sem pustil kakega pol kvadratnega metra veliko odprtino, da seim lahko gledal ven. Prve kaplje so |že padle, ko sem pobiral (suhe veje in drač-]e, ter jih metal skozi odprtino umetne stene v »sobico«. Na spodnji istrani stene sem od-odmiakn.il (nekaj vej in se po vseh Ištirih splazil v svoje bivališče. Tedaj se je zabliskalo in obenem zagrmelo, da me je kar pognalo v (kamenito steno mtr-je sobice. Z glavo sem se naletel v skalo, zatulil in s solzami bolečine v očeh lodm.akn.il na ležišče. Dolgo sem tiščal glavo v protju in miril svoje bolečine ter v mislih hladil komaj nastalo buško. Počasi sem sedel in se naslonil na steno. Zunaj pa je lilo kot iz škafa. Vmes pa so bebo sekali bliski in (grmenje je pretresalo ozračje. Spet se je zabliskalo, 'da sem se stisnil V najbolj odda- ljen kot. Šumenje in pluskanje vode po vejah, skali lin potoku je bilo tolikšno, da sem mislil, da teče cela reka Jmimo. Spomnil sem se na vžigalice. Nalomil sem tanke vejice, jih zložil v piramido ter to zažgal. Prijeten l>l.niiin. je osvetljeval duplino. Naložil (sem še [nekaj debelih vej. Hitro so se vnele. Dima nt bilo skoraj njč. Legel sem na protje, (gledal v plamen poslušal šuštenje dežja, se zdrznil pri vsakem močnem blisku in, poslušal grmenje (neba. Plamen je pojemal, grmenje se je yxldaljevalo in enakomerno šuštenje dežja me je uspavalo. Trdno sem zaspal in spal do poznega popoldne. Sonce, |ki je'poševno pokukalo skozi vejno steno mi je posijalo na obraz in zato sem se zbudil. Sedel sem in si mel oči. Takoj sem se vsega spomnil. Po-tipal sem buško, kar mi je dalo misliti, kako sem dežel v duplo. Buška je bila iše precej obilna. Odgrnil sem veje in name se je lusula ploha kapljic, da nisem več zaspano gledal v Svet, ki je bil kakor novorojen. Sonce je stalo že nad Jelovico in pošiljalo V pisan umit gozd svoje svetlikajoče žarke. Kapljice so se mavrično svetlikale kot majhni biseri. Potresel sem mlado Jipo. TJsu-lo se je nešteto kapljic. Za trenutek se je pokazala mavrica, ki pa je bolj lin bolj bledela in se izgubila v bujno zelenje. Ptice so čivkale, žvrgolele tn gostolele. Kosovo petje me je spremljalo do toba igozda, ko sem se vračal domov. Bredel sem toplo vodo, ko Isem stopal čez Močvirje in premišljeval, kako lepa in vesela je mladosr. Faganel Marijan Vzgojni problem Tvoja sebičnost, mati • • • SPOMIN Na nebu zvezda prva zamiglja- i Pa, je noči krasni bajno svatovala. Z vsem žarom (mesec je na nebu [sijal, da v potoku žar se je blestel. V tej čarobni noči pot vodila me do potoka izpod mlina. Tam vrba žalostna se sklanja [nad vodo, ker mlinček več ne ropota živo. Prehitro mine čas ob tem poto- [ku, ker vse je v cvetju in pa v [petju, zato pa vsak rad pride v Gra-|ben naš, ko pomlad se prikaže izpred [vrat. Vsakdo rad po našem Grabnu [se sprehaja, ker gozd ise vije/ v vseh smereh, in zajčki Ise lovijo po poteh, kakor v sredi temnega gozdiča. Kadar spomin se na preživele i [dni, v naravi se mi hitro misel /[spremeni. Najlepša pesem enkrat je [končana, najlepši cvet v jesenskem jutru [vzame slana. Popovič Stana STARA VAS Blatna pot se vije skozi vas, ob injej stoje (lesene hiše, okrog njih pomladni veter piše, na njih pozna se dolgi čas. Kot starka uboge hiše tam [čepijo, na usodo kruto čakajo, zdi se, da tiho plakajo, in vse se ujema z vetra melo- [dij >. Ko pa na zemljo pade (tiha noč, se okna kočic osvetlijo, kot ,bi dobila Ičarovniško moč. In to ponavlja se prav vsako [noč, dokler usode ne učakajo, dokler ne pride usode val [deroč. Jane Marjeta. OSAMLJENI CVET Sredi pustega praznega polja rasel osamljen je cvet, pogrešal ni niti prijatelja saj misli, da (sam je na svet. Nekoč priletel je k njemu metuljček vesel, razigran potepuh, norčeval se je nagajivček, mali, rumeni lenuh. Metuljček je kmalu odletel ogledat naprej si nov svet, ostal je zopet osamljen sredi pustega polja sam cvet. Sedaj zaželel isi drugam je, iskat si prijateljev novih, a vedel mi, kam naj zavije, po katerih maj hodil bi potih. Po polju hodili otroci veseli ln uzrli osamljeni cvet, utrgali so ga dn hiteli naprej, cez polje v nov svet. Jane Marjeta Naj mi oproste vse tiste matere, ki so poosebljena ljubezen in požrtovalnost! Naj jmi oproste, da ne bom danes o-menjala. njihovega 'neizmernega truda in (prizadevanja , Iz dneva v dan, iz leta v leto, dokler n|a zatisnejo oči za vselej. Otroci in družina so njihov življenjski smoter, zanje žive ln žrtvujejo svoje lastne želje, njim razdajo svojo skrb in ljubezen. To so žene, vredne najglobjega spoštovanja Vse človielške družbe. Ne, danes hočem pisati o materah, ki jih njihov lastni egoizem 'zapelje tako daleč, da greše proti družini, proti evo~ jim lastnim otrokom. Mlada je še, rada je lepa. V čem pa pojmuje večina ženak to zapeljivo besedo? iSeveda — obleka! Rada bi si kupila to in to, da bi bila /čim. prijetnejša na oko. Lakhomlselna ne pomisli, da je denar drag, da je težko prislužen in iga ne smemo prelahko puščati iz rok. Mesec je dolg. Otroci morajo jesti vseh 31 dni in končno /tudi mož in sama tudi. lAh, kaj! Ko je pa v izložbah tako lepo blago, že tako lepo, da se ne more upirati. Kupljeno )je. Kaj pa šivilja? Draga. Toda ona bo le lepa! Sredi meseca zmanjka denarja. Kolikor more, skriva pred (možem: kako hudo prazna je njena denarnica. Končna rešitev iz zagate — dolg. Materina potratnost je Že mnogokrat 'uničila srečo družine. Prepiri, očitki, lačni, bledi otroci. — A nova obleka ji ne prinese zadoščenja, saj se Je drži toliko grdega. Nič ni mislila na posledice, ko je zapravila denar, sedaj ji vest očita... Res je, da mož na vidi /rad, če je žena zanemarjena. To tudi ni (treba. Tudi v stari obleki si (lahko čedna. So žene, ki pozabljajo na svoje dostojanstvo, ki so jim otroci fcelo na poti. Tudi poročene žiene, ki 'jim je mož na poti. Slede svojim nagonom. Iščejo in si dobe ljubčke. Otroke spodi spat, sama pa k ljubčku! Kaj naj rečem |o takih izrodkih? Kako more še pogledati v jasne (oči svojih otrok? Ko sie vrne domov, se jim hllni, jim nosi bonbonov. Kako dolgo jih bo še lahko varala? Mar so ji otro-oi! Edina skrb fli je, da ne bi česa izblebetali. Zato sledi nauk: »Ne smeš mikomur povedati! Ne smeš povedati očkur Laže, llaže neprestano. Ali misliš, da otroci me čutijo, da s« njihov dom podira, da je njihova sreča pokopana? So matere, ki v Isvoji blodnji (zaidejo tako daleč, da vodijo ljubčke že kar na dom. Saj otrok iše nič ne razume! Ali ires ne razume? O, kako, kako se motite! Prezgodaj /razume in vidi vse tisto grdo, česar ne bi smel nikdar videti, i , Danes je bil plačilni dan. Namesto domov je zavila v gostilno. /Slede ko je noč, pride vesela, bleščečih oči, isila prijazna. Objema otroke in jim deli bonbone. Nenadoma se pa ajoče in zdihuje, kako je življenj težko, kako je nesrečna. Seveda je nesrečna, saj je v 'gostilni zapravila preveč in bo jutri to prihodnji teden ln še in še 'zapravila, kar bo miogla — pijanka, i In potem: beda, bolehni tepe-ni otroci. Zima brez — drv in premoga. IZaloge prazne. NI sadja, mi krompirja. Edina pomoč — tatvina. Kakšna čast za (take matere! ("KULTURNI VESTNIKj Razstava mladinskih Od nekdaj je že v (navadi, da šole prirejajo ob koncu šolskega leta razstave risb in drugih šolskih izdelkov. Tako Itudi pri nas. Ali zadnji dve leti opažamo obiskovalci gimnazijske razstave risb veliko spremembo. Medtem ko so (včasih vzgojitelji Izbrali za razstavo najličnej-še med ličnimi in skrbno izdelanimi risbami, ki pa obiskovalcu jniso razen tega, kako so so dijaki in njihovi vzgojitelji vse leto trudili, povedale nič, nas jo že lani, še v Večji meri pa letos gimnazijska razstava risb zelo presenetila s svojim živim pričevanjem o nečem novem. 2e prvi pogled na risbe na letošnji razstavi, ki je bila odprta v dvorani »Svobode« v dneh od 19. do 22. maja, je pokazal, da le-ta ni služila nlčemurnosli najboljših in najnadarnejših -risarjev , '(in eventuelno tudi njihovih staršev), saj njihova imena niti niso prišla do izraza, temveč je imela namen prikazati, kakšen je likovni izraz estetskega čustvovanja pri mladoletniku tam med 10. in 15. letom sploh. In pokazala je vsaka risba zase, da otrok namoč živo dojema svojo okolico, da ima bujno domišljijo, da ima estetska čustva — in da ima hotenje, vse to, kar njegovo duševnost prevzema, tudi likovno izraziti. Izraža se pa — po svoje, prvinsko, ker je pač šele v začetku likovnega ustvarjanja. To torej niso risbe »talentiranih risarjev«, še manj risbe pridnih dijakov, ki potezo za potezo vestno slede svojemu »učitelju« risanja to so namreč risbe — mladih u-metnihov na prvi stopnji razvoja. Umetnikov, ki se seveda še TRŽIŠKI ANSAMBLI GOSTUJEJO \PO RAZNIH KRAJIH Tolikšnega zaleta v Tržiču, kot v zadnjem času v kuiturneo umetniški dejavnosti dolgo ne pomnimo. Za konec sezone je pripravilo kar :šest umetniških ansamblov samostojne programe, s katerimi ne nastopajo le pred domačo publiko, temveč gostujejo z njimi tudi po raznih drugih krajih Gorenjske. Samo v soboto, 22. maja in v nedeljo, 23. maja so odšle gostovat štiri skupine iz Tržiča v pet različnih krajev in opravile tam šest nastopov. »Hmeljsko princeso« so igralci uprizorili v nedeljo zvečer na Primskovem, komedijo »Draga Ruth« v soboto zvečer v Križah, v nedeljo popoldne in še zvečer v Tacnu, pevski zbor Svobode« je v soboto zvečer ponovil svoj koncert pri Sv. Ani, gimnazijska folklorna skupina pa je v nedeljo popoldne zaplesala Dupljaneem. • Gostovanja pa s tem še niso zaključena. Svet za prosveto in kulturo pri DLO Kranj je povabil dramsko sekcijo, godbo na pihala in pevski zbor »Svobode« ter gimnazijsko floklorno skupino, da izvedejo \svoje programe te dni še pred mladinci, ki opravljajo ta čas tečaj pred-vojaške vzgoje v Križah. Razen tega imajo naštete skupine v načrtu gostovanja tudi še drugod. Vsekakor lep uspeh njihovega dela! risb niso (povzpeli do kdove kako visokega pojmovanja elementov svoje okolice, ki jim manjka seveda predvsem znanja, ki pa imajo v sebi [nesporno zdrave zametke umetnostnega izražanja. Docela novega duha 'v pojmovanju namena risarskega pouka na gimnaziji je pokazala ta razstava. Ta novi duh se kaže v tem, da priznava slehernemu povprečnemu otroku njegovo lastno duševnost, mu pušča popolno svobodo v načinu oblikovanja, 4 ne lasti nobene pravice, da mu diktira, temveč ga le spodbuja, da išče vedno točnej-ši, a povsem lasten izraz svojega čustvovanja, ga le nekje iz ozadja nevsiljivo vodi, mu odpira oči ter mu daje kvečjemu tehnične nasvete. J Poleg tega povsem novega pedagoškega gledanja na pouk risanja očitujejo razstavljene risbe tudi sicer marsikatero novost. Dijaki se lotijo v svoji sproščenosti poslikovanja velikih ploskev, poslikavajo te velike ploskve koletivno, delajo v različnih tehnikah (mozaiki!) ln še to in ono. Poseben učinek pa je letošnja • V četrtek, 20. maja je s šestnajstimi plesi nastopila v kino dvorani folklorna skupina trži-ških gimnazijcev in pokazala plodove svojih letošnjih vaj. Nastop je do zadnjega pripravljal pokojni Franc Uršič, učakal pa ga ni, temveč se je tik pred nastopom za vedno poslovil ocl. svojih mladih prijateljev. Hvaležni učenci so svojo iglavno letošnjo prireditev posvetili njegovemu spominu. Nastopilo je deset parov plesalcev, od katerih večina pripada že drugi generaciji učencev pokojnega učitelja. Razen plesov, ki smo jih videli že prejšnja leta, so izvajali tudi nekaj novih. Zakladnica plesov, ki jih iz davnine hrani skupina, in jih bo, upamo, ohranila še novim rodovom, je postala torej že kar precej bogata. Verjetno sicer ni povsem čista in bi bilo treba elemente prave domače folklore iz nje šele (Izluščiti, vendar tudi taka, kot je, v glavnem predstavlja redek primer na Slovenskem. (Drugotni umetni vrivki, ki jih naši predniki niso spoznali, so večjidel plod velike osebne ambicij učitelja naše skupine.) Nanovo pripravljeni nastop je veliko pridobil tudi z enotnostjo noše. Medtem ko so lani nastopili v enotni noši le plesalci, so letos dobile enotna nova krila tudi plesalke. Izvajanje plesov je bilo prav dostojno in so vsak zase doživeli pri gledalcih topel sprejem. Posebno navdušenje so sprožili kajpada plesi z večjo barvitostjo, s hitrejšim tempom, in iz večjo sproščenostjo. Vendar se moramo zavedati, da tudi ostali, manj učinkoviti, po svoji notranji vrednosti za njimi nič ne (zaostajajo in smo jih dolžni enako ceniti. razstava dosegla še s svojevrstnim aranžmajem. Z risbami so čez in čez prekriti vsi neurejeno krog in krog dvorane postavljeni zasloni, da učinkujejo v celoti kot ena sama živo poslikana ploskev (risbe so brez belega roba!) Posamezne risbe se izgubljajo, zlivajo se 'v eno, kot bi to ne bila razstava risb, temveč svetišče muze likovne umetnosti, ki ga je poslikal en (sam umetnik. Prof. Milan Batisti z obeh gledišč, kot pedagogu in kot aran-žerju, k uspehu, ki ga je dosegel u razstavo, čestitamo! * Razstava je bila vse štiri dni deležna velikega obiska. Prvi so jo obiskali zastopniki oblasti, družbenih organizacij podjetij in ustanov iz Tržiča. Nato so jo nepretrgoma od jutra do večera vsak dan obiskovali odrasli in otroci, od katerih je vsak odhajal bogatejši z nje. Vzbudila pa je pozornost tudi zunaj. Ogledali so si jo med drugim tudi zastopniki Sveta za prosveto in kulturo okraja Kranj, ki so se izrazili o njej zelo pohvalno. Obiskovalci so svoje vtise izapi-sali tudi v spominsko knjigo, ki jim je bila v ta namen na razpolago ma razstavi. J. R. Zunanji učinkovitosti izvajanih plesov je razen godbe, ki je bistven element ritmičnega upodabljanja, precej pripomogla tudi scenarija, ki je bila skladno Is slovensko ljudkostjo v plesih slovensko domačijsko urejena. Med prvim in drugim delom, nastopa (folklorne skupine se je poslušalcem predstavil na tam večeru tudi literarni krožek tr- V četrtek, 24. maja je po daljšem premoru zopet gostovalo- pri-nas Prešernovo gledališče iz Kranja. Zaradi spremembe re-pertoarja, za katero smo izvedeli šele po fizidui prejšnje številke, ni bil na programu Ljubavni vozel, kot smo to napovedali, temveč tragedija Zašlo Jjo sonce. S svojim gostovanjem je Prešernovo gledališče i ljubiteljem dramske umetnosti v Tržiču zelo ustreglo. Prvič zato, ker nas je seznanilo z enim največjih sodobnih ameriških dramatikov, Maxwellom Andersonom, drugič zato, ker nam je z njegovo tragedijo odstrlo zastor in odprlo pogled v košček resničnega življenja tistega velikega sveta, ki smo včasih z 'zavzetjem izgovarjali njegovo Sme: Amerika, pa je to ime prav po tej tragediji za marsikoga dobilo drugačen prizvok, tretjič pa zato, ker (je to gledališče tako kvalitetno, da nič ne čutimo, da ne sedimo v ljubljanski Drami ali v ljubljanskem mestnem gledališču, ko IZ UREDNIŠTVA: Prispevke za naslednjo številko nam pošljite, prosimo, najkasneje do 10. t. m. Pa >še to prosimo naše dopisnike: Pišite na-primeren papir (pisarniški format)! Papir dobite v naši pisarni. Oglasite se ob priliki v njej! Pišite s črnilom! Puščajte jmed t vrsticami dovolj prostora za popravke! Z upoštevanjem teh navodil prihranite nam in tiskarni mnogo časa. KINO V soboto, 12. in v nedeljo, 13. junija: Dobri vojak 15!um. Švedska filmska komedija. V torek, 15. in .sredo, 16. junija: Volpone. Francoska filmska drama. V četrtek, 17. in petek, 18. junija: En dan življenja. Mehiški revolucionarni film. V soboto, 19. in nedeljo, 20. junija: Jutri bo prepozno. Fran-eosko-italijanski vzgojni film. V torek, 22 in v sredo, 23. junija: Rdeči znak hrabrosti. Ameriški film po psihološkem vojnem romanu Stephana Cran-ea. V soboto, 26. in v nedeljo, 27. junija: Dvoboj ob srebrnem potoku. Ameriški kovbojski film v barvah. V torek, 29. in v sredo, 30. junija: Srce. (Italijanska ljubezenska drama. žiških dijakov in to prav tako z uspehom. Nekaterim pesniškim prvencem med prebranimi deti je treba kar priznati nekaj pesniške sile. Večer je bil lepo dožitevje za marsikaterega gledalca in bi bilo prav, da tržiška mladina s svojim delom na umetniškem pro-prišču vztrajno nadaljuje. J. R. prisostvujemo njegovi predstavi. Globoko ,so nas pretresle krl-vičnost ameriških sodišč, njihova odvisnost od kapitala, tragična usoda ameriškega proleta-riata, ki mu sonce še ni vzšlo, gangsterstvo, ki nimajo ameriške oblasti ne volje ne moči, da napravijo konec njegovemu zločinskemu podtalnemu delu ... Globoko so zarezale sledove v duše gledalcev liki kot soGarth, Miriamne, Gaunt, Trock... v Ljubitelji gledališke umetnosti, ki jih sicer že ni dosti, še in še vabijo Prešernovo gledališče v Tržič. Poslanstvo provin-cionalnih gledališč je prav v tem, da prodro s svojo umetnostjo v vse tiste kotičke naše domovine, ki so najbolj odrezani od kulturnih središč, in jim prinašajo vsaj drobce kulturne ustvarjalnosti, čeprav se to> s komercialnega gledišče komaj ali sploh ne izplača. Zato upamo, da nam Prešernovo gledališče z Ljubavnim vozlomi in Ekvinokcijem ne bo ostalo na dolgu. j. R. Nastop gimnazijske folklorne skupine Anderson: Zašlo je sonce Gostovanje Prešernovega gledališča Stran 6 TRZISKI VESTNIK Št. 11 TELESNA VZGOJA IN ŠPORT Nekaj misli o tržiškem nogometu in o ..navijačih" i.« Pravzaprav ne nameravam v tem kratkem dopisu polemizirati o tem, kaj je prav in kaj ni prav, pač pa hočem podati svoje osebno mnenje široki športni javnosti, ki se mi zdi, da ni dobro seznanjena z delom in nalogami nogometašev v Tržiču, Bilanca vsega delovanja nogometa v Tržiču nam kaže, da je nogomet pravzaprav ena tistih »živih« (iger, ki je prav pri najbolj vnetih navijačih edina sposobna dati delovnemu človeku dovolj razvedrila. Prav je tako mišljenje, vendar pa v celoti temu zaključku ne bi dali vse prav. Tu gre za prestiž igranja in bodrenja s strani ljubiteljev nogometa. Ce bi sleherni gledalec stal v »koži« igralca, potem bi brez dvoma določene izraze raje opustil, kot pa da jih še I drugim vsiljuje. Ne bo odveč, (če pogledamo nekoliko nazaj, ko smo bili vajeni samih pohval (mimogrede povedano v tem času je bil nogomet v Tržiču morda na nižji tehnični stopnji kot danes), ker je vsaka tekma prinesla po najmanj 6 golov razlike v korist domačega moštva. Danes je stvar drugačna. Kot se naše družbeno življenje nenehno izpolnjuje, tako se tugi '. nogomet. Kraji med seboj tekmujejo in z izkušnjami in pridobivanjem znanja tudi (napredujejo. Tudi v Tržiču je tako ali vsaj lahko bi bilo tako, toda ... Tu se prav pred celoto postavlja vprašanje vzgoje (nogometašev, razumevanja vse naše javnosti do te panoge športa in pa, ali smo pripravljeni sprejeti tudi poraz, Ine da bi krivdo naprtili sodniku ali igralcem. Iz lastne izkušnje vem le to, da ga ni igralca, ki se ne bi hotel boriti z žogo, če jo ima že enkrat pred seboj, ali si jo je v dvoboju z nasprotnikom priboril. Torej le ni pravilno napadanje, ko (je bil proti močnejšemu nasprotniku slabši, pač pa mu je treba dati moralne o-pore v akciji, ko jo je dobro izpeljal. Gre tu za pravilno razumevanje športne igre, ne pa za to, (koliko igolov dobi kateri, ker je to stvar znanja posameznih moštev. Če bodo gledalci pokazali res zdravega (športnega duha in /enkrat za vselej opustili tisto »zmerjanje« na igrišču, tedaj bodimo prepričani, da bodo tudi uspehi večji, kot pa so bili /do sedaj. Samo toliko sem hotel povedati, da je treba na slehernem koraku videti nogometaša kot športnika, ne pa človeka kot osebo. Nekaj misli je treba posvetiti tudi minulemu tekmovanju za prvenstvo Gorenjske. V letošnji sezoni prvenstvenih tekem nam še (ni omogočeno, da bi gledali »boljša« srečanja, kot nekateri mislijo, pač pa glejmo na to, da boyio na vsaki tekmi pravi športniki, ki tudi te svojo moralno oporo pomagamo tistim, ki se za ta šport v Tržiču največ žrtvujejo. Rezultati zadnjih tekem Pokalno tekmovanje v počastitev rojstnega dne maršala Tita: NK Grafičar (Ljubljana) : NK Tržič (Tržič) 4 : 2 Aktiv Predilnice (Tržič) j Kovinarji '(Tržič) 4 : 2 Pokala v stalno last sta si pridobila NK Grafičar in Kovinarji. ■ Pri glavni tekmi je treba vsekakor omeniti, da domače moštvo ni pokazalo Vsega, kar zna, iz-vzemši tov. Primožiča, ki je s svojim nastopom dokazal, da je trenutno najboljši vratar na Gorenjskem. Začelo se je tudi tekmovanje za pokal maršala Tita. V prvi tekmi je NK Tržič nastopil proti NK Naklo ter ga porazil z visokim rezultatom 14 : 2 (i:2). Naklo je še mlado moštvo in je treba njihovo borbenost vsekakor v bodoče upoštevati. Domače moštvo naj se enkrat za vselej iznebi nepotrebnega »kombiniranja«, ker na ta način do izkupička me bo prišel. V okviru invalidskega tedna je bila odigrana tudi tekma, katere čisti dobiček je bil namenjen za podporo partizanskim sirotam. V tej tekmi sta se pomerila sindikalna aktiva PREDILNICE IN TKALNICE (Tržič) in aktiv KOVINARJEV (Tržič). (Rezultat 8 : 3 (7:1) odgovarja poteku igre. Vsekakor je pričakovati, da se bodo podobna tekmovanja vršila bolj pogosto, ker bo le tako možno najboljše zbližanje delovnih kolektivov na športnem polju. Seveda pa je treba vzporedno ,z nogometom organizirati tudi druga tekmovanja, saj je področje športnega udejstvovanja zelo bogato. —poto— Planinsko društvo Tržič OPOZARJA, da so od 1. junija 1954 dalje redno dnevno oskrbovane postojanke — Dom pod Storži-Čem, Dom na /Kofcah, Kosta-njevčeva koča na Dobrči, ki je povečala število prenočišč; da bo v kratkem na razpolago zemljevid »Savinjskih ali Kamniških Alp« v merilu 1:75.000, ki zajema tudi naša področja od Stola do Kokre pripravila ga Je Planinska zveza in bo nadaljevanje znanega zemljevida »Julijskih Alp« v istem, merilu, ki ga še lahko dobite v društvu; da mora ijmeti vsak, ki hoče u-živati ugodnosti v planinskih postojankah pri prenočnini in prehrani, plačano članarino za letos in da imajo oskrbniki (strog nalog, da kontrolirajo legitimacije, da bo tnudilo obiskovalcem postojank pod Storžičem, na Kofcah in na Dobrči, ki bodo osta- li v injih dalj časa, posebni popust; da se mora vsak obiskovalec postojanke ravnati po hišnem redu, da (pijančevanje ni na mestu, da je treba brezpogojno paziti na inventar postojank in da se mora vsaka škoda takoj (poravnati, kar zahteva tudi Planinska zveza, da naj (zahtevajo obiskovalci od oskrbnikov točno blokiranje in predložitev blokov, da naj javljajo obiskovalci postojank in naših poti isvoja zapažanja društvu; da morajo naše postojanke ln planinci povsod |in vsak čas izkazovati kulturnost, kajti po tej nas drugi in tujci ocenjujejo; da je treba čuvati planinsko cvetje in |živalstvo, ki 'žele Oživljata naš lepi planinski svet ln da »divjaštvo« ni na mestu. Gibanje prebivalstoa v času od 16. do 29. maja 1954 Rojeni: Mikolič Barbara z Bistrice je rodila dne 16. maja dečka; Valjavec Frančiška iz Tržiča je (rodila dne 18. maja deklico; Klemenčič Ana od Sv. Ane je rodila dne 19. maja dečka; Ošabnik Marta iz Tržiča |je rodila dne 26. maja dečka; Duh Terezija iz Puterhof a je rodila dne 27. maja dečka. Poročeni: Beguš Mirko, gozdni delavec iz Puterhofa in Ca-dež Stanislava, tovarniška delavka s Pristave; Pušavec Anton, kmečki delavec s Hudega in Barber Gizela, tovarniška delavka z Loke; Markič Karel-Vikt.or, ključavničar liz Tržiča in Ležaja Suzana-Karolina, tovarniška delavka iz Tiž'ča. Čestitamo! V Argentinlji je umrl v 56. letu starosti tržlški rojak Karel Ber- ger, (sin pokojnega Miha Ber-gerja. Pokojni je odšel iz Tržiča že pred kakimi 30 leti, pa se je vendar še vedno veliko spominjal 1 svojega rojstnega kraja. ZAHVALA Ob nenadni smrti našega očeta FRANCETA URŠIČA se zahvaljujemo g. dr. Živcu za skrbno zdravniško pomoč, č. g. Greigoriču, upravi, sindikalni podružnici in pevcem kolektiva »Runo«, DPD in godbi »Svobode« v Tržiču, članom DPD »Svoboda« na Primsko-vem, folklorni |sku.pin.i tržišiko gimnazije, Društvu upokojencev, darovalcem vencev ln cvetja ter vsem, ki so pokojnika spremili |na (zadnji poti. Hvaležne družine Uršič-Bertoncclj-Zebre PERSPEKTIVNI RELIEFNI ZEMLJEVID SLOVENIJE Turistična zveza Slovenije v Ljubljani je izdala prespektiv-ni reliefni 'zemljevid Slovenije in sosednjih pokrajin. Izdelal ga je Ivan Selan s (sodelovanjem Antona Rojca, vsebino sta pu pregledala prof. dr. Valter Bohinc in prof. France Planina. Zemljevid ni nov Samo po datumu, ampak predvsem po načinu prikaza in izdelave. To je slika Slovenije, kakršno bi približno videli tisti, ki bi se dvignil 15.000 visoko nad Kvarner in gledal proti severu. V ospredju zemljevida so (upodobljeni Gorski Kotar, Reški zaliv, s Snežnikom v ozadju, severni del Istre z Učko in Slavni kom ter Tržaški zaliv. Sredino zemljevida tvori Ljubljanska kotlina, na zahodno stran se širijo .Gorenjska ravnina, Julijske Alpe, Kras in Furlanska nižina, na vzhodno pa \Dolenjsko, Posavje, Celjska kotlina, Pohorje in Dravsko polje. Za Karavankami se vidijo Rož, Podjuna, Celovška (kotlina ter dolini Krke ln Labotnice. V daljavi se vidijo visoki grebeni Alp ter onstran njih še Donava. Za Prekmurjem je vidno Porabje in 'nižina 1 z Blatnim jezerom. V dnu dolin se vidijo reke, ob njih ležijo mesta, na Vse strani tečejo ceste in železnice. Pobočja gora so osvetljena in osenčena v skladu z njihovo členovitostjo, na njih se vidijo (kompleksi gozda. Tako za turistično propagando, kot za učni pripomoček v šolah so perspektivni refiefn! zemljevidi zelo prikladni, Iker prikazujejo pokrajino na čisto naraven način, kakor da se opazovalec razgleduje ob najlepšem vremenu 's kake visoke gore. Ta zemljevid je prvi zemljevid, ki prikazuje na tako nazoren način vso Slovenijo. • Perspektivni reliefni zemljevid Slovenije je Ibil izdelan kot stenski zemljevid, ki naj bi na najbolj enostaven in najlaže razumljiv način prikazal našo domovino. Tak stenski zemljevid stane din 340.—, z vrisano državno mejo din 360.—. Da bi bil bolj priročen, je del naklade bil (zgiban v žepni format. Stane din 380.—. Zemljevid ima na zalogi Turistično društvo. Dežurna služba ▼ bri vni«*ah 14. tjunija: Godnov Mihael, Trg svobode 17. 21. junija: Petrič Josip, Koroška cesta 7. / 28. junija: Stepišnik Ernest, Partizanska ul. 8. tkati atlasi Otroški športni voziček prodam. Naslov v pisarni Turističnega društva. PREKLIC Podpisani prefclicujem in obžalujem vse, kar sem neresničnega govoril o Karlu (Dolinšku, gostilničarju pri Sv. Neži. Golmajer Vinko delavec v tovarni Peko v Tržiču »Tržiški vestnik« izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. / Izdajatelj: Turistično društvo v Tržiču. / Urejuje uredniški odbor. Zanj odgovarja Maks Stumfel. / Tisk Gorenjske tiskarne v Kranju. / Naslov uredništva in uprave: Tržič' Cesta Jug lj armade 3. Telefon St. 55. / Celoletna naročnina 360 din, polletna 180 din. Posamezna številka 15 din. / St. ček rač pri NB 6112-»T«-133.