Poštnina plačana v so*ovinL Leto ix fteu. 81 U LlubUani. u nedeljo 11 aprila 1927. Cena Din Z' Izhaja vsak dao popoldne, Izvzemil nedelje In praznike. — Inseratl do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din. večji laserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano. Izjave, Popust po dogovora InseratnJ davek posebej. »Slovenski Narod« vetja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420 — Din. reklame, preklici beseda 2.— Dm. Upravnišrvo: Knaffova oflca 5t 5. pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica ŠL 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. Sestavil jo bo sedanji prosvetni minister Velja Vukičevic Številne avdijence in konference včeraj in danes. — V vlado vstopijo davidovićevci, ki prevzamejo zunanje ministrstvo. — Uzunović in Maksimo *ić sta bitko izgubila* Beograd, 16. aprila. Po včerajšnji dolgotrajnih avdijencah in konferencah glavnih političnih aranžerjev se da sklepati, da je položaj dozorel in da se vendarle bližamo razpletu. Vsi znaki kažejo na to, da bomo morda že preko velikonočnih praznikov dobili novo vlado Zaporedne avdijence ministra Vukiče-viča dokazujejo da je njegova akcija v polnem razvoju in v glavnem tudi že zaključena. V političnih krogih se splošno sodi, da je usoda gg. Maksimoviča in Uzunoviča že zapečatena. Kakor se zatrjuje v dobro informiranih krogih, se vrše le še razgovori glede sestave prihodnje vlade, v katero bodo najbrž stopili tudi davidovićevci, od katerih prevzame zunanje ministrstvo dr. Voja Marinkovič, dočhn prevzame sedanji zunanji minister dr. Peric kak drug re-sort. Uzunović in Maksimovic bi po te.i kombinaciji lahko še nadalje ostab v vladi, vendar pa le še kot resortna ministra. Včeraj so se vse dopoldne in popoldne vršile konference med Uzunovi-ćem, Mak sim ovi čem, Vukičevićem in Marinkovićem. Veliko pozornost ie zbudil razgovor dr. Marinkovića z Uzunovicem, ki je trajal nad eno uro. Oba politika sta bila po razgovoru zelo rezervirana in sta odklonila sleherno izjavo. Vukičevic je odšel nato na dvor. neposredno po avdijenci pa je posetil notranjega ministra Maksimovića, ki je ostal v svojem stanovanju in izjavil, da je bolan. Popoldne je bil v nadenourni avdijenci dr. Marinkovič. za ndm pa ponovno Uzunović. Po teh avdijencah je bil zopet kratek sestanek med dr. Marinkovićem in Uzunovicem, nakar je Uzunović ponovno odšel na dvor. Z dvora se je odpeljal Uzunović k Maksi-moviću in ostal pri njem do 21. Pozno zvečer je bil prj kralju še podtajnik ministrskega predsedništva Andra Petrovič. Ta avdijenca je dala povod za govorice, da je vlada že podala ostav- ko, kar pa se je izkazalo kot neresnično. Današnji beogradski listi obširno komentirajo včerajšnje dogodke ter enoglasno konstatirajo, da je vlada dejansko že v krizi, četudi kriza še ni formalno otvorjena. V političnih krogih se splošno računa, da bo kriza še tekom katoliške Velike noči, morda celo že danes rešena. V zvezi s tem poročajo listi, da se vrši med Veljo Vukičevićem in Uzunovicem zadnji boj za nadobla^t in da bo ta boj bržčas že danes zaključen. Kar se tiče sodelovanja Demokratske zaiednice v novi vladi, se naglasa, da davidovičevci pod nobenim pogojem nočejo sodelovati v vladi doc predsedstvom Uzunoviča in da bo že radi tega Uzunović moral odstopiti in prepustiti predsedstvo Vukičeviću. Maksimovićeva bolezen je zgolj političnega značaja hi je malo verjetno, da bi se še sploh vrnil na svoje mesto Skupščina bo po rešitvi obtožnice proti Maksimoviću odgođena do 2. maja. da se da mea tem časom vladi prilika, da se utrdi in Izvede reforme v smislu pooblastil v finančnem zakonu. Beograd, 16 aprila Danes je povzročila posebno pozornost avdijenca Velje Vukičevića. ki se ie ob 10 dopoldne poslal h kralju in ostal pri njem pol ure. Po končani avdijenci ie odštl Ve'ja Vukičevic naravnost v svoj kabinet in je lapram novinarjem odklonil vsako iz-avo. V popolni neerotovosti c srinju po-!ožaja so r*d:Valski poslanci nato tekom :dega dopoldne oblegali njegov kabi-let, vendar se ni moglo dognati n*£ pozivnega o razgovoru kralja z Ve:j< .,t. ; -.»vicem. Drugi važni dogodek tekom današ* njega dopoldneva je avdijenca ministr* skega predsednika Uzunoviča. ki ie bil do 11. v svojem kabinetu nato pa se podal na dvor in je pri kralju ostal do 12. Tudi on fe po končani avdijenci odkloni! napram novinarjem vsako iz* iavo. Dunav in Drava še vedno naraščata. — Prebivalstvo je noč in dan na straži in popravlja nasipe. — Velika nesreča pri zavarovalnem delu. Osijek. 16. aprila. Po poročilih hidro-tehničnega oddelka Drava še vedno narašča. Vodostaj znaša v Mariboru 147 v Varaždinu 200. na Terezinem polju 150, v Soplju 234, v Dolnjem Miholcu 267 in v Osiieku 348 cm nad normaio Računa je. da bo Drava nocoj dosegla kulminacijo Dunav je pri Bogojevu na-rastel za 30 cm in znaša vodostaj 548 cm nad normaio, t. j. le za nekaj centi-metro mani kot pri lanskih katastrofalnih poplavah. — Osijek, 16. aprila. Z ozirom na neprestano naraščanje vodovja je za* vladalo med prebivalstvom vzdolž Du* nava in Drave veliko razburjenje. Ob* lasti so s svoje strani sicer storile vse korake, da se preprečijo večje poplave, vendar pa lahko najmanjši naval po* vzroči nove katastrofe, ker so nasipi še od lanskih poplav v skrajno slabem stanju in le zasilno popravljeni, ali pa sploh za nič Prebivalstvo požrtvovalno pomaga pri utrjevalnih delih in ne* umorno dona.ša c mljo in materijal. — Včeraj se je pr* tem pripetila v Erdutu velika nesreča. Delavci so ob vznožju brega kopali zemljo za popravo nasipov. Pri tem se je izpodkopana plast zemlje sesula iti pokopala 18 delavcev. Reševalna dela so bila zelo otežkočena vendar se je posrečilo, da so vse rešili Ljudje so od vseh strani prihireli na kraj nesreče in z rokami odkopavali zemljo Sest delavcev je težko ranjenih »n ni upanja, da bi okrevali, ostali pa so dobili le manjše poškodbe. UKINJEN JE GLEDALIŠČA V OSIJEKU — Osijek, 16 aprila. Uprava Narodnega gledališča je včeraj sporočila vsemu osebju, da ne priznava več pogodb, ki jih je sklenil prejšnji intendant ter da prenehajo s 1 maje-, vsi pogodbeni odnošaji med osebjem in gledališko upravo. Vsled reduk cije kreditov mora uprava znižati izdatkt mesečno za 200.000 Din. V prihodnji sezon; se bo opera iti opereta popolnoma ukinila diamska predstave pa se bodo vršile le trikrat na teden V Osiieku vlada radi tega med prebivalstvom veliko ogorčenje in se naglasa, da pcmenJa to popolno likvidacijo osijeskega gledališča. Na cesto bo vrženih okrog 40 članov gledališča. KONFERENCA MALE ANTANTE — Beograd, 16 aprila Ker se je zdravstveno stanje romunskega kralja v toliko izboljšalo, da se ni bati nenadne katastrofe, se bo prihodnja konferenca Male antante vi šila na Češkoslovaškem, kakor ie bilo prvotno določeno SMRT NAŠEGA KONZULA — Beograd, 16 aprila V Pečuiu ie preminul naš temošn.ii generalni konzul dr Spi-ro Pavlovič. Pokojnik je bil rodom iz Makarske in ie služil pred vojno kot državni pravdrik v Dalmaciji Po preobratu ie bil poklican v ministrstvo za pravosodie. od 'voder je prestopil v diplomatsko službo in n>il. dalie časa načelnik v zunaniem ministrstvu. Pozneje je bil imenovan za konzula v Atenah sedaj pa že več let sem generalni konzul v Pečuui. BEOGRADSKI ŠPORTNIKI V SOFIJI — Sofija, 16. aprila. Včeraj je dospel semkaj Beogradski športni klub, ki gostuje v nedeljo v Sofiji proti tukajšnji mestni reprezentanci. Že na meji je sprejela goste posebna depuracja, na kolodvoru v Sofiji pa Hm je bil prirejen svečan sprejem. Goste ie med drugimi pozdravi! tudi sofijski župan, ki je naglas:! porrebo zbližanja obeh sosednih in bratskih slovanskih narodov Beograjčanom je občinstvo prirejalo prisrčne ovacije* Italijo izziva Jugoslavijo in Evropo Rimska vlada zavlačuje pogajanja z Jugoslavijo, njeno časopisje pa nas začenja znova napadati. — Ahmed beg kot Mussolinijev vazal. — Večina Evrope na naši strani. — Beograd, 16. aprila. Italijanski listi nadaljujejo kampanjo proti naši državi. Iz-vestne italijanske poročevalske ageature^. širijc povsem izmišljena in lažna poročila o mobilizaciji v Jugoslaviji, o koncentriranju čet na meji h. siinem oboroževanju ter naglašajo. da vzbujajo te vesti tudi v inozemstvu, zlasti pa v krogih Društva narodov, veliko vznemirjanje. Naša vlada je potom agencije Avala vse te vesti kategorično demantirala in naročila tudi inozemskim zastopstvom, naj sproti preklicujejo raka neresnična poročila, ki bi lahko ško-iova'a našemu ugledu Kako daleč sega italijansko izzivanje, dokazuje interpelacija zidarskega pa>lanca Dudana, ki zahteva, naj Italija takoj odpove vse pogodbe, ki so btle sklenjene z Jugoslavijo, zlasti pa rapallsko pogodbo, češ da Jugoslavija teh pogodb ne izpolnjuje. Tudi aiba.iska vlada, indirektno pod* pira italijansko kampanjo' Beogradski poslanik Cena beg ie nedavno demantiral neresnične vesti, da pripravlja Jugoslavija napad na Albanijo, In naglašal, da vlada ob albansko-jugoslovenski meji popoln red In mir Na pritisk iz Rima je bil Cena beg sedaj nemudoma odnoklican iz Beograda v Tirano in se bržkone ne bo več vrnil na svoje mesto. To postopanje albanske vlade je napravilo v vseh tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih mučn vtis. Kljub vsej lažn.:vi kampanji italijanske-, ga tiska in službenih italijanskih agentur Turčija na Balkanu — Angora, 16. aprila. Pri proračunski debati je povzel besedo tudi zunanji minister Ruždi beg, ki je med drugim izjavil: Odnošaji Turčije do balkanskih držav so povsem nomalni. Balkan se polagoma spreminja v ozemlie, na katerem se skušajo uveljaviti najrazličnejše politične orijentacije. Poskusi za dosego splošnega sporazuma med vsemi balkanskimi državami doslej niso uspeli. Tudi za bodoče so izgledi na tem polju zelo minimalni. Turčija ie pri vsaki prliki naglašala svelo dooro voljo, vzpostaviti z vsemi balkanskimi državam* prijateljske in čim tesnejše odnošaie. s*nat-ra pa vsako grupacijo in vsako orijentacijo, k' bi se izvršila brez sode!ovania Turčije. za naperieno proti sebi. Na interpelacijo nekega poslanca, zakaj Jugoslavija sekvestri-ranega turškega imetja Še ni likvidirala, je zunanji minister izjavil, da ie Jugoslavija v načelu že pristala na povrnitev sekvestri-rane imovine in tudi izjavila, da bo to zadeva v najkrajšem časti uredila. VOLITVE NA BOLGARSKEM — Sofija, 16- aprila Na včraisnji seji sobranja je kralj v navzočnosti celokupnega diplomatskega zbora prečita! ukaz o raz-pt*stu sobranja. Volitve so razpisane za ZRAČNIPRGMET V AVSTRIJI — Dunaj, 16. aprila. Dne 19. t. m. se prične prvi notranji zrakoplovni promet po Avstriji med ? Dunajem, Solnogradom in Iromostom Dosedanie zračne zveze so bile vse v mednarodnem prometu. POŽAR V SKOPLJU — Skoplje. 16. aprila. Snoči ie nastal v ^koplju ogromen požar, ki bi kmalu bil uso-dcpcln za vse mesto. Okrog 22 ure je začelo goreti v poslopju poštne direkcije Najavljen je bij namreč prihod poštnega ministra, zato ie sluga zvečer zakuril več peči Ker pa minister ni prišel, je sluga ogenj sicer pogasil toda vnele so se saie v dimniku. Ogern se ie hitro razširil in kmalu je bilo vse poslopje v plamenu. Z največjim naporom se je še posrečilo rešiti vrednotice (znamke, kolke itd.) v skupni vrednosti 10 miljonov Din. Skoda se ceni na 2 milijona dinarjev in ie krita z zavarovalnino. VELIKA PONEVERBA POLICIJSKEGA OFICIRJA — Budimpešta, 16. aprila. Policija je aretirala dr Eleka Saša, policijskega kapetana v Budimpešti, ki je manipuliral s poH-cijskmi denarjem. Dognano je. da je Sas poneveril 120.000 pengojev alf 1,200.000 Din. Niegova aretacija je v Budimpešti vzbudila veliko senzacijo, ker je dr. Sas bil dobro znana osebnost v višjih krogih. NESREČA NA MORJU — Rim, 16. aprila. Neki italijanski parnik ie na vožnji med Spezio in Genovo zadel na osamljeno iadrnico, na kateri ie bilo naloženih okoli 100 pušk in več zabojev municije m druge razstrelilne snovi. Jadrnica nosi ime »ChevaU in ie francoskega izvora, pa se Italiji ni posrečilo prevariti inozemstva. Zlasti francoski in nemški tisk zavračata italijanske obdolžitve kot neresnične ali vsaj pretirane in podčrtavata, da je Jugoslavija vedno kazala svojo miroljubnost In U tudi sedaj bila pripravljena mirnim potom likvidirati vse nastale spore. To bi bilo takoj dosegljivo, čim bi Italija pokazala vsaj malo dobre volje. Iz postopanja Italije pa se da sklepati, da naravnost odklanja sporazum in hoče izzvati konflikt. — Berlin, 16. aprila. Glavni organ državnega kanceiarja »Germania« obširno razpravlja o izjavah jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Perica njegovemu poročevalcu te naglasa, da so se Nemci pred vojno Avstriji in Madžarski na ljubo dali zavesti v protisrbsko politiko. Danes pa je k sreči odstranjeno vse, kar bi moglo izzvati kakoršenkoli konfiikt med Nemčijo in fugoslavijo. Spoznavanje iugoslovenkega naroda in ciljev jugoslovenske politike se v Nemčiji vedno bolj širi in predsodki, ki so nam bih umetnim potom vcepljeni, vedno bolj izginjajo. Nemčija danes pravilno ceni vedno večjo politično in gospodarsko važnost Jugoslavije, v kateri vidi bodočo vodilno državo na Balkanu. »Germania se v svojih nadaljnjih izvajanjih zavzema za čim •esnejše zbiižanie med Nemčijo in Jugoslavijo in zahteva čimprešnio sklenitev arbitražne i-n prijateljske pogodbe, naglašajoč, da bo Nemčija v italijansko - jugosloven-skem sporu ostala popolnoma nevtralna. Neuspeh italijanske ofenzive zoper Malo antanto Ko je Italija ratificirala besarabski protokol, je bila v tem nedvomno tudi močno izražena ofenziva zoper Malo antanto. V Rimu so upali, da pridobijo z besarabsko ratifikacijo Rumunijo na svojo stran in jo ločijo od Male antante ali ji jo vsaj odtujijo. Načrt se jim je do neke mere že posrečil; v Bukarešti so bili vzhičeni nad italijansko politiko in najimenitnejšo ulico državne prestolice so imenovali na čast po velikem, dobrem Mussoliniju. Toda italijanska politika je kljub izredni agilnosti tudi nerodna. Brž nato je sledil Bethlenov poset v Rimu in pri tej priliki so podpisali prijateljsko pogodbo, v kateri si obe državi zagotavljata prijateljstvo in vse drueo. kakor je, pač dandanes običajno v Evropi. Ta pogodba sama po sebi ni nič nenavadnega in ni nikogar presenetila. Toda njena poglavitna stran ni v tem tekstu in običajnih določbah, marveč v tem, kako si jo Madžari tolmačijo. Budimpešta se je je razveselila, kakor da se ii z njo omogoča misliti na popolno izpremembo obstoječega stanja, kakor da ji je na njeni osnovi, na temelju prijateljstva z Italijo mogoče misliti na vse ono. kar predstavlja vrhunec nad madžarskega iredentizma. Madžarska se je prepustila upanju, da ji bo mogoče sedaj pripravljati revizijo mirovnih pogodb in poprave meja napram sosedom. Komentarji fašističneea časooisja so bili tako oholo samozavestni, da so Budimpešto naravnost vzgoiili za tako tolmačenje. Toda stvar se je pokazala za bolj komplicirano, nego so si v Rimu predstavljali. Oglasila se je Rumunija in pokazala da se čuti pri tem prav tako prizadeto kot Jugoslavija in Češkoslovaška. fTkspoze. ki ga je podil v rumun-ski zbornici vnanji minister Mitileneu na interpelacijo opozicije, pomeni tako izrazito afirmacijo Male antante in prijateljstva do sosedov, osobito do Jugoslavije, da se ne morejo v Rimu rumunskega ^zavezništva* prav nič več veselit!. Za obkroževalno politiko zoper nas Rumunija ne prihaja v poštev in spričo tega odpade tudi vrednost Madžarske: s tem rezultatom rimski*, prizadevanj moremo biti zadovoljni v najvišji meri. Tudi Poljska se je oglasila in po svojem časopisju izjavila, naj Madžari pravnic ne računajo na revizijo mirovnih pogodb; v tem pogledu da je Poljska popolnoma na strani Male antante, zavedajoč se. da bi revizija pogodb, tičočih se madžarskih meja. mogla biti opasen precedenc za revizijo versailleske mirovne pogodbe. Rimska diplomacija je tu doživela že svoj drugi poraz tekom zadnjih mesecev. Naj nadaljuje v pričeti smeri; položaj je tak, da se ji obetajo novi neuspehi. Mi moremo biti z njenim delom prav zadovoljni. ^ Velikonočna številka "Slovenskega Naroda^ obsega 16 strani in velja 2 Din. — Prihodnja številka izide v torek popoldne. Drzen roparski napad na v • vv zupmsce Snoči sta dva maskirana roparja napadla župnika v Razboru pri Zidanem mostu. Zidani most, 16. aprila. Snoči ie bil izvršen na župnišče v Razboru pri Zidanem mostu drzen roparski napad, ki je silno razburil vse prebivalstvo. V žtipnišču sta se nenadoma pojavila dva maskirana roparja in s samokresi v rokah zahtevala od župnika Kalana, da jima izroči ves denar. Med tem je napadalca opazila župnikova kuharica, dvignila ie velik vik in krik ter pričela klicati sosede na pomoč. Kden roparjev je nato na kuharico ustrelil, k sreči pa zgrešil. Krogla je kuharici zažvižgala mimo glave. Oba napadalca sta nato jadrno pobegnila. O drznem roparskem napadu je bila obveščena orožniška stanica \ Zidanimi mostu, ki je takoj poslala močno patruljo v Razbor. Roparja sta bila še tekom noči prijeta in prepeljana v zapore okr. sodišča v Laškem. Kakor javljajo [i Zidanega mosta so bili v zvezi z napadalci baje tudi štirje trgovci iz Zagreba, ki so že vsi aretirani. Iz ljubljanske kronike Nepreviden Ižanec. — Roman mladega Janeza. Lkrvtip-ni Ižanec oče France, jc včeraj vot!1 t>o Dolenjski cesti v smeri proti mestu Ko le orivozil do železniškega križišča, Je zače. takrat železniški čuvai zapirati cesto ker *e ie bliža! dolenjski vlak. Dajal ie Ižancu znamenje ■> roko. naj ustj-vi. Ta se nI zmeni! za znamenje, marveč' ie Dognal svojega konjiča. Ko ie prišel d tira, ga je zaOTa nrečnica ravno za tilnik. Nezavesten se ie zgrudil rta tla. Hitro sta ea Dobrala 'iva mimoidooa oasanta ter za z vozom vred odpeljala do CeiBOVtrjeve gostilne, kjer je Izanec kmalu prišel do zavesti. «Pa ni r>;lo nič hudo». fe pristavil in švrknil ie do kotiiiču. ki ie zdirial ek> ižanski cest: proL domu Učenček II. razreda osnovne soie Stanko Hočevar v Zgornji Šiški se je snoči igral s svalim bratom na dvorišču t.omharievt hiSe. Pade' Je nani te3fak zahoi uko ne-srečno, da mu je nalomil desno roko i za pestjo. Prepeljali so ga v favno bolnica Tam blizu, kjer so pred sto leti Žid;»ru;* va mamica pražili dobra jetrca in točili >-borni dolen.ski cviček, živi oriaški mesarski pomočnik J?nez. Včeraj na Veliki petek it mu je zaho'tlo do ljubici, ki io ima na Vrhniki Iz očetovega hleva ie vzel iskreč konjiča, ea vpr^gel v zai>ravi.iivček iu o - znal je v diru Dro*i Vrhniki Oče raztoso-ten. le poslal za niim nekeca me Vrhniki on ljubici. Janez ie ubogal in zapusti' ljubico Maričko. ki je nato silno Ihte-fa In ea rotila naj se zopet vrne v njeno okrilje, ker s' bo sicer končala življeJiie. i WATCH (s k CYMA svijetsko poznati Švicarski orecizion satovi. Vremenske katastrofe v Ameriki Poplave in viharji. Madrid, 16. aprila. V Ameriki so viharji povzročili velikansko škodo. Nad tisoč kmetov je brez strehe. Orkan na morju je uničil nad 200 Čolnov in r -biških ladij. Newyork, 16. aprila. V dolini Missis-sipija razsajajo viharji in strašna poplava. Voda je prodrla nasipe in povzroča ogromno Škodo. Doslej je okrog 100 oseb zgubilo življenje, nad 2009 obitelj] pa je brez strehe in v paničnem begu zapušča pokrajine, ki jim preti povodenj. J~BORZE danes radi velikonočnih praznikov niso poslovale. Tiskovine vseh vrst izdeluje lično in ceno Narodna tiskarna v Ljubljani 49 ^251 Stran 2. »SLOVENSKI N A K O D» dne 17. aprila 1927. Velika noč Praznik vstajenja se pnznoje te dni in ljudi se je polastilo bodro praznisko razpek>ierue. Zelo vesela stvar je to, od časa do časa prekiniti pusto enoličnost vsakdanjih poslov in se prepustiti lehkotnemu delopustu. Zunaj je pomlad in živo brstenje, cvetje in zelenje, vse to je zvest odsev prazniških dni v ljudeh in v prirodi V krščanskem svetu se obhaja p ratnik vstajenja. Milijoni vernih množic mislijo na veliki misterij svojega verske«* nauka; milijoni v vseh najrazličnejših verah so praznovali v pomladnem času praznik vstajenja, obnove življenja v prirodi/ pobude k novemu naponu živ-Ijenskih sil vsega živega, spajajoč prirodni preporod s svitom svojih verskih predstav. Listi, organi javne ra mnenja, mislijo te dni na obnovo političnega in kulturne* ga življenja, na prerod vseh onih sil, ki prinašajo razvoj in napredek, ki razgibajo vedno znova speče, počivajoče klice v dejanju in ne ha nju narodov. Mi na Slovenskem, v Jugoslaviji, v Evropi smo pri tem v nekoliko premalo ugodnem razpoloženju. Z notranjim življenjem v državi ne moremo biti zadovoljni. Se vedno se n! posrečilo vzbuditi speče sile naroda m jih povesti v iivi tok narodnega razvoja in napredka-Vsakdo, kdor količkaj pozna nas tro i meni narod, soglaša v tem. da tmo mlada sila. ki ima v sebi velike sposobnosti. Ni nam treba biti o tem v dvomih, ali je ta naciionalni optimizem upravičen in utemeljen ali ne, zakaj naša preteklost nam je sama dokument; narod, ki j« v tako kratkem času dosegel toliko uspehov, ki je mogel pokazati napredek ta-korekoč iz nič. iz brezpravne mase ~M>d-jarmljenega kmetskega prebivalstva, kulturno, socijalno, politično postavljenega na najnižjo stopnjo, tu iz množic, potisnjenih na spodnji nivo družabne in politične strukture, sicer pod manj barbarskim, ali zato tem bolj rafiniranim režimom oblastnih tujerodcev. k samostojni nacijonalni. kulturni, politični eksistenci, uvrščajoč se, osvobojen in prerojen v skupni ujedinjeni formi, v vrsto starejših in večjih narodov. Narod, ki se mu je iz lastnih sii posrečilo napraviti tako ogromno delo, ki mu je napon duševnih sil privedel v življenje-že toriko kulturnega dela. da se njegovi posamezniki štejejo že med prve kulturne ustva-ritelje dobe, tak narod je dokumentiral pred seboj in pred vsem svetom, da je sposoben še velikih in največjih dejani. Danes smo kakor neobdelana, nepre-orana. zanemarjena njiv«; plevel prerašča vse in ne pusti do traka« do aoin-ca, do življenja onega, kar Je glavno bistvo njive. Dan ta dnem te Sujeto križem po državi, od Ljubljane do Subo-tice pa do Timoka, do Bitoija in ataro-davnega Dubrovnika, lamentacija o neredu« nesposobnosti, zli volji in trpljenju. Nezadovoljnost Je obča in teiko ji je ustvariti meje. Plevel prerašča vse; gospodujoča plast v naši politiki, določujoča smer in kvaliteto javnega življenja, je naša nesreča, je oni plevel ki ugonablja pravo, dobro rastja. Kakor na kralja Matjaža v narodnih pripovedkah, čakamo na ljudi, ki naj pridejo in porujejo plevel Čakamo mož, ki bodo mogli in znali sprejeti boj s to proti na rod no, — rabimo Stjepano* vo označbo: pokvarjeno — gospodo in jo brezobzirno potisnili v stran, da bodo mogli prevzeti delo obnove in organizacije spečih narodovih sil in dovesti obnovljeni organizem narodove duševne sposobnosti do svobodnega udej-stvovanja. To je naša velikonočna meditacija. U ver jeni smo popolnoma, da je v njem bistvo našega celotnega nacijonalnega problema; ako izvedemo ta veliki preporod in obnovimo aktivne narodne sile. smo doživeli svojo nacijonalno Veliko noč. Potem ne bo naša kraljevina država slabe uprave, brezglave trgovinske in ekonomske politike, brezsrčnega socialnega dela. prosvetnih ter kulturnih anomalij in absurdnosti neorganizirane diplomacije ln naposled, kar ni naposled: brezvestne korupcije. Ako to dosežemo, da, potem... Danes še ne moremo biti optimisti. Premalo je še znakov, ki bi pričali da smo že na pričetku obnove. Toda popolnoma smo prepričani, da jo bomo doživeli in se prevedli v Čas, ki bo pokazal v pravi luči. kaj smo in kaj premoremo. Naše ime v Evropi bo zopet zaslovelo in se imenovalo kakor nekdaj s spoštovanjem in občudovanjem. V trdni veri na preporod naše naci-jonalne sposobnosti, na veliko Veliko noč, ki jo hočemo in moramo doživeti nas praznik obnove ln vstajenja dviga k bodrejšem premotrivanju sedanjosti ter nam odpira lepše perspektive. Tudi Jugosloveni bomo s čistim veseljem in samozaupanjem, zadovoljni in krepki na znotraj in zunaj praznovali svojo Veliko noč in se veselih sebe in vsega. Obubožanje državnih nameščencev Nevzdržno propadanje uradniškega stanu« — Strahovita zadolženost« — Samo ▼ Sloveniji cenijo uradniške dolgove na 60 milijonov dinarjev* — Nameščenci imajo danes komaj polovico predvojnih dohodkov* — Kreditna samopomoč« Uredništvo tvori zlavni kontingent kon-sememov. Zato je materijalni položaj urad-ništva dokaj zanesljiv barometer v narodnem gospodarstvo. Kdor zasleduje naše gospodarsko Življenje in kdor se poglobi v vzroke težke gospodarske krize, ki se vedno bolj zajeda v vse panoge našega gospodarstva, mora priznati, da tiči velik vzrok te krize in nazadovanja konzuma v naraščajoči pavperizaclji javnih nameščencev. V predvojni dobi ie bil takozvani srednji stan, t j. pred vsem uradništvo, eden najbolj solidnih in materijelno najbolje fundiranih- Uradnik Je bH iskan najemnik in odjemalec in vsak trgovec mu je rad kreditiral, ako je bilo to sploh potrebno. Po vojni pa so se razmere temeljito spremenile Uradništvo je popolnoma obubožalo. Ne !e, da so prejemki povsem nezadostni m ne zadostuiejo niti za normalno skromno življenje male uradniške rodbine, marveč vlada tudi usodna negotovost rn zlasti v zadnji dobi so ne samo redukcUe u radništva, narveč tudi redukcije prejemkov na dnevnem redu vsake vlade. Uradništvo je prišio danes tako daleč, da si ne more iz svojfh rednih prejemkov nabaviti več potrebne obleke, in kakor hitro zadene uradniško familijo kaka nesreča, ako jo obišče težja bolezen, ali če pridejo kake druge večje zahteve, le uradnik navezan na kredit, ako ga danes sploh more še kje debHi. Saj je znano, da je kreditna zmožnost javnih nameščencev silno padla, ker ni podana nobena garancija, da bo lahko v redu poravnal svoje obveznosti, ker uradnik niti sam ne ve. kako dolgo bo ostal v službi ln kdaj ga bo zadela redukcija aH pa mu bedo znižani njegovi prejemki. Pa če tudi dandanes državni uradnik še kle dobi kredit, te ta z<*rtižen s tako težkimi pogoji, da pomeni tak kredit za uradnika naravnost ruin. Širša javnost se zelo malo zaveda, kako globoko se }e zajedlo obubožanje javnega uradništva tudi v Sloveniji, dasl je treba priznati, da je Slovenija v tem ozl-ru danes razmeroma t* na dobrem. A kako dolgo še? Saj je že danes onih 15.000 državnih nameščencev v Sloveniji zadolženih za nič man; kot za 35 milijonov Din! Prej več ko manj. A to so samo dolgovi, ki se dado kontrolirati, ker se odtegujejo odplačilni obroki direktno od place. Koliko pa ima uradništvo dolgov pri rasam trgovcih, obrtnikih in denarnih zavedle, ki nimajo pravice odtegovati obrokov od mesečnih plač, se no da kontroHrt«. Posnavafci razmer cenijo vst dolgove javnih nameščencev M. mo v Sloveniji na bHgn 60 milijonov dinarjev, dočlra te zadoliltve V vsej državi dosegajo celo milijardo. Te številke so tem boli kričeče, ker je nepobitno dejstvo, da so st ti dolgovi morali narediti samo pod pritiskom težavnega ekonomskega položaja Javnih nameščencev, ker njin plače ne zadostujejo ta golo iivlje« njo. kamo-n ga kakt mani potrebne aH celo luksuzne Izdatke. To potrjuje tudi primerjava med plačami pred vojno in sedaj. Pred vojno so znašali na pr. prejemki okrajnega glavarja 450 do 500 kron, danes trna starejši uradnik te skupine največ 3500 Din, to je preračunano v današnjo valuto vrednost, mesečno za 1500—2060 Din manj. Uradalk srednje kategorije Je Imel pred vojno 300—380 kron, danes ima 1700 do 3000 Dm, t J. g* 1380 do 1600 Dfn mesečno premalo, in sluga, ki je prejemal pred vojno SO do 150 kron. Ima danes 750 do 1000 Din, torej tudi za 100 do 600 Din mesečno man). Zivtjenske razmere pa še daleko niso dosegle predvojnega nivoja v cenah in zato so te razlike v resnici ie mnogo večje. Dinar je na zunaj sicer stabiliziran in je tudi dosegel precejšnjo višino, toda na znotraj ie kupna vrednost dlnaria še daleko pod njegovo borzno vrednostjo. A to prav posebno čuti uradništvo kot najvažnejši konzument. Zadolženje javnih nameščencev vseh kategorij in skupin v zadnjem času ne le ne pojema, marveč rapidno narašča. Človeka, ki to resno prevdari, mora navdati s grozo, če pomisli, kam bo to dovodio, ako bo pavperizacija državnih nameščencev šla v tej progresfvi dalje. Z neizprosno brzino se bližamo socijalni drami uradniškega, nekdaj tako uglednega srednjega stanu. Uradniške organizacije se tega v dovoljni meri zavedajo in neprestano trkajo ns vrsta vlade, opozarjajoč na nedogledne 1 posledice, ki se vedno bolj kažejo, toda sat. man. Zalo so nI čuditi, če vedno bolj nara« šča mortaliteta, če nada moralni nivo In če nevarno dviga svojo glavo hidra • ko« rupclja. Ce se to pri nas v Sloveniji Is tako zelo na opate, se je pred vsem zahvaliti stanovski zavednost! in ponosu nateg* uradnMtvs, ki oživa v državi sloves najboljšega, strokovno ln moralno najbolje kvalificiranega javnega nameščenca. V Sloveniji obstoja le nad 50 let »Hranilni fcn posojilni konzorcij Javnih nameščencev,« ki s hvalevrednim razumevanjem skuša pa* raJtziratl naraščajoče slo. Toda tudi ta ustanova, ki slom* popolnoma na temelju samopomoči in ki ie dandanes za Jsvne nameščence ne le Izredne važnosti, marveč naravnost dobrota, že dolgo več ne more zadostiti vsem prošnjam In potrebam. Lastna sredstva več ne zadostujejo, da bi priskočili na pomoč vsem, ki so pomoči nujno potrebni. Samo tekom lanskega leta Je ta konsorci) izdal !z svojih sredstev nad poldrugi milijon Din posojil, a le moral pri tem več kot dve tertjini prošnjlkov odkloniti. Tej pa vper rta clji. ki se ta Jed a vedno globlje In resno ogroža ne le socijalni položaj utradništva kot takega, marveč tvori tudi glavni vzrok krize našega gospodar* stva in naše uprave, a tudi krize v našem kulturnem življenju, je treba energično zastaviti pot Potrebna je Širokopotezna, te« metjita razdolžftvena akcija s podporo države. Toda s to akcijo s« ne sme odlagati tako 3olgo, da bo že prepozno. Uradniške organizacije so tozadevno izdelale že primerne predloge, zlasti pa uvedbo uradniškega zakona, ki v bistvu Itak temelji na samopomoči n je v glavnem navezan le na moralno podporo države. O tem bomo spregovorili še o priliki obširneje, za danes pa hočemo ie opozoriti široko Javnost, zlasti pa pridcbftne kroge na ta važen pro» blem, ki se ne tiče le neposredno prlzade* tega uradništva, marveč skoraj še v ntaogo večji merf celokupne javnosti, predvsem pa gospodarskih slojev in naših kulturnih institucij- Dogodki križem Jugoslaoife Sledovi za železniškimi pirati pri Sabo tiči, — Umor žene z dum* dom krogla. V selu Vlrinab blizu Ćuprije se je mladi kmet Raja Radovanović naveličal svoje žene. Zagleda) se je bil nam* reč v neko drugo mlado grešno selian-ko. Ker mu je torej njegova lastna žena bila. na poti, jo je sklenil spraviti s sveta, četudi se je naha.ala blizu poroda, iskal ie prilike, da se s svojo ženo spre, toda žena je vse njegove šikane mirno prenašala. Preostalo mu nI torej nič drugega, kakor da na čisto brutalen način izvrši umor. Vzel je vojaško puško, ki jo ima skrito še izza vojne, jo nabasal z dum* dum kroglo, se zvečer spravil pred okno in v oddaljenosti kakih 30 korakov ustrelil svom) ženo, ki je ravno imela nekaj opraviti pri mizi. Dum-dum krogla je ženo pogodila v hrbet in je po strašnem razmrcvarenju pljuč Izstopila spredaj na dnsrtl strani prsi. Nesrečna žrtev beštija 1 nega moža se je seveda takoj zgrudila mrtva. A da bi smrt bila bolj sigurna, je Raje stopil v hišo in še enkrat ustrelil ženo v glavo. Da bi maski ral svoj zločin, je takoj nato odbite! k županu ter mu z vsakovrstnimi *iz-mišljotinami hote) natveziti fabulo, kako je zvečer prišel z dela domov in u-gledal pred hišo razbojnike, ki so ravno streljali skozi okno in ustrelili njegovo ženo. Pri podrobnejših zasliševanjih pa je seveda zločin bil kmalu razkrinkan. In tako se je Raje predvčerajšnjim znašel uklenjen pred sodiščem v Čupriji. Razprava je bila burna, ker je prisostvovala tudi mati nesrečne žrtve. Raje je bil obsojen na 20 let težke ječe. Zanimive so bile navedbe branite!.ev, da so taki zločini v tamošnji okolici prav česti radi strašno oma tane morale po vojni. V zadnjih časih se je na vlak. ki vozi med Suboaco in Budimpešto, zgodilo več napadov, iako Ijence, V Beograd? še ministri ga zanusča* jo. Ne samo radi počitnic, marveč tudi radi fatalnega def stva, da se vlada rav no okrog vstajenja pripravlja k — padcu. V ostalem tudi velikonočno vreme dandanes ni nič več stanovitno. Včasi se je razumelo po sebi, da je Velika noč žarela v blagodejnem sotnčnem sijaju. Letos, ko smo jo nalašč pomak-nili v sredino aprila, se nam vreme kisa in menja kakor ženska moda. Doma ostanemo. Hote ali nehote reducirani v službi ln družbi, pri cvičku in mošnjičku in pri vseh zmešnjavah današnjega sveta, bomo najiskreneje voščili vsem tistim, ki so druge sorte: — Veselo Alelujo! — Govorite mi iz srca. prekrasna Magneta! — Vaš obleka ie kot nalašč zame. — Očarali ste me s svojo iznajdljivostjo. — Obrnite se. prosim, k vratom, da se preoblečem. Pazite, da ne Dride ta Čas sprevodnik. Da bo nrevara popolna, vam posodim zapestnico. — Hvala, okovov ne nosim rad na rokah, niti če so zlati. Dama ie bila s toaleto kmalu gotova. Spremenila se je v popolnega glzda-vega kavaliria. — Zdaj se že lahko obrnete. Gospod te bil navdušen. Dejal ic preoblečni dami: — No, zdai res nihče ne more trditi, da nisva mož in žena. Jaz sem žena, vi mož. Prevara ie popolna. — Zdaj. ko med nama ni več tajne, mi pa povejte, prekrasna čarovnica, kako se more divna Magneta gugati v zraku brez vsake ODore? — Tega vam ne morem povedati, ker ne vem. Pač oa vam odkrijem neko drugo tajno, ki vas bo zanimala. Jaz nisem gospodična Magneta, marveč detektiv budimpeštanske policije. Prišel sem v ta kupe. da vas zagrabim za vrat in odvedeni v naročie Fortune, banke, ne pa boginie. Zdai vam zares Posodim dve zapestnici. Samo da nista zlati. V Bratislavi je zaljubljeni parček izstopil. Gospa Da ni šla z niim ood roko. marveč on jo je držal za vrat Pr osveta sa gostovanja ljubljanske opere gostovat na Sušak in v nekatera drusa primorska mesta. Hrvatsko društvo umetnosti je po par letih počitka zopet oživelo. Nedavno se je vršil občni zbor in je bil za predsednika izvoljen župan arh. Vekoslav Heinzel, ostali funkcijonarji in odborniki pa so odlični umetniki, kulturni zgodovinarji, kritiki in znanstveniki. Novi odbor bo skušal z vnemo izpolnjevati nalogo: upostavljati čim ožjo zvezo med umetniki in široko javnostjo. Gostovanje beogradske opere v Su-botici. Beogradska opera bo v torek in v sredo gostovala v Subotici. in sicer se prvi večer vprizoTi «Madame Butterfly». drugi večer pa «Rigoletto» z g. Rijavcem v vlogi mantovskega vojvode. Uspehi čegKega knjižernega tedna. Na Češkem se je vršil nedavno cteden češke knji-ges». Propaganda za domačo knjigo je imela velik uspeh. Računa se, da se je prodalo knjig za več kot en milijon Čeških kron. Nov roman Parla Bourgeta. Pravkar je izšel v posebni izdaji nov roman Pavla Bourgeta . Badalićev prevod je boljši od prevoda S. Vinaverja, ki je izšel pred leti v zagrebški . Značilno je, da cDvanajstori-ca» še ni prevedena (razen v odlomku) v slovenščino, dasi jo imajo skoraj že vsi kulturni narodi. »Na stazama duševne kulture«. Pod tem naslovom je izšla knjiga dr. Mirka Kusa-Ni-kolajeva. Pisec razpravlja o povojnih kulturnih razmerah in o glavnih pokretih, ki streme za sanacijo teh povojnih razmer. Obširno se bavi zlasti s takozvanim Vidovičevim pokretom, ki vzbuja tudi pri nas vedno večje zanimanje. Vsakomur, ki se zanima za ta vprašanja, delo toplo priporočamo. Knjiga stane 20 Din. Svila samo iztisniti ne ozemati in izvijati! Proslava desetletnice majske deklaracije Rojaki! v času, ko je trpljenje našega v stoletnem robstvu izmučenega naroda prikipelo do roba življenja in smrti, ko se je sleherna, v hrepenenju po svo-bodi zaklicana beseda zasledovala in maščevala z ječo in vislicami, je slovenski narod, zavedajoč se svoje svete pravice do svobodnega živ* ljenja in v soglasju s svojimi brati po krvi in jeziku, izpolnjujoč vero in be* sede svojih pesnikov zpror okov in potr* jujoč dejanja svojih mučenikov, po svojih zastopnikih, združenih v Jugoslovanskem klubu, dne 30. maja L 1917. v avstrijskem državnem zboru, samozavestno izpovedal, da zahteva na temelju narodnega načela ujedinjenje vseh pokrajin, v kas terih žive Slovenci, Hrvati in Srbi, v eno samostojno, od vsakega gospod* stva tujih narodov svobodno in ga ali drugega tirna, izključen tudi ni ne« odločen rezultat. Ljubljano bo zastopala siedeča družina: Jermol (II.) — Šaplja (Ate* na) — Tratnik, Wider — Bernik, Jermol II.. Zupančič (vse Ilirija). Zagreb postavi najbrž sledeči tim: Gršc* tič (Cone.) — Pavić (AŠK) — Sojat (AŠK), Tonković II. (Hašk), Tomljenović, Rado* vič (obe ASK), Tonković I. (Cone). Kakor je videti, igra v zagrebškem timu elita sta* rih in rutiniranih igralk. Tekma se vrši ob 1130 v Tivoliju. V Mariboru se z napetostjo pričakuje srečanje Rapida in Maribora. Tekma jc mariborski «derby» za točke. Rapid je tre* notno v dobri formi, kar je dokazal v tek« mi proti Iliriji in ima zato večje šanse, da si pribori zmago. Maribor se bo moral po* steno potruditi, če hoče izvojevati zmago ali pa dobiti vsaj remi. Dve naši moštvi, Hermes in Primorje gostujeta o Veliki noči v inozemstvu. Her* mes igra oba dneva v Gradcu, Primorje pa v Celovcu. Upamo,' da bosta obe moštvi dostojno reprezentirali naš nogomet. V Zagrebu igra bivši državni prvak, beogradska Jugoslavija, proti Gradjanskemu. Hašk je na turneji po Bosni in Dalmaciji. hodil sem vse gostilne in restavracije, toda našel ju nisem. Bila sta najbrž v gledališču. Slutil sem in se tolažil, da ne ostaneta dolgo zunaj. 2ena se še ni počutila povsem dobro in morala je paziti na svoje zdravie. In res sta se vrnila kmalu oo enajsti uri. Samokres sem imel že pripravljen. Ko sta odšla gori v spalnico, sem planil čez vrt k vili. Opazil sem, da je služkinja postlala Hori v pritličju, da bo torej spal spodaj. Opazoval sem ga, dokler ni legel in bedel sem ori oknu do iutra. Ko so ugasnili luči. sem se bal. da mi raznese glavo. Bil sem strašno razburjen, ker nisem vedel, kai se godi v vili. Moj samokres je bil brez pomena. Sam ne vem, kako sem dočakal jutro in kako sem mogel krotiti notranji glas, ki mi je vso noč šepetal, naj namerim samokres proti sebi in si prikrajšam strašne muke. Edina misel na ženo mi je dala moč, da se nisem ustrelil. Zjutraj sem se nekoliko pomiril. Videl sem namreč, da leži Hora v pritličju. Mislil sem si. da bi se vrnil v pritličje, ako bi bil spal v ženini spalnici. Žena je bila še slaba in morda mu samo zato ni dovolila spati zgoraj. Zadremal sem doma na otomani. Bil sem silno izčrpan. Bila ie nedelja. Prebudilo me je drdranie avtomobila. Pianil sem na balkon in zagledal oblak prahu, ki ga je dvignil za seboj avtomobil Splitski Hajduk je povabil na dvadnevno gostovanje vodeči dunajski klub BAC, ki je pretekle dni igral v Beogradu. Dunajski klubi so prejeli obilo vabil v inozemstvo. Slovan igra v Pragi proti Sla* vi ji in Viktoriji Žižkov, Sportklub gostuje v Toplicah proti FC Teplitz, Simmering v Bratislavi proti Ligeti, \VAC pa proti kom* biniranemu timu Bratislave. Graška vodilna kluba GAK in Sturm gostujeta v madžarski provinci, praski Sparta pa sodeluje na velikonočnem turnir* ju MTTC v Budimpešti. Turnir se je priče! že včeraj. Sparta, ki je nastopila brez Kade. Kolenatva in Širne, je izvojevala proti M. T. K. neodločen rezultat v razmerju 3 : 3. FTC je zmagal nad Ujpestom s 4 : 3. Otvoritev kolesarske sezone V nedeljo 1. maja otvorita kolesarska «Ilirija» iz Ljubljane in kolesarsko društvo *-Sora» iz Št. Vida letošnjo kolesarsko sezo* no s spomladanskimi medklubskimi dirkami na cesti Št. Vid Medvode in nazaj. Start je «Pri slepem Janezu«, cilj ravnotam. Za* četek ob 14. Dirke obsegajo 7 točk, in sicer: 1. novinci, 5 km; 2. junior ji, 5 km; 3. damska dirka -vodja g. prof. Brnobič je podčrtal lepo unu t-iiiško napredovanje pevskega zbora ter vzpodbujal pevce k nadaljnemu strem en j u k vzvišenemu cilju. Pri volitvah so bili izvoljeni v novi odbor: predsednik Ivan Hladnik, podpredsednik Cene Jančigaj, tajnik Bori* Roš, blagajnik Franc Merše, odborniki: Lo;-ce Breceljnik, Mirko Breginc, Ju van Fricka. Logar Ludvik, namestniki: Srečko Cerar. Nande Bizjak, Srečko Zupančič. Načelnica ženskega zbora je gdč. Ruža Turkova, odbor« niča: Jožica KoviČeva, namestnica: Jožira Pengalova. Revizorja sta: Ludvik Baraga i»i Mirko Martelanc. Nisem vedel, kam sta se odpeljala. Tudi služkinja ni vedela. Ne vprašajte me, kaj sem počel, ker niti sam ne vem. Gospodinja je poslala do zdravniku. Zdi se mi. da sem &a brez ceremonij odslovil. iMorda sem bil z niim celo surov. Končno je zopet zadrdral avtomobil in zdramil sem se iz neke čudne apatičnosti. Vrnila sta se. Ona je bila vsa razereta in zadovoljna. On je bil zelo miren. Gledala sta se zaljubljeno in se smehljala, ko sta izstopila. Moja žena je imela v očeh Dlamenč-ke, ki sem jih dobro poznal. Moja žena je imela okroir ustnic potezo, ki mi je poprej obetala nolno čašo ljubavne opojnosti. A jaz sem imel na sebi telo petinpet-desetletnega izmozganca. izžete li. mone. Vrnil sem se v sobo, vrgel sem se na tla ter si začel *rizti prste in trgu i raz sebe obleko. Čutil sem. da sem brc/ moči in da je vse mole prizadevanje zaman. Omedlel sem. Ko sem se zavedel, jc bilo okrox mene vse tiho. Služkinja me ni hotela pustiti k njima. Sicer pa, kai bi vam razlagal to drugič, saj je vse res, kar je izpovedala pred vami služkinja. Hora me je vrgel iz hiše in s tem je bila najina zadeva urejena. Stal sem zopet na vrtu In opazoval oba pri večerji. Videl se vse njune P Dnevne vesti K Ljubljanu dne 25. aprila 1927. — Prav vesele velikonočne praznike želi vsem svojim naročnikom, čitate* ljem, sotrudnikom in inserentom •Slovenski Narod*. — Nastop novega finančnega delegata. Službeno se objavlja: Dosedanji delegat ministra financ v Ljubljani dr. Kari Š a v -n i k je 14. apria L 1. oddal posle delegata svojemu nasledniku g. dr. Ivanu Rupniku. Le-ta bo sprejemal stranke vsak delavnik, izvzemši pondeljke in sobote. — Francozi za žrtve potresa v Hercegovini. Po zaslugi znanega prijatelja našega naroda vseučiliškega profesorja grofa Begouena se le zadnje dni vršilo v Tou-lousi par francosko - jugoslovenskih manifestacij. Grof Begouen je imel dvoje informativnih predavanj o Jugoslaviji, Češkoslovaški in Bolgarski Na slavnostni matineji pa je član toulouške akademije de Velles predaval o jugoslovenski narodni manjšini, a nekateri umetniki so zapeli par naših kompozicij. Poleg naše dijaške kolonije je prisostvoval prireditvam tudi naš pariški poslanik Spalajkovič. Prireditve so VTgle precej lepo svoto za žrtve potresa v Hercegovini. Denar je izročil grof Begouen društvu francoskih prijateljev v Beogradu. — Ukinitev oddelka ministrstva pravde v Zagrebu. Zagrebški »Večer« javlja, da namerava minister pravde staviti ministrskemu svetu predlog, da se ukine oddelek ministrstva pravde v Zagrebu. Ukinitev se bo izvršila s posebno uredbo, s katero se bodo posli tega oddelka prenesli na sodne oblasti. Likvidacija oddelka naj bi se iz-vrŠHa do konca proračunskega leta. — Sklepanje zakonov brez predpisane poroke. Kakor beležijo beogradske novine, nameravata minister pravde In notranji minister v sporazumu z ministrom za vere izdati odredbo, s katero se bo reguliralo vprašanje konvalidacije in veljavnosti onih zakonov, ki so bili sklenjeni brez predpisane bistvene oblike porok na ozemlju, kjer je v veljavi člen 3. zakona o bračnem pravu rz leta 1894. Uredba bo imela zakonito moč. — Pevski odsek »Grafike« na Golniku. Pevski odsek ljubljanskih tiskarjev, agilna in priljubljena »Grafika«, je priredila v začetku aprila v zdravilišču za bolne na pljučih na Goln.ku brezplačen dobrodelni koncert. Končen je„ bil zvezan s počastitvijo znanega športnika Franceta UČaka, ki se je udejstvova' pri SK »Iliriji«, je zbolel za tuberkulozo in umrl v zdravilišču na Golniku. Pokopan Je v Križah nad Kranjem, kjer mu je SK »Ilirija« postavila lep nagrobni spomenik. »Grafika« le zapela na grobu žalostinko; izrečenih je bilo tudi več govorov. »Grafika« se je nato podala v zdravilišče na Golniku, kjer se je ob 4. pop. vršil koncert Pevski zbor je pred nabito polno dvorano zapel 12 pesmi. Prednašal jih je vzorno in je navdušil bolnike, ki zelo pogrešajo umetniškega užitka. Svoje zadovoljstvo so izražah z burnim pritrjevanjem, ki je sledilo vsaki pesmi. Vsa prireditev je bala izredno lepa in je uspela v vsakem pogledu. Za prireditev koncerfca se je »Grafiki« zahvalil v imenu bolnikov šef-zdravoik dr. Neubauc v imenu uprave zdravilišča upravnik g Cepljak, za žalostinko na gro* bu pokojnega Učaka se je zahvalil v imenu SK »Ilirije« g. Sirce i j, bolniki pa so v znak priznanja in zahvale okitili pevce s šopki vijolic S koncertom je pokazala »Grafika«, da ni samo agilna, nego tudi zelo požrtvovalna; ojačila si je s to humanitarno prireditvijo svojo popularnost. — S. — Olepševalno društvo za tujski promet ▼ Laškem ie na občnem zborovanju izvolilo nasledijo upravo: načelnik veletržec Els-baher, njegov namestnik deželnosodnl svetnik dr. Araold Pemar, tajnik upravitelj osnovne šole Jure Kislinger, blagajnik trgovec z usnjem in posestnik France Kokolj, gospodar brivski mojster Blaž Zupane, odborniki pa: srezki poglavar dr. Franjo Maršič, učitelj Alojzij Benko in trgovec Rudolf Dergan, arhivar pa učitelj Milko Jer-še. Društvo je sklenilo restavrirati savinjske kopalne ute, izpopolniti domači muzej in urediti vse poti v Laškem In v bližnji okolici. — Sneg v Južni SrblJL Po lepih in skoro že prav vročih pomladanskih dneh je v Južni Srbiji nastopila nenadna izprememba. Iz Skoplja poročajo, da je preko noči sneg pobelil vse bližnje gore. Istotako je tudi s snegom pokrito vse gorovje okrog Kuma-nova. Zavladal je ponovno pravi zimski mraz. — Sorta« koca. V Kamniku je včeraj umrl g. Ivan Nep. Potočnik, tamkajšnji ugledni posestnik in krojaški mojster. Preselil se je bil v Kaomik iz Domžal, kjer Je kot zaveden narodnjak stal v prvi vrsti »revolucijonariev« proti nemški prepotene!, a je bil zato tudi izpostavljen sUnemu pritisku, zlasti gospodarskemu. V Kamniku Je pridno sodeloval v vseh narodom društvih, zlasti v Sokolu in Čitalnici. Smrt ga je zdaj pobrala v starosti 77 let; pogreb bo jutri, na velikonočno nedeljo ob 6. zvečer. — V ljubljanski javni bolnici je danes ponoči umrl g. Janko Svetlin, vpokojeni magistrat ni uradnik in dolgoletni tajnik gremija trgovcev ljubljanske okolice. Živel je v Rožni dolini, kjer je imel svojo hišo. Bodi pokojnikoma ohranjen blag spomin! Žalujočim naše sožalie! — kolo Jahačev In vozačev v IJabUaal objavlja vsem interesentom za razpisane kasačke dirke, da je takozvana Slovenska dirka, ki je v že objavljenem programu navedena kot druga točka, odprta samo za konje, ki so rojeni in vzgojeni pri kmetih v Sloveniji. Potemtakem se te dirke ne morejo udeležiti konji, ki so rojeni, vzgojeni in v posesti raznih žrebčarn. — Aretacija oblastnega poslanca* Iz Smedereva poročajo, da je orožništvo zaprlo zemljoradniškega oblastnega poslanca Rč.nka Kariča iz Kamendola. Težijo ga raz-n zločini, med njimi tudi poskus umora. O aietaciji je veliki župan obvestil oblastno skupščino v Smederevu, ki je z večino glasov sklenila, da počaka na sklep sodišča o zaporu, na kar bo pozvala v skupščino namestnika. — Velikanski viharji v Sandžaku. 2e par dni razsajajo v Sandžaku močni vetrovi, ki so predsinočnim dosegli kulminacijo. V vasi Bološevmi je orkan dvignil leseno zbito stajo An.neda Džakija, jo nesel par metrov in vrgel zopet na tla. V staji je bilo polno ovac, ki pa se jim ni zgodilo nič zlega čeprav se je staja razpadla. Isto noč je vihar dvignil streho s hleva Sulkana Vuka-sa a Na jI u Kepiču je odnesel sklad slame, katere je bilo okrog 2000 kg in jo raztresel daleč okrog. Človeških žrtev ni bilo. — Žalostna velika noč bedne matera. V Osijeku so v neki drvarnici našli obešenega 20Ietnega Antona Gjuriča. Zapustil je pismo, naslovljeno na svojo mater, kjer navaja: »Zadnji pozdrav! Kar bo drugim za Veliko noč na zemlji, naj bo meni pod zemljo«. Njegova mati je pojasnila vzroke, ki so sina gnali v obupen korak. Preko cele zime ni mogel dobiti dela in zaslužka. Zdaj ostaja mati sama, še bednejša. kakor je bila prej s svojim obupanim sinom. Gladovna stavka v Velikem Bečkereku. V zaporih sodišča v Velikem Bečkereku se že tri mesece nahaja 13 delavcev, ki so vršili komunistično propagando v Banatu. Minulo soboto so začeli gladovno stavko. Nadzornik zaporov jih je že parkrat skusil odvrniti od tega. a so izjavili, da raje umro, kakor da bi nadalje ostali v preiskovalnem zaporu. Trije so se včeraj onesvestili. Državni pravdnik je odredil, da zdravnik pregleda vseh 13 delavcev in jih po potrebi odpošlje v bolnico. — Roparski napad na starca. V Subo-tici sta dva neznana zločinca predsinočnjim izvabila 74 letnega trgovca z usnjem Jakoba Goldsteina pred hišna vrata. V veži sta ga začela pretepati, ga nato vlekla v njege vo stanovanje in ga privezala ob posteljo, na kar sta opleniia stanovanje. Starca so šele zjutraj našU pol nezavestnega. Po njegovih izpovedbah pa je že tekom dne uspelo prijeti prvega napadalca brezposelnega delavca Pala Donda. d očim se njegov pomagač cigan Marin Še skriva. Nesreča pri požaru. Z jutraniim dolenjskim vlakom so pripeljali v ljubljansko javno bolnico posestnika Franca Tekavca iz Zaloga pri Šmarju - Sapu na Dolenjskem. Okoli 3. zjutraj je nastal požar pri njegovem sosedu Ko je pomagal gasiti, mu je padel goreči strešni tram na glavo ter ga močno poškodoval. Nezavestnega so pripeljali v bolnico. — Žrtev bestijalne mačehe umrla. Milka Cučičeva, 18Ieina vdova iz Aleksandrova, a kateri smo včeraj poročali, kako jo je ob- smehljaje. nisem pa mogel slišati, kaj sta si šepetala. Moja žena ga je mirno rinila od sebe in obraz ii ie zalivala rdečica. Videl sem. kako strastno io je pritisnil k sebi. ko sta začela Dlesati. Videl sem skozi okno. kako je postajala rnoja žena pod VDlivom šampanjca vedno veselejša in kako ga je mamila z očmi v svoie naročie. Tolažil sem se. da bo zooet spal spodaj, ona pa v prvem nadstropju. Toda motil sem se. Zgodilo se je drugače. Odšla sta iz jedilnice in ugasnila luči. Kmalu se je zasvetila luč v prvem nadstropju, v njeni spalnici. Prinesel sem lestvo in splezal na njo baŠ pravočasno. Žena se ie preoblačila, on je pa stal ob strani Dri vratih in jo požiral z očmi. To ie bila njena navada. Nikoli mi ni dovolila, da bi se je dotaknil, dokler ni bila preoblečena. Zagledal sem pižama, ki sem ji ga kupil jaz. On je pa stal in oči so se mu vedno bolj iskrile. Ni je ubogal, skočil je k nji. da bi io objel. Toda do nje ni prišel. Ustrelil sem, sam ne vem. kolikokrat, j Obtoženec je sklonil glavo io umolknil. Med občinstvom je zašumelo in ra- di porotniki so se začeli živahno pogovarjati. Sredi splošnega trušča ie vstal zagovornik in predlagal, naj sodišče prekine obravnavo, da bi mogli psihijatri preiskati duševno stanie obtoženca. Obtoženec ie vzkliknil: — Protestiram, da bi me smatrali blaznim. Priznam, da sem strelial, toda nihče me ne more prepričati, da nisem ubil svojega telesa. Tudi psihijatra sta se pridružila za-govornikovem predlogu. Sodišče je odšlo k posvetovanju in kmalu je predsednik med splošno napetostjo proglasil, da se obravnava prekine, da bi mogli psihaitri preiskati obtoženčevo duševno stanie. Obtoženec se Je branil m upiral, ko so ga odvedli iz porotne dvorane. Odhajajoče občinstvo je napolnilo hodnik. Tako se je pripetilo, da sta se srečala oba psihijatra s Kovafrkom. — Tu je naš doktor Kovafik. Kaj porečete na to? Ta norec zna res imenitno kombinirati. Tudi vas bi kmalu potegnil v to afero. Toda za to sva Se midva tu. Siromak ie. Kovafik je mak) pomislil in odgovoril: — Nesrežnež le. Konec. delala njena bestijalna mačeha, je v Velikem Bečkereku izdihnila med strašnimi mukami. Po naredili državnega pravdnika te Je izvršila obdukcija, ki Je ugotovila, da je zastrupljeni krvi nastopilo radi težkih poškodb z gnojnimi vilami, s katerimi je mačeha v hlevu mrcvarila svojo pastorko. — Pri nakupa testenin zahtevajte vedno in povsod samo »Pekatete«, ki prekašajo po okusa la kakovosti vse droge. 24L ITO-pasta je najboljša za zobe. 50/L — Telesno zaprtje, ranitve debelega črevesa, slaba prebava, razkrajanje in gnitje v črevesu, pomnožena želodčna kislina, vnetje jezika, nečista koža lica in na hrbtu, karfunkeljni preidejo hitro pri rabi prirodne grenčice »Franz-Josef« Zdravniki in profesorii porabljajo vodo Franz-Josel že več desetletij pri odraslih in otrokih obojega spola z ugodnim uspehom. 46-L SRBOHRUATSKO SLOVENSKI SLOVAR Besedni zaklad tega slovaria vsebuje izraze Iz vse knjig, ki so v rabi na našli šolah, poleg tega pa vse izraze iz vsak danjega življenje za dom in urade, j kolikor so različni od slovenskih. Slovar je opremljen z akcenti, kar je neprecenljive vrednosti za Šolo. kei brez akcentov nI mogoče srbohrvaščine pravilno Izgovarjati. V slova riu je u do Števana ijekavščina In ekavščina. take da ne pride človek v zadrego ne pr čitanju hrvatskih, ne srbskih knjig. Ker ie naklada slovarja iako mala ir ker bo zato v nekoliko tednih knjiga razprodana, ie v Vašem interesu, da slovar čimprei naročite. Naročila soreiema: UČITELJSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI. FRANČIŠKANSKA ULICA ST f Cena v platno vezani knjigi SO Din. Iz Ljubljane —lj Kaj Je z zgradbo Poštne hranilnice? Pišejo nam: Že dve leti nam obetajo, da se bo začela graditi na Aleksandrovi cesti poleg Narodnega doma palača ljubljanske podi užnice Poštne hranilnice. Na zevajočem zemljišču pa še danes poganja trava in zdi se, kakor da je načrt zidanja kar zaspal Baje se Poštna hranilnica zopet pogaja za nakup neke stare stavbe. Ne vemo, ali je to res, in upamo, da ni, vendar pa opozarjamo vse činitelje, ki imajo možnost in tudi dolžnost vplivanja na merodaine kroge, da pravočasno preprečijo novo oškodovanje Ljubljane, ako res grozi. —lj Prošnja na železniško direkcijo. Prejeli smo: Občinstvo, zlasti pa turisti, ki posečajo krimsko, logaško, cerkniško gorovje, pogrešajo zelo na progi Ljubljana-Rakek oni par vlakov št. 930 in št. 931, ki sta odhajala iz Ljubljane okolu 9. dopoldne in se vračala okolu 7. zvečer, a sta bila letos po zimi Žal ukinjena. Sedaj med 6. zjutraj in 12. opoldne ni iz Ljubljane nobenega vlaka in isto tako ni nobene povratne zveze v Ljubljano med 4. pop. in 11. zvečer. Vsestranskim željam bi bilo ustreženo, če bi se teh par vlakov zopet upeljalo. Zadostovalo bi pa tudi popolnoma, če bi se po vzorcu mešanih vlakov št. 942 in št. 945, gorenjske proge, ki vozita iz Ljubljane ob 8.15 minut zjutraj in se vračata ob 7. zvečer napravila tudi na tržaški progi dva podobna mešana vlaka. To menda ne bi naletelo na nepremagljive težkoče, saj ni tre. ba druzega, nego kakemu že obstoječemu tovornemu vlaku priklopiti par osebnih vagonov. Občinstvo bi bilo direkciji zelo hvaležno in bi ez dvoma bi bila vlaka tudi tako zasedena, kakor sta gorenjska vlaka, zlasti ob nedeljah in praznikih. Prosimo torej! —lj Izkaz mestna klavnice, V mestni klavnici se je od ponedeljka do danes zaklalo 162 glav govede, 219 telet. 295 prašičev in 170 komadov drobnice. Ljubljanski mesarji so se za velikonočne praznike poti udili, da so nakupili prvovrstne vole In to po večini v ljubljanski okolici In na Gorenjskem. Mesarji kljub visoki kupnini niso dvignili cen mesu. j —lj Lastniki psov. lovci itd. se opozarjajo, da je v občinah Dobrunje, Šmarje, Grosuplje, Št. Jurij, LipIJene, Račna. Pijava-gortca in Slivnica odrejen strog pasji kon-tutnac. —lj Grenil] trgovcev LjubJJana-okolica poživlja vse svoje odbornike in Člane, da se udeležilo pogreba svojega bivšega dolgoletnega tajnika g. Janko Svetlina, ki se bo vršil v ponedeljek dne 18. aprila ob pol 3. popoldne iz državne bolnice. Sestanek pri državni bolnici. — Načelstvo. —lj Zanimivosti s trga, Zadnje dneve vladajoča živahnost na ljubljanskem trgu je danes precej ponehala, kar se pozna tudi prt dovoze raznih življenskih potrebščin. Okollčanske in druge prodajalke so prinesle na trg le malo blaga. Cene piščancem so radi povpraševanja zelo poskočile. Podražili so se raJI praznikov tudi mlečni izdelki, orehi in prekajeno meso. Na trgu je bilo včeraj izredno veliko rib, danes pa prav malo. Ribiči so obdržali svoje stalne cene. Zanimivo je, da so se na trgu pojavile prve spomladanske gobe in sleer koničasti mav-rahi. ki jih je pa prav malo in so zelo dragi, komad 1 Din —H Udruženje vojnih Invalidov, krajevni odbor v Ljubljani, javila svojim članov, da zopet redno uraduje v svojem društvenem lokalu v St. Petrski vojašnici. Uradne ure so začasno vsak pondeljek, torek. Četrtek m petek od 9. do 12. in od 16. do 18. ter vsako sredo in soboto od 9. do 14. —I j »Dalmacija, dežela solnca.« Opozarjamo ponovno občinstvo na ta film, ki ga predvaja ZKD na velikonočno nedeljo in pondeljek 17. in 18. t. m. v kinu Matica, vsakokrat ob 9.30 in 11. dopoldne. Film, ki nam pričara vse krasote naše divne rivijere, zasluži vso pozornost naše publike, rodi česar priporočamo vsakomur, da po-seti ta najlepši spored v letošnji sezoni. Oleite si razstavljene slike in nabavite si čimprej vstopnice. Sedeži po 3 in 5 Din. —lj Predprodaja vstopnic za tekmo tfertha : Ilirija (17. in 18. tm.) se vrši v trgovinah J Goreč, Dunajska o in Drago Schwab, Dvorski trg ter trafiki Sever v Šelenburgovi ul. in sicer za sedeže na tribuni in navadno stojišče. Dijaške in članske karte se bodo izdajale samo pri dnevnih blagajnah proti izkaznicam. Občinstvo se naproša, da si po možnosti nabavi karte v predprodaji, da se izogne navalu pri blagajnah na igrišču. — SK. Ilirija. —lj Predavanje za zdravnike. V torek, 19. aprila ob 11. predava v bolnici za ženske bolezni dr. Josip Benčan s projekcijo bioskopičnih slik Faurovih gyneko!oških operacij. Kolegi vabljeni! —lj Gospodarsko napredno društvo SDS za šentjakobski okraj v Ljubljani ima svoj letošnji redni občni zbor v soboto 30 aprila ob 8 zvečer v gostilni pri Kavčiču na Privozu z običajnim dnevnim redom. —lj Ugoden nakup nogavic, vezenin in ženskih robcev le pri O. Dobeic. Pred Škofijo št. 15. 51-L _lj Tedensko dohajajo krasne pomladanske bluze. M. Krištofič-Bucar, Stari trg Št. 9. 29-L —lj Sokol L na Taboru ima 1. maja svoj cMladinski dani z raznovrstnim nastopom vseh oddelkov svojega sokolskega pomladka. — 5. junija je društveni dan Sokola I. z razvitjem društvenega prapora in a prvo glavno skušnjo velike zletne scene cZa solncem in svobodo*. —lj Opozarjamo občinstvo na otvoritev razstave v Jakopičevem paviljonu. Razstavijo naši mojstri Jakopič, Jama. Sternen in Vesel. Otvoritev bo jutri, v nedeljo ob pol 12. —1] Olivno olje, pristno dalmatinsko, sladko, sveže, došlo, liter 22 Din. — Bučno olje, pristno, liter 15 Din. — Viktor Šober, špecerijska trgovina. Ljubljana, Sv. Jakoba trg 4, 370-n —U Jančki na ražnju pečenj v nedeljo in pondeljek od 15 ure dalje v gostilni R. M. Batič v Frankopanski ulici 5. 372-n —lj Požai. Na Turjaškem trgu je včeraj popoldne neka stranka postavila smeti z tlečimi odpadki v prostran kamin, nakar je nastal ogenj Vnele so se saje. Avizirani so bili mestni gasilci, ki pa so prišli na mesto, ko je bil ogenj pngašen že od domačih. —lj Zadeta od srčne kapL Na Kongresnem trgu št 3. je danes okoli 3. zjutraj šla hišnica, 67-letna Marija Košak na stranišče. Ko se je vračala v sobo, jI je tik pred posteljo postalo slabo in se je nezavestna zgrudila na tla. Bila ie mrtva. O slučaju obveščena policijska komisija ie ugotovila po zdravniku dr. Avramovlću da je Koša-kevo zadela srčna kap. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Krištofu. —lj Velika tatvina. F*o noči je neznan tat ukradel pri gostilničarju Kačlču na Dunajski cesti pred artiljerijsko vojašnico znesek 20.000 Din. O tatu ni nobene sledi. —U Policijska kronika. Noč Velik, petka je bila v splošnem mirna. Snoći »u ljudje trumoma romali v razne cerk\e k božjim grobom. Velik naval ie bil zlasti v stalnico in irančiškansko cerkev. Snoći je bila izvršena le ena aretacija. Prestopkov cestnopolicijskega reda pa tudi Veliki petek ni preprečil. —lj Kje Je dobro vino? V vinotoču Grajska klet Mestni trg št. 13; tam točijo pristna pitna vina za velikonočne praznike: izborno belo in črno vino 10 Din liter, če/, ulico pa še 1 Din ceneje. 364-n I? Celja —c Zbor SDS v Celju. V četrtek /večer se je v maji dvorani Celjskega doma vršil redni občni zbor krajevne organizacije SDS za mesto Celje. Bil je mnogoštevilno obiskan. Predsednik g. dr. Kalan je po uvodnih besedah podal izčrpno poročilo o strankinem delovanju v minulem letu ter njenem udejstvovanju v mestnem občinskem zastopu Podano je bilo tudi poročilo o kandidatni listi SDS za mestne občinske volitve. Nosilec liste bo bivši župan g. dr. Juro Hrašovec. Pri volitvah odbora ie bi! za predsednika zopet izvoljen g. dr. Erns: Kalan. Politično poročilo je podal narodni poslanec g. dr. Pivko. Dotaknil se je vseh perečih vprašanj in pokazal hibe današnn klero-iadikalne vlade. —c Novo mesnico je otvoril na kra!.. Petra cesti g. Adoli Urbančič. Doseduj j« mel mesnico v Gaberju. —c Sprememba posesti. Gotzovo hišo Za kresijo, kjer je bila svoj čas zaloga pi va, je kupil kleparski mojster g. Pran: Dolžan. —c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Glavnem trgu. —c Koncert Celjskega pevskega društva se vrši v soboto, dne 7. maja v veliki dvorani Celjskega doma. —C Šport Pomladanska prvenstvena tekma se vrši na velikonočni ponedeljek na igrišču pri »Skalni kleti«. Nastopita SK Celje in Atletiki. Začetek tekme ob 16. uri. —c Teleionska zveza Celja z Gorn* Savinsko dolino je bila te dni otvor era. Iz Maribora —m Preiskava glede poneverb pri mežiškem krajnem šolskem svetu se še nadaljuje in so vesti, da je preiskava ustavljena neresnične. Pač pa je sodišče na priz:\ prizadetih izpustilo vse aretirance iz preiskovalnega zapora in se bodo zagovarjal: na prostem. V zaporu je pridržan le oblastni poslanec in šolski upravitelj Vinko Moderndorfer. —m Promenadu! koncert čez praznike. V slučaju lepega vremena se vrši na velikonočno nedeljo in ponedeljek v mestnem p^rku koncert vojaške godbe. Pri koncertu se bodo pobirali prostovoljni prispevki za zgradbo spomenika kralju Petru. —m Odmev zadnjih volitev. Včeraj se je moral pred okrožnim sod;ščem v Mariboru zagovarjati železničar Ivan P., ker je pri zadnjih volitvah v oblastne skupščine skušal prevariti volilno komisijo ter glasovati za Franca P. Prišli pa so mu na s!egrajski konservativni list se je opetovano obregnil ob moderne Turkinje ki so zamenjale haremsko haljo in kopreno s pariškim kratkem krilom, malim klobučkom, pudrom in šminko Ostro iih >e napadal, češ da je njihovo početje protiversko. nemoralno in da še niso zreie za zapadno emancipacijo. Par cangrajskih dam. ki jim je presedalo to neprestano zbadanje, je te dni poskusilo svojo srečo pred sodnijo Tožile so glavnega urednika dotičnega lista radi žaljenja in obrekovanja In sodnik se je postavil na njihovo stran ter urednika res obsodil na 5 mesecev zapora Zdaj Do v kritiki modernih Turkinj gotovo bolj previden. X Mednarodna konferenca pedagogov. V času od 17. do 20 t. m. se vrši v Pragi mednarodna konferenca pedagogov pod pokroviteljstvom predsednika Masarvka, ministra dr. Beneša in ministra dr. HodŽe. Svojo udeležbo je prijavilo 300 delegatov, ki zastopajo IS držav. Na konferenci bo prišel do veljave esperanto, ki bo glavni razpravi! jezik. X Telefonistka se išče! Ne morda v Ljubljani, pač pa v Jeruzalemu Sicer tudi v Jeruzalemu ne manjka telefonistk, toda refletantka za razpisano mesto mora biti naravnost jezikovni genij Znati mora angleško, francosko, nemško, italijansko, hebrejsko In. arabsko Plača je sicer siiaj'na, refiek-tantke po do danes še ni bilo nobene. Je ' razumljivo! Turške žene in dekleta Popoln prelom Kemalove Turčije s preteklostjo. — Moderna turška žena je enakopravna moškemu. — Haremi obstoje samo še v filmih. — Neiniormiranost svetovne javnosti. Pogrebna pesem v Turčiji, ki je odmevala pred leti iz vseh večiih listov, je utihnila. Na čelo še nedavno tako zaostalega in kulturno malo razvitega os-manskega naroda je stopil mlad častnik, ki je postal malik vsega prebivalstva nove Turčiie. Ghazi (zmagovalec) Mustafa Kemal paša je Driboril Turčiji moč in zunanji ugled, kakršnega že par stoletij ni imela. Uvedel ie razne novotarije, osvobodil šole. nastopil proti zastarelim versk. predseodkom in odstranil polagoma vse, kar je oviralo razvoj turškega naroda. Zlasti velike zasluge si ie pridobil Kemal za turško ženstvo Višia izobrazba je v Turčiji ood Kemalovo vlado ženskam prav tako dostoDna, kakor moškim. Turški književni iezik se je zadnje čase zelo opilil. Vsi arabski in perzijski izrazi so izginili. Stari pedagogi so zagovarjali stališče, da je treba učiti dekleta presti, tkati in šivati, ne pa pisati in čitati. Ti zastareli principi so iz turških rodbin izginili ali vsaj hitro izginjajo. Število dijakov in dijakinj na srednjih šolah in na univerzi v Carigradu se je skoraj podvojilo. Kljub vsem reformam Da presoja evropska javnost prosvetne razmere v novi Turčiji še vedno po merilu iz davne preteklosti. Vsaj Turki trdiio tako in smatrajo za svojo dolžnost oredočiti Evropi svojo napredujočo kulturo v pravi luči. V vladnih listih, ki se tiskajo v francoščini v Carigradu, naletimo na obširne članke o reformah, ki jih uvaja Kemaova vlada. Poslanec Ah-med Agaogiu je priobčil v carieraiskem francoskem listu »Achham«. (turški »Akšam*. t. 1 »Večer«) obširno razpravo o turški ženi. Pobudo mu je dalo srečanje z dvema Američankama, ki sta posetili kot poročevalki ameriških listov Angoro in se informirali o vseh podrobnostih sociialnega in kulturnega življenja v novi Turčiji. Med Dogovorom sta izrazili željo, da bi se seznanili s turškim rodbinskim življenjem. Poslanec Agaoglu je povabil Američanki na svoj dem ter iima oredstavil svojo ženo in hčerke. Američanki sta bili zelo presenečeni ko sta čuli iz ust turških žena francoščino in angleščino. Prva Agaogluva hčerka ie študirala Dravo v Berlinu in je zdaj v službi Dri pravosodnem ministrstvu. Druga ie študirala filozofijo in predava zdaj v angorski moški srednji Šoli socioloniio. Kot profesorica se je tako odlikovala, du je dobila za svojo metodo logike, uvedeno v dotični šoli prvo nagrado. Američanki sta prosili domačina, naj jima pokaže svoj harem, odaiiske in sužnje, češ da kot ženski lahko stopita tudi v harem ki ie vsakemu Turku svet. — Mili dami. — ie odgovoril Agaoglu, — saj sta moj harem že videli. Imam ženo in dve hčerki, to ie ves harem. V celi Turčiji ne najdete zdaj harema, kakoršnega si ve zamišliata. Na-še rodbinsko življenje te tako kakor 'i pr v Švici. Morda vama ie znano, da si je vzela naša ustava za vzor zakonik svobodne Švice in zato ie dovljcno * naši republiki samo enoženstvo. Pa tudi v časih, ko so morale naše žene zakrivati obraze, ni bila zakonska žena sužnja, marveč družica svojega moža Zdaj so dobile nase žene in dekleta poi-!io mero svobode. S pajčolanom in fesom je izginila tudi njihova podrejenost v družabnem življenju. Izobražene Turkinje najdete sedaj v vseh panogah narodnega gospodarstva. Svoie vstajenje so sprejele naše žene z večiim veseljem kakor njihove sestre v mnogih zapadnih državah. Žensko vorašanie je bik' rešeno pri nas naenkrat, avtomatične in brez boja. 2ene in dekleta so dobili zakonitim potom toliko pravic, da st lahko uspešno uveliaviiaio v vseh panogah javnega življenja. Evropska, pa tudi ameriška javnost nas še vedno gleda s fanatičnimi krščanskimi očmi in vidi v nas starodavnega tnohame-danskega neprijatelja. To bo morda edini vzrok, da se gospodarski in politični stiki med Ameriko in našo republiko še niso tako razvili kakor bi bik želeti. Na vaju apeliram, da informirata ameriško javnost objektivno o razmerah v novi Turčiii. — Rade volje, — sta odgovorili Američanki, — toda tudi vi se morate potruditi, da bo ameriška Javnost poučena o novi Turčiji. Sai veste, da so novine velesila. — Rad bom sledil vajinemu nasvetu. — je odgovoril Agaoglu, ko so se ločili In da vsaj deloma izpolni svoio obljubo, je popisal njun poset in napisal svoj komentar v omenjenem Članku, ki kroži sedaj po vsem svetu in odpira pogled v novo Turčijo. Skrivnosti potopljenih podmornic Tragedije na dnu morja. — Spretnost angleške špijonaže. — Grozotni doživljaji potapljalca. Točnost, s katero je angleška mornarsko - poročevalska služba tekom svetovne vojne zasledovala kretnje nemških ladij, njihovih signalov in točno lego mir., je bila frapantna. Cesto se je zgodilo, da so Nemci zvečer položili mine. že naslednji dan pa so jih Angleži razbili. Bilo je kratkomalo nedoumno, kako je mogla angleška admi-raliteta tako naglo izvohati vse zanesljive skrivnosti. Nemci so pač ta fascinujoča dejstva pripisovali v zaslugo angleški tajni službi, ki ji kratkomalo ni ostala nobena tajnost prikrita. Dejansko pa je važno poizvedovanje angleške mornarice, za katerim so Nemci slutili cel aparat najbolj preiriga-nih Sherlock Holmesov, počivalo izključno na udejstvovaniu enega samega moža, čigar ime je dolgo stalo prikrito. To je bil potapljač E. E. Miller. Do nedavnega časa je angleška admira-liteta strogo čuvala svojo tajnost Pred tedni pa ie Miller lahko s posebnim dovoljenjem razodel svoje doživljaje. Doživljaje, ki vsebujejo poglavja skrivnostne zgodovine in so mnogo bolj napeta kakor vsak filmski roman. Po potopu »Luzitanije* je angleška ad-miraliteta poslala potapljača Millerja, da preišče neki nemški podmornik, ki so ga blizu Kenta potopili angleški rušilci. Miller ie imel naročilo, da ugotovi število častnikov in moštva, konstrukcijo posameznih aparatov ter celotno ogrodje podmornika. Millerju je uspelo, da je vdrl v podmornik ter si s pomočjo izredno močne svetiljke ogledal notranjost. V kaju ti častnikov je naenkrat našel železno skrinjico, ki je k sreči bila nezaklenjena. Vsebovala je troje knjig in mnogo praznega papirja, ki ga ie pri otvoritvi skrinje takoj dvignila voda. Nekaj tega materijala pa je Miller vendar vlovil In prinesel na kopno. Tu je angleška admiraliieta na ogromno radost ugotovila, da gre za dva tajna kodeksa, ki se ju je posluževala nemška mornarica. Tretja knjiga je bila namenjena poročevalski službi mornarice na odprtem morju, a prazni papirji so tvorili del točne karte, na kateri so bila natanko označena ležišča mfn, ki so iih Nemci položili šele pred tremi dnevi. Dragocene papirje je še podrobnejše proučil poseben urad v Londonu ter preizkusil njihovo točnost. MiJlerjevo odkritje je seveda takoj povzročilo, da le angleška admiraliteta ustanovila speci jal en potapljaški oddelek - s potrebnimi potapljaIskimi aparati, zračnimi sesalkami in vsem potrebnimi materijalom. PotapJjalce je z MMIerjem na čelu takoj odposlala na lice mesta, kjerkoli se le potopil kak nemški podmornik. Odslej je torej Miller obiskal m pregledal vsak potopljeni podmomfk In je predvsem stremel zj tem, da pridobi skrivnostno omarico. Vselej jo je našel na istem mestu v častniški kajv'\ Miller je tako tekom svetovne vojne poset ti nič manj kakor 60 potopljenih nemških podmomikov. Redkeje je pač kak poklic bil bolj grozoten kakor služba tega mladega angleškega potapljalca, kf Je prodira! v vodene grobove in posečal mrtvo posadko v strašni potopljeni krsti. Miller popisuje v svojih spominih groco-vite podrobnosti potopljenih ladij, skr:\ nostno temnino morskih globin in fantastične množine rib. ki jih ie privabljala svet loba njegove močne električne svetilke Prizori pri vstopu v notranjost podmornik;« bi pač vsakomur, ki nima tako jeklenih ži\ -cev kakor Miller, ježili lase in zmešali možgane. Miller pripoveduje o nekem p^nl-merniku: »Strojni deli so brli od granate popolnoma razdejani, toda podmornik se je potopil domala nepoškodovan. V notran:ost n prodrla voda, vendar se podmornik tu mogel povspeti navzgor. Zaloga svežega zraka-Še je počasi izčrpala. Posadka, brodeča 50 častnikov in mornarjev', je morala •■-glavje grozot svetovne vojne in so tudi \ tem pogledu dragocen donesek za oropa-gando miru in sprave med vsemi narod našena nesrečnega planeta. X Zanimive številke Površina Neu \ ka znaša s predmestji vred 3200 kvadrati: v kilometrov, število prebivalstva znaša 9,230 tisoč oseb, število kinematografov pa 400fl V Nemčiji ie pri 63 milijonih prebivalstva 1. na površirtf 426.522 kvadratnih kilometra ravno toliko ldnematogralov. i. io vreli! Simboli borbe med življenjem in smrtjo, zimo in pomladjo« — Navade iz staroslovanskih poganskih časov. — Sorodnost katoliških in pravoslavnih velikonočnih šeg. Stari Slovani 90 častili vrhovnega boga JSvaroga, ki pa je imel različna imena po različnih pojavih njegove moči: kot gromovnik je bil Peron, kot Sventovid bog vedrine, kot Daidbog bog plodnosti in svetlobe. Ko so besi premagali Svaroga in so zavladali demoni teme, zime in noči, je bilo drevje brez listja, loka brez trave, reka ziedenela in tiče onemele. Toda Svarog ee je okrepil, premagal zimo, drevje je ozelenelo in narava Je oživela v pomladnem solne u. V zahvalo Sva rogu je človek zažigal po holmih kresove, pevajoč obredne pesmi na čast božanstvu. Lepo Število pravljic in pripovedk nam predočaje ta boj med svetlobo in temo, a mnogo običajev je ohranilo Se doslej svojo mitsko v poganstvu živečo vero. Katoliška in sploh krš£an?ka velika noč pa je postavljena na začetek pomladi, ki je premagala zimo, v proslavo vstajenja Kristovega, ki je po kratkih dneh trpljenja premagal *mrt, trohnobo. Tako je ven veliki teden poln lepih simbolov, izražajoči h dogodke v Kristovem življenju, preden in potem, ko je šel v smrt, obenem pa tudi zmagoviti boj solne a proti zimi. Samo velikonočno »agnje spominja na starodavno pogansko Šego žrtvovanja Živali in cek> ljudi božanstvom. Jajce je simbol večno ponavljajočega ee prerajanja v naravi. In stare ljudske vraže so spomin na pagansko dobo, ki je verjela v dobre bogove in zle bese, demone, povzročajoče razne bolezni in nesreče človeka, ž?valim in naravi. Tudi cerkev je prevzela v gvoje krasne velikonočne obrede nrnogo poezije iz tradicije, ki ee je oklepala pojavov v zmagoslavni pomladi, da proslavlja zmauo Kristovo. Z oljkami in butaric^ini prihaja narava v cerkev. In ljudstvo veruje: Kdor pred Cvetno nedeljo bos bodi, tega bo kača pičila. — Tisti teden pred Cvetno nedeljo gospodinja ne sme peči kruha, «icer fi bo kruh vse leto splesnil. CVETNA NEDELJA. Na Cvetno nedeljo nosijo butarice v cerkev blagoslovit. Butaro imenujejo vzhodno "Maribora bresmec ali presmec, drugje tudi žegen. V butari morajo biti dren, iva, hodo-Hka, črenslja, ledeni res in leskev; v vršič vpletejo sabursko brino žegen panj«) ali borovico. V Špitaliču in Konjicah so devAli v sredo butare tudi hrena Kranjske butare, ki jih na Gorenjskem tmetiujejo tudi begavnice, so včasih iz rdečih mladik poldrena ter okrašene s trakovi, bar vastimi stroški, pisanimi paoimirni prameni, z jabolki ali pomarančami. Mladike fo navadno leskove. pomeSane včasih z oljkovimi vejami, z bršlinom, brinjem i. dr. Izredno slikovit je pogled v cerkvi, polni butaru* in oljk-proslavljajoči h Kristov triumf, ko je na beli oslici prijabal v Jeruzalem, sprejet kot kralj svojega po svobodi iz rimske snjfejoeti hre-penecega naroda. VELIKI TEDEN. Na veliko sredo se začno po cerkvah obredi in prepevaje, ki spominja na dogodke, preden se je začela Kristova tragedija. Na velikem svečniku pred glavnim oltar-jen gori dvanajst rdečih sveč in sredi njih bela sveča. Rdeče sveče ugašajo druga za drugo, kakor so ostavljali učenci drug za drugim Krista, ki je ostal končno sam ter je umrl sam. Potem pa se oglase ropotulje in drdral-nice, kakor bi kričalo fanatično židovstvo: »Križaj ga!« Dečki jedva Čakajo, da ugasne bela sveča: v cerkvi nastane gromek ropot, pod stolpom pa fantje s koli razbijajo deske in zaboje, da je trušč tem silne.ši. Med Muro in Dravo imajo vero: Kdor si nabere kopriv na veliki četrtek in jih dene pod streho, ostane obvarovan gromske strele. Na veliki četrtek utihnejo cerkveni zvonovi in ljudstvo pravi, da «»0 od leteli v Rim. S stolpov grme ie se ropotulje. Tega dne začno gospodinje, ko so očedile stanovanja, pripravljati peko za >žegen':: ko lače. jajca za piruhe, krače in plečeta, pa hrena. Že dolgo se suše olupki repe, da so pripravljeni za salelujoc. Z akni ljudstvo se posti. Na veliki petek postanejo oltarji vsi goh. da spominjajo, kako so Krista slekli do golega in bičali. In Še danes verujejo ljudje: Ako na veliki petek dežuje, bo sušno leto. Na veliki petek mora kmet koso pred solnčnim vzhodom nabrusiti, da ne pride Živinska kuga in da nimajo coprnice moči . . . Kdor na veliki petek zarana gre bos na trato, tega ne pika potem v noge. Na veliki petek je zemlja mrtva, zato se ne sme orati. Na Pohorju dajejo tega dne kokošim iz obroča zobati, da jim lisica ne more blizu. Veliki petek je dan Kristove smrti, torej dan največje žalosti med verniki. A na veliko soboto ob devetih dopoldne se zvonovi vrnejo iz Rima in pred cerkvijo gori kres. Deske, zaboji in 5e drug les, ki se je nabral po razbijanju pod zvonikom, gore in duhovnik jih blagoslovi. Če na veliko soboto oglje od onega ognja, ki ga kurijo in blagoslovijo pod zvonikom ali ob cerkvi, prineseš domov io ga vržeš v peč, je hi5a vse leto pred požarom zavarovana. Kadar zasliŠiS na veliko soboto prvič zvoniti, si umij obraz in ne dobiš vse leto mrzlice. Zato kmetiftka dekleta ponekod se dandanes čakajo zvonov ter hite k studencu ali vodnjaku, da se umi jejo med prvim zvone-njem. Z vodo se opero tudi grehov, da so pripravljene Si rte za vstajenje Gospodovo. V u z e m pravijo Sta jarci veliki nedelji. Na vuzem moraš na tešče jesti blagoslovljeni hren In kruh ter piti Žganlce, da ne dobiš trešljike (ali mrzlice ali vroenice). Kdor se na vuzem nasloni na mizo z laktom, se mu izpuste tvori (turi). Lušči ne blagoslovljenih jajc moraš potresli okoli hiše; to odganja kače. Na veliko soboto nosijo ali vozijo v cer* kev polne košare jestvin Dekleta hitijo domov s košarami na vso moč, kajti čim prej se vrne. tem prej se omoži. Ponekje se vrši blagoslov jestvin *udi na velikonočno jutro Košara mora biti pogrnjena s pisanim aH idečim svilenim robcem ali z oelim namiznim prtom. VELIKA SOO. Na velikonočno nedeljo ni toplega zajtrka, nego postavi gospodinja na mizo >žegen<, t. j polno košaro blagoslovljenih dobrih reči. piruhe, hren, kolačev iz strdi in orehov, svinjsko pleče in teletino ali svinjino. Kosti obranega mesa iz Že^na se vtaknejo za streho, da poleti strela ne udarja v hišo. Tudi proti roboboln so baje dobre te kosti. Na Murskem polju je v kosari na vrhu drugih jestvin velik hleb, bresmec imenovan, ki pa mora biti ie načet. Hlape' tega dne ne smejo koftj česati in gladiti; kdor to dela. stori smrten greh. Na veliko nedeljo gorijo oa vse zgodaj ponekod kresovi in se etrel.ia Gospodarji budijo družino že ob svitanju in hodijo še pred solncem na trato, se obračajo k vzhodu in molijo. To te gotovo se ostanek iz pagan-ske dobe, ko so Slovenci molili k solncu. To jutro hodijo ljudje klečat z golimi koleni na travo, da bi ue dobili mrzlice. Blagoslovljenega kruha vržejo v studenec in dajejo tudi vsem domačim živalim, le mački ue, ker se hudič večkrat prikazuje v podobi mačke. Kdor pokusi deveter pisanko, je ved.io -rečen, pravijo v Slovenskih ^orifah. Ko zvoni na veliko nedeljo jutrnico. hodijo ponekod pod kap molit, ia niso potem vse leto nikoli bolni. Na veliko uoč se kuri pred zoro; kresove imenujejo štajerski Slovenci vuzemnice, in pravijo: *Do koder ovi dim seže, do taj ni kuge, pa tudi mraz tam hajdine ne pogubi«. In popoldne se 3sekajoč pirubi in pomaranče. Srbi se, gredoč na Vaskrs iz cerkve, pozdravljajo: »HristoB vaskrs!« (Krist je vstal*) in odgovarjajo: >V istinu vaskrstf (Zares ;e t-stal.) Za zajtrk zakoljejo ali ovco ali ovna ali *vinče. Po zajtrku dobi vsakdo pisank (piru-hov). Z jajci trkajo: komur se jajce prvo ubije, ga mora iati onemu, ki mu ga je ubil. V Sumadiji mladina popoldne za cerkvijo pleše kolo, starci in starke pa sede, jedo, pijo in se razgovarjajo. Tudi tu trkajo z jajci, ki jih podarjajo žene deei in sorodnikom. V Arkadlj Averčenko: Dvojnik Mladi Koleskin ie bil veseljak in fant od iare. kakor se spodobi Vedno pripravljen za vsako neumnost Nekega dne ie moral odpotovati v neko provjn-cijonalno mestece. Vlak ie dospel precej zgodaj in tako mu ni oreostaialo druzega kot da v kolodvorski restavraciji počaka. Ja nastane dan. Naročil si ie imeniten zajutrk, jatca, šunko, čaj in končno primerno porciio koniaka. Ko se je okrepčal, si je prižgai cigareto in se zagledal v mlado in lepo blondinko, ki je sedela pri sosednji mizi. Nenadoma ca je nekdo ootrepljal do rami in ga nagovoril z globokim Klasom: »Glej, giej. gospod inžener Saizev — dolgo vas že ni bilo videti? Kako se vam godi?. ..« -----? »...res vas že strasno dolgo nisem videl. Kie hodite?« Koleskin se okrene in zagleda pred seboj malega debeluharia z nabreklim, bakreno svetlikaiočim se nosom. Neznanec ga je kratko malo prijel za roko, mu k) krepko stisnil in prijateljsko stresel in nadaljeval: »Dober dan, dragi prijatelj. Kako gredo vaši posli?« *Za vraga,« si je mislil Koleskin, »sigurno sva se boezna kje seznanila, pa sem že pozabil. Tega mu vendar ne morem reči----« Zakril ie svoje presenečenje in se prijazno nasmehnil: »Hvala, hvala! Prav dobro! No, in vi?* Mali debeluhar se je prešerno nasmejal: ^tla. ha ha. jaz! C. pa saj- veste, ne manjka nam ničesar. Ali so ori vas dona vsi zdravi?« »Hvala vse pri zdravju.* odvrne Koleskin. >Kje ste bili tako dolgo, da se niste nikjer pokazali?« »Jaz?« se je začudil debeluhar. »Ha, ha, ... ampak, vedeti morate... Da, res. pravkar sem se spomnil... Moja žena je vprašala za vami... Vi ste me skoraj gotovo že pošteno očrnili___« »Čemu neki?« ie odvrnil Koleskin odkritosrčno: sai res ni vedel. čemu. »Za to pač nisem imel nikakega povoda.« »Tako?« je namežiknil debeluhar. »A onih tristo rubljev. ki ste mi jih zadnjič posodili. Se isti večer sem vse za- kvartomril.« »Ali je to mogoče?« ie vprašal Koleskin sočutno. »Da. da. res____ če želite, vam jih takoi vrnem.:.« »Prosim...« Debeluhar je nato brez besede privlekel na dan debelo listnico in odštel na mizo tri stotake. ki jih ie Koleskin z elegantno kretaio stlačil v žen. »Hvala lepa.... da. kai sem hotel reči...? Ali mi napravite prijateljsko uslugo? Posodite mi do po Jutrišnjega 500 rubljev ... Veste, slabi časi... ljudje ne plačajo ... Denar vam pojutrišnjem sigurno vrnem.« »Prosim. Vrnete mi o priliki v klubu. E. res, čujte, kai Da nai počnemo s temi prokietimi deskami. Pisal sem vam že o tem Nekaj moramo storiti, sicer moramo plačati visoko ležarino...« »Pustite jih zapeljati kar na vaše dvorišče. •.« Debeluhar jra začudeno oogleda. •Gospod inžener. nikar se ne šalite, saj vendar veste, da ie desk cele tri vagone ...« »Napravite, kakor sem rekel.« le resno odvrnil Koleskin. »Dovolite, da se Bosni se zbirajo ljudje zgodaj zarana pri cerkvi, kjer ostanejo ves dan in tudi obedujejo. Tudi pošiljajo sorodniki in prijatelji drug drugemu na vozu ali k cerkvi čaio rakije ali vina s kosom kolača. Darilo mora prinesti ali snaha ali hčerka ali mlad sinko, ne pa starejša oseba. V timoški krajini pleše mladina popoldne na veliko nedeljo z venci iz vrbovih mladik, se obdarja e pisankami in pirubi, se poljublja skozi vence in zamenjava vence; sklepajo se med mladeniči tudi pobratimstva in med dekleti posestrimstva (»druga*) za dobo enega leta. Nato se zveze obnove ali pa opuste. Dokler traja zveza, so si drug drugemu kakor bratje in sestre v radosti in tugi. Velika sobota se zove v Bosni tudi crvena (rdeča) sobota, a veliki petek rasporiti ali raspeti petek. Na veliki petek barvajo ali slikajo jajca. Najlepše piruhe delajo v Sabcu. Prvo jajce se zove čuvar iu ga čuvajo do Jur-jevega dne; tega dne ga denejo v vodo, kjer ostane Čeznoč. Zjutraj se vsa obitelj umije s tisto vodo; nato nesejo jajce v vinograd, da čuva trte toče in nezgode. Tako je velika noč Jugoslovanom ves teden zvezana za naravo in zdravjem, s poezijo pomladi in vstajenjem duš, prerojenih in pomlajenih po mesecih zime in ledu, bolezni in trpljenja, v nadi sreče, luči, toplote in cvetja bogate letne dobe. Oosoodorstuo Ljubljanski velesejem Od 2. do it. julija se bo vršil VII. ljubljanski velesejem. za katerega vlada že zdaj v trgovini, industriji in obrti večje zanima nje kot za lanskega, kar je tudi razumljivo, ker je letošnji termin u^odoejai. Pričetek šolskih počitnic bo omogočil tudi večji poset kupcev, ki bodo mogli združiti trgovsko potovanje na velesejem 6 svojim počitniškim potovanjem v naša letovišča. Letošnji termin je dobrodošel zlasti trgovcem iz južnih krajev države. Letošnji velesejem bo nudil posetnikoin po bogastvu razstavljenih izdelkov še ugodnejšo priliko, da si ogledajo delo naših rok in nakupijo, kar jim je potrebno, kakor dosedanji velesejmi. Razstavljenega bo toliko prvovrstnega blaga, da pride vsak kupec, pa tudi vsak po se t ni k na svoj račun. Posebno privlačnost letošnjega velesejma bo tvorila umetniška razstava v paviljouu K. Umetniki, ki nameravajo razstaviti svoj* deki, naj se prijavijo ravnateljstvu velesejma najkasneje do 28. t. m. Razstave se lahko udeleže vsi slovenski oblikujoči umetniki. Ob enem s prijavo, ki naj vsebuje točen naslov razstavljalca ter približno navedbo del in njihove velikosti, naj navede vsak umetnik imena sedmih umetnikov, ki naj bi tvorili po njegovem mnenju razsodišče razstave. Inozemskim posetnikom letošnjega velesejma je generalna direkcija davkov v Beogra du odobrila, da plačajo za vidiranje poiciih listov samo 20 papirnatih dinarjev. Poeetni-ki, ki hočejo uživati to ugodnost, morajo dobiti pred odhodom iz Jugoslavije od velese-jemske uprave na potnem li^tu potrdilo, ia so velesejem res posetili. Brez tega potrdUa bodo morali pri prehodu naše meje doplačati razliko med znižano in redno takso Naša trgovina s Češkoslovaško Prejeli smo »Mesečni pregled zunanje trgovine CSR t za februar L 1., iz katerega povzemamo podatke o našem izvozu na Ce-SkosVovnško in Češkoslovaškem tivozu v Jugoslavijo. Čsi. izve« v Jugoslavije je znašal 53r»3 ton in 47.670 komadov v vrednotiti 68.774.000 Kč. Največ je izvozila CSB \ naSo državo bo m baie vine iu bombaževiuastih izdelkov, in sicer za 3J.tH6.000 Kč. Vrednost izvožene volne :u volnenih izdelokv je inaSala l5,8i>6X»C0. železa in železnih izdelkov 3,334.000. usnja iu usnjenih izdelkov 2,815.000. strojev, aparatov in sestavnih delov 2,1 "7.000, lanu. konoplje, jute in drugega prediva 1,926.000 Kč itd. V ianuarju ?n februarju je znašal izvoz CSR v Jugoslavijo l3.r>07 ton :n 100 252 komadov v vrednosti 131,504 000 KČ. Zanimivo je, da je bil izvoz bombaža, bombaževine, volne in volnenega hlasta v januarju znatno večji kot v februarju. To blago uvaža Jugoslavija iz ČTSFJ večinoma v zimekih mesecih. Naš uvoz na Češkoslovaško je znaša! v februarju 35.172 ton in I2.t01 komadov v vrednosti G 1.553.0/0 Kč. Največ smo izvozi'i žita in zelenjave (za 90423.000 Kč). Žive ix» i UMI lil HHiiPi zaklane živine smo izvozili za 14310.000, tobaka za 6^686.000, mesnih in živalskih proizvodov za 2,704.000. minerali) za 1,416.000. kemičnih pomožnih snovi in kemičnih proizvodov za 1,571.000, odpadkov za 1.393.000, sadja za 1,215.000 KČ itd. Ostali proizvodi niso dosegli vrednosti 1 milijona Kč. V januarju in februarju je znašal naš izvoz v CSR 58.950 Ion in 16.050 komadov v vrednosti 107 mil. 077.000 Kč. Iz teh podatkov je razvidno, da je diferenca med našim uvozom iz CSR in izvozom v primeri z lanskim letom že znatno manjša. Upati je torej, da se bo naš izvoz na Češkoslovaško v doglednem času toliko povečal, da bo približno enak uvozu iz CSR. K ravnotežju v naš.h trgovinskih stikih s Češkoslovaško bo nedvomno mnogo pripomogla trgovinska pogodba, ki naj bi končno pri bon la našim proizvodom na češkoslovaških tržiščih ono mesto, za katero se naši gospodarski krogi upravičeno potegujejo. Tržne cene v Ljubljani Tržne cene so ostale v tem tednu v glavnem nespremenjene; le v nekaterih predmetih so se radi večjega povpraševanja pred prazniki malo dvignile. I. Meso in mesni izdelki: goveje v 7 .^a-nicah 18, na trgu I. 18, II. 10—15, telečje I. 20, II. 17, prašičje I. 2750, II. 22.-25, slanina 21—24, slanina na debelo 23, prekajena slanina 25—28, mast 24—25, šunka 30—85, pre-kajeno meso I. 30—3250, II. 25—27-50, kost runovo 13—14, jagnjetina 20. kozliček 20, konjsko I. S., II. 6, hrenovke 32, sveže kranjske klobase 25, porprekajene 32_35, suhe 50. II. Peratoina ia ribe: majhen piščanec 15, večji 20, kokoš 30—40, petelin 30—35. raca 228—30, nepitana gos 80—100, karp 25, ščuke 25—30, postrvi 60, klini 15. mrene 15, pečenke 10. III. Mlečni izdelki: mleko liter 250—3, surovo masio 45, Čajno maslo 55—60, ma*Io 48, bohinjski sir 36—40, eirček 10—12, eno jajce 0.75—1. IV. Sadje: jabolka domača 8—12, oranže 1—250. limone —.75-^1, fige 12, dateljni 20—24, mandeljni 54—70, orehi 16, luščeui orehj 40. suhe češplje 8—12, suhe hruške 8. V. Špecerijske blago: kava portoriko 68 —76. santo? 52—56 rio 42—49, pražena kava I. 90—100, II. 72-80. III. 56-60, kristalni beli sladkor 15, sladkor v kockah 17, kavne primesi 22, riž I. 10, II 8.50, namizno olje 20, jedilno olje 18, vinski kis 450. navadni kis 250. morska sol 350, kamena sol 4, mleti poper 52» celi poper 48, petrolej 7, testenine I. 12. II 10, čaj 75. VI. Hlevski izdelki, iita in fižol: moka št 0 550—6, 5t. 1 domača 5-25. Si. 2. banaška 5.25, 5t. 3 domaČa 450. Št. 4 banaška 4.50, kaša 6—7, ješprenj 6—10, ješprenjček 12, koruzna moka 3—4. koruzni zdrob 4—450, pšenični zdrob 7, ailova moka I. 9, II. 6—8, rže-na moka 4.50—5, q pšenice 360—375, q rži 275—2S5, ječmena 270—320, ajde 350—390, fižol nbniČan 400. prepeličar 400, grah 430— 500 leča 700-900 VI. Kurivo: q premoga 42 kub. m trdih drv 150. mehkih 75. VIII. Zelenjava: glavnata salata kg 36. ajserica 16, berivka 50- motovileč 15. radič 15—20. kislo zelje 4, karti jo! 10. šparglji 40. podzemelce 150, ipinača 18, stročji grah 10 do 12 Čebula 4 do 5. česen 8 do 10, krompir 1.75 na drobno, novi krompir 10, kisla repa 5. korenje 1.50 do 8, zelenjava za juho S. —g Nove podružnice državne Hipote-karne hanke. Poleg novih podružnic v Zagrebu in v Ljubljani otvori državna Hipotekama banka podružnice tuij v Osijeku, Ba-iijaiuki in drugih večjih mestih. —g Državne troširane in takse. V februarju so znašale državne trošarine 54 m'lj. 403.751.63 Din. lani v februarju pa 59 milj. 000.931.90, tako da znaša razlika 4597.180.27 Pin. Za 11 mescev proračunskega leta 1926 — 1927 je bilo določenih 6*88.416.G66.63 Din, faktični dohodki so pa znašali 703.787.800.75 Din tako, da je znašal prebitek 15,371.134.12 Din. Dohodki od taks so znašali letos v februarju 80,070.311.23, lani v februarju 98 mil. 144.fHj6.62 Din tako, da znaša razlika 18. mil. 073 755.39 Din. Za 11 mescev proračunskega lete 1926—1927 je b lo določeno 1.025.750.000 Din, faktični dohodki fo pa znašali 990 mH. 445.507.39 tako. da znaša primanjkljaj 35 mil. 340.492.61 Din. —g Konferenca predstavnikom tekstilne indnsdfije. V četrtek se je vrŠ la v prostorih beogradska industrijske zbornice konferenca predstavnikov tekstilne industrije iz v» krajev naše države. Na konfer uci se je ■■•->■ pravljalo o ustanovitvi udi tekst : indust ijcev, ki naj bi pristopilo k cent; ti industrijskih korporacij kot . ' ' na sekc.ja. Razpravljalo s*' jt* i>:di « i-ječi trgovinski pogodbi s Češkoslovaški.. —g Izvoi rina iz Šibenika. V Šibeniku iu okolici je ve<% vagonov vina z<» iavoi v samem mee»tu je na razpolago kakih i>0 ii-soč hI vina, in sicer prvovrstnega. Crna visia ?e prodajajo po 4.40 do 4 75. la 550—K opolo pa 5.50 do 6 Din. —g Trgovinska pogajanja i «irči,i«». Kal delegaciia za trgovinska pogajanja z Grč-i;.'. je prispela v Atene. Želja obeh v!ad je. da r»i i« le do prvega kontakta med obema dei* oijama, ne da bi bila javnost o trm iiiiorm»-rana. Baje so v zvezi s trgovinskimi pn^j.:-nji tudi važni politični problemi med obema državama. —g Konferenca Hipotekarne banke. Prihodnji teden se bo vršila konferenca vseli podružnic Državne Hipotekarne banke pod predsedstvom novega upravnika £. Gjuriči-ca. Razpravljalo se bo i*>leg drugega tud o ustanovitvi novih bančnih podružnic, zhisti v Zagrebu in Ljubljani. —g Vaorrni semenj v Budimpešti se vrši letos od 30. aprila do 9. maja L l. Interesenti dobijo prospekte za ta semenj v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani —g Naš iivoz jabolk. Lani je izvozite Jugoslavija 21.902 toni jabolk v vrednosti 47,200.000 Din. V Avstrijo je Slo 11.408 top. v Nemčijo pa 7184 ton. —g Velesejem v Brusijn se vrfti letos od 11. do 25. aprila. Intereseutom so na razpolago vsa pojasnila pri ljubljanskem konzulatu kraljevine Belgiie, Kralja Petra trg 2. —g Dofcave. Direkcija državnega rudni ka v Zabukovici pri Celju sprejema do 2^ t. m. ponudbe za dobavo 120 kub. m jamskega le?a. Uprava fabrike šećera dižavnoga dobra * Bel je« Banji n vrh (Beli Manastir) sprejema do konca meseca aprila t. L ponudbe glede dobave 15 mostnih tehtnic. Vršile se bodo naslednje oferialne licitacije: Dne 2-maja t. 1. pri Komandi Dravske diviz j^ke oblasti v Ljubljani glede dobave 0500 kg petroleja; pri Komandi IV. armijske oblasti v Zagrebu glede dobave 1,250.000 kg krušne moke; pri Direkciji državnih Železnic v Zagrebu glede dobave 4275 komadov ognjenih cevi. Podrobnosti v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. —g Prodaje. Dne 20. aprila L 1. se bo vršila pri Intendantskem slagalištu Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija glede prodaje 480 kg odpadkov od moke in testa. Predmetni oglas je v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljub-jlani interesentom na vpogled. —g Prodaja. Dne 38 aprila t. I. se bo vršila pri Kr redarstvenem ravnate'jstvu v Zagrebu ofertalna licitacija glede prodaje opreme redarjev. — Predmetni ozbs z natančnejšimi podatki Je v pisarni Zbornice za trgovino obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Napisi na ploščah prevlečeni t radioitinktura morejo se citati tudi ponoći. — En primer. INOCAVICEJCLJ UC' 3 Ilf II Eno In isto. Gospa svira na glasovirju in poje. Kuharica, ki pravkar posoravlja v sobi, hitro poišče »pravi« glas in ji hoče krepko pomagati. »Kaj pa vam pade na misel!« se raz-togoti gospa. »Vi vendar nimate o petju niti pojma.« »C, kaj zato.« se odreže kuharica. »Vi tudi hočete vedno pomagati pri kn-frif pa o njej prav tako nimate najmanjšega pojma.« poslovim, čakajo me posli. Natakar, plačati! Pozdravite jcospo soprogo!« Z naglim korakom ie izginil... Brez cilja »e tavai po ulicah, razgledava' izložbe in krenil končno v mestni park. kjer se ie ustavil pri senčni klopi. Komaj je sedel, ko ie prihitela k njemu elegantna dama :n ga vzradoščena pozdravila: »Vladimir!... Danes te oa nisem pričakovala ... Zadnia dva tedna si se pa silno spremenil. Zakai si danes naenkrat v civilu?- »Bogami je lepa____ te plameneče oči..., koketna bubi - glavica ...« je pomislil Koieskin, ko ie nekoliko začuden zrl v neznatno krasotico. »Hm .. Zahotelo se mi ie ..naveličal sem se uniforme .. .< Takoi je spoznal položai in smeje pristavil: -Poljubi me. angelček ztetkant!« »Kaj?« se je začudila lepa neznanka. »Zadnjič pa si mi prisesal, da se morava za vselej ločiti tef da ie vsega konec ...« »Premislil sem si,« ie brez oklevanja odvrnil Koleskin. »Ti moraS postati moja žena... Pridi bližje.... tako. Cisto k meni in sedaj me objemi...« Ni se več obotavljala. »Veš kaj. srček moi. preseli se popolnoma meni!« Neznanka je ostrmela. »A Žena?« »Kaka žena?« »C. tvoia vendar!« »A. ti misliš nio! Vel moram ti priznati: Ona ni mo a žena, marveč sestra. To je namreč tajnost, ki ti io bom Še pojasnil.« »A ona dva otroka, o katerih si ved* no trdil, da sta vaša?« »To so otroci nekega mojega prijatelja. S sestro sva jih adoptirala. Kratko in malo, pospravi tvoie stvari in se preseli k meni. Pojutrišnjem te pričakujem in bom že vse pripravil za dostojen sprejem.* »Tudi ona bo vesela... Potem bomo skupno vzgajati otroke in iih ličili. »In tvoja sestra?« Daj mi hitro Se en poljubček!« »O bože. dozdeva se mi. da sanjam ... danes si povsem drugačen, kakor pa si bil zadnjič. Dozdevaš se mi popolnoma tuj. tudi glas imaš" povsem drakačen!« »Pustiva to... Silno sem vesel... Torej pojutrišnjem... Na svidenje, angelček moj zlat...« Se en vroč poljub, nato oa »e naglih korakov bežal iz Darka, sedel v prvi avto in se odpeljal v nniboJisV> restav-raciio. vGospod inžener nas je popolnoma pozabil.« ga je z globokim poklonom pozdravil lastnik ori vhodu v dvorano, kjer je svirala damska kaoeia poskočne in moderne. Mala basistinia mu je tako ugajala, da je sklenil, da ostane vso noč v meni družbi... Natakarji so prinašali dobrote kleti in kuhinje, končno pa je prišel na vrsto liker, konjak in šampanjec. Vino ni voda in Koleskin je postal- tako razposajen, da ie skočil na mizo plesal, metal kroe sebe kozarce In razbil veliko ogledalo. Pri sosednji mizi so se zgražali, začelo se ie prerekanje In razvil pretep. Epilog na policiji Koleskin ie podpisal protokol: inžener Vladimir Saizev... Natakar, plačati! Koliko ie račun?... 668 rubljev... Dobro, dobro, ie v redu. Pošljite mi račun jutri na stanovanje. Saj veste moj naslov: inžener Vladimir Saizev___* Zaspan in zibajoč se ie krenil pruti domu... Ko se je naslednjega dne prebudil, se je spomnil svojih včeraišniili pustolovščin in spoznal, da ie najpametnejše, če jo naglo odkuri. Zato ni dolgo premišljeval, marveč se je naglo opravil in odšel na kolodvor. Baš ko je hotel stoolti v voz. je pristopil k njemu elegantni gospod in ga vljudno nacovoril: »2e dolgo vas čakam... Bila s»\a že enkrat skupaj... Vi ste inžener Saizev?« »Da! S čim vam morem ustreči?* »Gospod inžener. vi ne taiite, da se minuli teden na čaju pri IvanŽkovih govorili o meni?« »Ne!« Elegantni neznanec ni spregovoril niti besedice več. pač na ie z našlo kretnjo prisolil Koleskinu krepko zaušnico. »Gospod,« je vzrojil Koleskin. »Zakaj ste me udarili?« »Ker ste trdili, da nri kvartanju --Ijufam.« Elegantni gospod se ie nato okrenil in odšel. Koleskin je pravkar hotel sropiti za njim. ko je vlak zažvižgal in se zaed premikati. V zadnjem trenutku mu je Se uspelo, da ie skočil v voz Sprevodnik je godrniaie zaloputnil za uiini vrata. Denar, ki so mu ga takorekoč vsilili, ga ni več veselil Kl;ub temu na ie do-zabil na neprijetni konec svoie pasto-* lovščine. zlasti še. ko se ie spomnil na nezaviden položai pravega inženera Vladimira Saizeva in na vse neprilike, ki jih bo ta še radi njega imel... 48 A9A ---Moda--- Dva tipa lepih damskih oblek z vsemi značilnostmi letošnje pomladanske (pa tudi poletne!) mode. Posrečen fragment iz splošne pariške mode, ki kljubuje vsem ekstravagancam. Solidna, enostavna in udobna naj bo damska obleka. Prav! A ravno to je največja umetnost, da pogodiš in zedi-niš omenjene lastnosti. Ekstravagance v ustaljeni modi so kakor izjeme, ki potrjujejo pravilo. Današnja moda nikakor ne uniformira ženskega sveta, izbira je velika v kroju, materijalu, barvah in kombinacijah. A pri vsej raznolikosti se še vendar pojavijo posebnosti izven kroga vseh možnih modnih stvaritev. Evo na sliki dvoje posebnih pariških plaščev. Vesoljna evropska moda je za pomladanske pjašče določila raven kroj. Gornja dva plašča sta napravila kapri-cijozno izjemo in ravno radi tega refle-ktirata na posebno upoštevanje. Daruimo za spomenik Ura Ha Petra Osvohođ'Mia! Prva bilanca pomladne mode Moda nikoli ne počiva. Samo odpočije se v gotovem razdobju, da se pripravi na nova dela. Ob takih oresledkih lahko dame z interesom ugotovijo, kaj jim je pravzaprav prinesla nova sezona. Blaga so letos skoro vsa porozna, mehka, voljna. Kasna. tweed. jersey, srisca stoje v ospredju. Polec njih čuvajo svojo neminovno veljavo kineski, krep. marokou, žoržet. tančice in razni sifoni. Med barvami prevladujeta modra in siva. Ker pa je ženska moda vedno vsestranska, prinaša lene stvari tudi v rožnati, bež, peščeni in zeleni boji z vsemi možnimi niiansami. Plašči so ravni, navzdol nekoliko razširjeni. Dopoldanski v oblikah rag-lana, popoldanski enostavni, vitki, iz črne svile, poplena ali marokena. Vob-če popoldne dominirajo črno-bele kombinacije. Žemper je neomejene uporabnosti. Priljubljenost, ki jo uživa, ie pač rezultat športnega navdušenja. Često je videti temnejše žemperje v kombinaciji s svetlejšimi krili. Celo zveza črnega žemperja in belega krila ie za športne svrhe prav prijateljska. Robčki, zobčki. cikcaki. všivi in vstavki tvorijo opremo pomladanskih oblek. V splošnem povdarjajo oblačila nove sezone načelo, da pomladijo ženski svet in se prilagodijo naglemu tempu sodobnega življenja v vseh področjih. Ne samo za damski svet velikih mest, marveč splošno za vse ženstvo, ki se količkaj prostovoljno uklanja diktaturi mode, velja povelje: svoboda v kretanju, razum v glavi, pomlad v srcu! Očarljivi parfumi Parfum, še nedavno privilegij malega števila dam in damic, je postal danes že skoro vsakdanja naravna potreba vsake mestne ženske in se razširja že tudi med podeželskim prebivalstvom. V življenju žene igra važno vlogo, tovarne in prodajalne teh različnih dišav se množe in vedno lepše prosperirajo. Na milijone stekleničic gre vsak dan v svet, na milijarde dinarjev plačajo ženske leto za letom te takse za svojo resnično ali domišljeno lepoto. Parfum se je demokratiziral in postal konzumni predmet vseh socijalnih slojev. Mnogi znanstveniki so si že belili glave z raziskovanji, zakaj imajo parfumi pravzaprav tako privlačno moč. Stavijo jih v isto vrsto z narkotičnimi sredstvi, z opijem, morfijem, kokainom in kar je še sličnih opojnin. Tudi parfum opaja, vpliva na čute in razpoloženje človeka. Živce lahko razburi, lahko pa jih tudi pomiri. Ako je srečno izbran, vpliva prijetno in dobrodejno na nosilko in na njeno okolico, ako pa je neokusen ali premočan, je včasih naravnost odvraten, kar je gotovo že vsak sam poskusil. Moška moda Glasom angleških modnih listov, ki so kljub vsemu prizadevanju pariških modnih diktatorjev še vedno merodaj-ni v moški modi, se začenia letos uveljavljati v moški modi linija iz 1. 1830. Vse kaže, da se obetajo moški modi temeljite izpremembe. Moška moda iz leta 1830. se ni bistveno razlikovala od sedanje. Hlače, ki so bile že od revolucije dolge, so se začele nositi spodaj razširjene in se niso več zavezovale, odnosno zapenjale kakor poprej. Pojavile so se svetle barve, zlasti na telovnikih. Osnovne barve moške obleke so se pa ohranile take, kakršne so še dan-današnii. Za moške obleke ie letos moderno in priljubljeno blago finih vzorcev in barv, zlasti rjave, srebrnoriave, srebr-novijoličaste, sive. temnosive in pepita, ki se rabi za športne obleke. Hlače so precej dolge in srednje široke, suknjič ima eno ali dve vrsti gumbov. Telovnik se zapenja visoko na 5 do 6 gumbov. Svršnik in raglani so ohlapni, brez Paolo de Giovanni: Ključ Ko je prišel Dino Ruccelli v leta. ko je mogel že samostojno delati, je sklenil njegov oče, bogat trgovec, da mu odpre v Firenzi odvetniško pisarno. Stari Ruccelli je sporočil sinu ta sklep na zelo svečan način in Dino Ruccelli, mladi odvetnik, ie bil na vrhuncu sreče. Treba je namreč vedeti, da je stari Ruccelli temu svojemu sporočilu priložil tudi dobro nabito listnico. Seveda, stari je vedel, da se sin ne raduje toliko, ker postane samostalen odvetnik, kolikor zategadelj, ker bo mogel v bodoče živeti po svoji volji. Bilo pa mu je petindvajset let. In zares. Dino se ni baš mnogo brigal za to, kakšna bo njegova odvetniška bodočnost. Vedel ie, da bo očetova pomoč, finančna, vselej na razpolago, ako ne bo klijentela donašala vsai toliko, da ne bo zabredel v nove in velike dolgove. In zato ic z razvitimi jadri krenil na novo oot. Prva njegova skrb je bila. da najde primerno pisarno in primerno stanovanje. Prva. da bi zadovoljila očeta, drugo da bi zadovoljilo njega. Preziral je navadne dijaške sobe za samce, v katerih je človek vselej suženi nekoga ali nečesa. Sicer pa je denar, ki mu ga je dajal oče, omogočal najti udobno in elegantno stanovanje. Pri tem se je javljala želja po kakšni dobri prijateljici, po avanturah, po velikih avanturah, ki zapuščajo globoko sled v člove- škem življenju. Želel si je ljubezni kake velike dame, plemenite duše. ne pa ljubezni kakšne reve. ki bi za deiiar tudi vragu prodala svojo dušo... Iskal je dolgo. Konečno ie našel stanovanje in pisarno. Neki odvetnik Bruni, ki je moral brez odloga zapustiti Fi-renzo, je želel odstopiti mu celo svoje stanovanje z vsemi knjigami, pohištvom in perilom. Zapustil ie. z eno besedo, vse. In Dino je odkupil vse s pisarjem in služabnico vred. Ko je ogledoval svoje novo stanovanje in stopal iz sobe v sobo, je bil Dino ves srečen, ker je imel tu vse skupaj, stanovanje in pisarno. Istega dne, ko se je vselil, si je dal postaviti tablo s svojim imenom ob vhodu v hišo in na vratih pisarne. Očetu je javil brzojavno svoi novi naslov in iz hotela si je dal prenesti vse svoje stvari. Potem je izdal služkinii Serafini in pisarju Antonu prva povelia in šele tedaj se je spomnil, da ni še iedel. ■ Tisto noč se je povrnil domu šele okoli polnoči. V žepu ie imel ključ od stanovanja. Prišedši pred hišo, se je silno iznenadil, ker je bila njegova soba razsvetljena. Ni se pa mogel spomniti, ali je sam pustil žarnice prižgane ali ne. Z naglimi koraki je odhitel v svoje stanovanie. StopivŠi v svojo sobo. ie potegnil z roko preko čela. Skoro glasno se je vprašal, da-li ni morda piian. Zavest se mu je motila pri tem, kar ie videl. Ker na njegovi postelji, na kateri je moral prvikrat prebiti noč. je ležala mlada in lepa žena. Ležala in spala. Dino Ruccelli je stal kakor očaran. Gledal je v lepo žensko, ki ie mirno spala. * Dino ni vedel, kaj naj stori: ali naj jo zbudi, ali naj čaka. da se dama sama prebudi. Spala je tako sladko, kakor angel... Zato je z največjo obzirnostjo sedel kraj postelje in čakal. Ni si bil na čistem, koliko časa je čakal. Nenadoma se ie ženska preteg-nila, potem je odprla oči. zadržala za hfp pogled na Dina in potem zopet zaprla oči. Ko jih je zopet odprla in je zopet zagledala poleg sebe Dina. je planila pokonci. Planil ie tudi Dino. »Kaj hočete vi tu? ga je vprašala osomo mlada žena. Dino se je vljudno poklonil irf rekel: »Ravnokar sem Vam» hotel jaz staviti to vprašanje.« »Vi? Meni?« »Da! To je moje stanovanje, gospa, jaz pa Vas ne poznam.« »Vaše stanovanje?! To ie vendar stanovanje odvetnika Bruniia!« »Bilo je, gospa. Od danes sem jaz, gospa, lastnik tega stanovania.< Lepa žena je pogledala novega najemnika in sedla v nasloniač. »Kam pa je odšel odvetnik Bruni? Kdaj se vrne?« »Tega ne vem. gospa. Ne vem ali se vobče vrne, ker me to ne zanima!« »Ali mene to zanima!« ga prekine živo mlada žena in se zopet dvigne. aragoncev in se delajo iz blaga pestrejših barv. Poletni svršnik mora biti svetle barve. Dolžina raglanov in svrš-nikov odgovarja približno dolžini damskih plaščev. Sega torej samo do kolen. Pas se nosi samo pri dežnih plaščih. Za sport prinaša moda blaso živahnejših in pestrejših barv. Zelo Draktično je imeti k športni obleki dvoie hlač. Ene dolge za potovalno Obleko, ene oa kiat-ke za sport in ture. Za popoldanske nošete in manjše družabne prireditve priporoča moda temne sako - obleke, h katerim spada črna ali vsaj temna kravata, bela srajca mehak dvojni ovratnik in črni čevlji: hlače so progaste, modne ali pa iz istega blaga kakor sukuiič. K elegantni obleki spadaio elegantni čevlji, rokavice, okusna kravata iti nizki .čevlji, ki so najčešče rjavi. Tako pravijo londonske modne revije. Pri nas pa šo moški, ki se lahko ravnajo po modi, žal bele vrane. Zmaga ženskega slamnika V izložbah modnih salonov pričenjajo poletni klobuki že spodrivati pomladanske. Skoraj brez izjeme so vsi zelo majhni, z ozkimi kraji ali pa brez njih. Že v pomladni sezoni zmaguje na celi črti slamnik, okrašen s svilenimi trakovi in cvetkami. S tem ie končan boj med nemškimi tovarnami razne kiobu-čevine in pariškim sikom. Velika prednost pletenih damskih klobukov je v tem, da so zelo lahki Zrak ima neoviran dostop do glave, ki se v niih tudi v največji vročini ne segreje tako. da bi se potila. Filcasti klobuki zaostajajo v tem pogledu daleč za pletenimi. Slamnik odgovarja torej poleti vsem higijenskim zahtevam. Poleg tega je pa mehak, tako da ga lahko, ako ie iz prvovrstne, tvarine, zmečkamo in položimo v kovčeg, ne da bi zavzel mnogo prostora. Nekdaj tako slovite škatlje za klobuke izumiraio. V bistvu na novih damskih klobučkih ne najdemo mnogo novega. V stoletju radija, avtomobilov in zrakoplovov hočejo biti tudi dame pratkične in zato jim gre pri klobukih v prvi vrsti za pratkično stran. Mali zvončasti klobučki, ki so se pojavili pred tremi leti, so zmagali na celi črti. Lani so modni saloni skušali uvesti široke kratce. letos se pa ti poizkusi sploh ne pojavljajo. Mizerija evropske mode v peresu dolarskega princa Kornelij Vanderbildt junior je oni potomec velike miljarderske rodbine, ki se je posvetil novinarstvu. Pravkar se je vrnil s potovanja po Evropi nazaj v Ameriko in v »Newvork-Američanu« priobčil članek v evropski modi. Ali bolje: o neeleganci evropskih dam, vštevši Parižanke. Še vedno, pravi, so dame vesoljnega sveta prepričane, da je Pariz modno središče univerzuma. Kie neki! Vsak mlad mož bo z naglim pogledom po svetu okrog ugotovil, da ie dandanes zares elegantno oblečana samo ena dama: ameriška »misstres«. ameriška ^flapper«. Ona sama se med svojimi sestrami zaveda, kako mora svoje obleke prikrojiti telesu, kako uravnati svoje lase. Evropa že zategadelj ne more konkurirati z Ameriko, ker nima denarja. Midinetka. poslovna devojka v Evropi, ki zasluži tedensko dva ali tri dolarje, kolikor jih Američanka pospravi v enem samem dnevu, si lahko kupi samo enostavno in ceneno robo. Njene nogavice so volnene, čevlie nosi vsa leta, lase si da striči vsake tri tedne. Že deset let se Evropejka trudi za svoj bedni vsakdanji kruh, za najnujnejše življenske potrebe. Po razgovorih v pet glavnih pariških modnih salonih sem ugotovil, da Američanke hipoma pokupijo vse nove modele. Niih britanske sestrične so drugovrstne odiemalke. dalje slediio španske »Prosim lepo, da sem to vedel, bi bil poizvedel.« »Kdo pa ste Vi?« »Jaz sem odvetnik Dino Ruccelli. In če ste, gospa, slučajno imeli potrebo, da Vam pomaga odvetnik, se morete popolnoma zanesti na mene ...« Mlada žena ie hotela oditi, ali Dino jo je zadržal. »Kam hočete ob tei uri... Ostanite kjer ste, jaz pa ležem v sosedni sobi na divan in jutri bomo videli, ali Vam morem v čem koristiti. Ni nobenega vzroka, da bi se me bali.« In Dino je stopil k vratom. »Kaj pa, če zares ostanem tu?« vpraša mlada žena. »Kai ne. da me ne boste vprašali, kako sem prišla semkai?« »Prav zanimalo bi me to, ali nočem Vam biti nadležen. Sicer pa ste gotovo trudni.« Žena ga je še enkrat dobro pogledala, potem je stopila bliže. »Jaz sem kontesa Baldacciieva. Njegovo ime pozna cela Italija... Čudovit človek. Zato sem se, oo Detili letih zakonskega življenja odločila zahtevati ločitev zakona.« »Odvetnik Bruni je bil vaš odvetnik?« »Ne. ali morda bi postal? Kakorkoli, prišla sem k njemu oo svet.« »Odvetnik Bruni je odpotoval danes. Mudilo se mu je in videti ie bilo, da se ne misli skoro vrniti. Kolikor mi je mimogrede omenil, je odpotoval v Indijo. in grške dame. a med Francozinjami se celo soproge vojnih bogatašev oblačijo enostavno. Evropo lahko danes postavimo na clavo. pa ne bomo več naši.' onih ljudbkih dam. o katerih smo včasi toliko čuli in čitali. Vse je baika. V velikih restavranih in gledališčih daleko prednjačijo Američanke, ki Da celo že ne kupujejo oblek več v Evrooi. marveč jih imajo seboi iz Amerike. In >e to: Američanke so tudi daleko najlepše po obrazu in postavi, ker se znajo negovati in svoje toalete nositi tako, kakor da so se v niih rodile... Tudi moda v evropskih kopališčih ni bogatemu Američanu nič všeč. ker je preveč moralna. Kopalni kostumi v Evropi so zanj kratko in malo dolgočasni. Vsa Evropa nosi ob moriu še valujočo navlako, nogavice, iznošene kopalne čevlje in rokave do komolca. Nič za nas! vzklika mladi Vanderbildt, ki je kot dolarski princ blaziran, toda kot novinar prav dober sukalec peresnika. Humoristični kotiček Cvetke iz domačih in tujih logov UPRAVIČENO RAZBURJENJE. Gospa Prepirovič se hoče ločiti od svojega moža. vendar pa bi rada obdržala svojega osemletnega sinčka. »To ne gre,« jo poučuje odvetnik, na katerega se je obrnila za pomoč. »Po zakonu pripada sin očetu.« »Kako mu more zakon nekai priznati, kar sploh nikdar ni bilo njegovo!c se je razbudila gospa, ki ie pač vedela, kako in kai. NASEDLA JI JE. Naša Lina je šla za praznike na trg, da kupi jajca. Kot nalašč pa so kokoši za praznike, ko so cene naivišje. nanesle sama mala jačka. Lino ie to hudo jezilo, saj je morala potem doma pre-slisati nezasluženo grajo. Pri neki prodajalki je ugledala veliko košaro jajc. med katerimi so bila tudi nekatera večja, cena pa za vse enaka. Dolgo je premišljevala, kako bi prišla do samih večjih jajc. končno pa jo je stuhtala. »Cujte mamica,« je nagovorila prodajalko,« dajte mi jih dva tucata. tuda biti morajo samo od črnih kokoši.« »Ja, kako pa naj to spoznam,^ se je začudila prodajalka. »O, jaz jih poznam na prvi pogled.> se je odrezala Lina. »No, sem pa res radovedna,« jo je začudeno pogledala prodajalka. Lina je jajca naprej plačala, nato pa začela razsodno izbirati. Seveda je vzela — največia! PRAKTIČEN ZDRAVNIK. Poglejte tegale sanitetnega svetnika. Ta si da od bogatinov vse vizite sijajno plačati. Zato pa od siromakov ne vzame niti oare.< »No. potem pa je gotovo zelo priljubljen.« »Ja. veste, ne ravno posebno! K siromakom namreč sploh ne gre ...« VIZITKA. Lina je prišla včeraj natreskana domov. Gospa ie bila silno razburjena: »Pomislite samo. Lina. kai bi se zgodilo, ako bi obležali kje na cesti?« >Nič hudega, milostiva.« ie odvrnila Lina mirno, »sai imam v torbici vedno vašo vizitko.« TI UPNIKI! »Kaj je res? Slišal sem. da boš naredil sijajno partijo in se bogato oženil.« »Kaj mi pomaga! Polovico neveste sem dolžen že sedai!< DOLGI LASJE. Mala Emica vidi povsod okrog sebe Ie kratke lase: mamica ie ostrižena, teta tudi in stara mama tudi. Samo nova služkinja, ki je prišla še le na novo z dežele, ima še kito. Nekega večera, ko si je bila umila glavo, je imela lase raz-puščene, ko je spravljala Emico v posteljo. Mala jo ogleduje vsa začudena: »Kaj, kako čudno boo imaš ti? Kdo ti jo je kupil? •Ste ga poznali?«: »Prvič sem $ra videl danes zjutraj, to pa je bilo tudi zadnjič. Zakai je tako naglo odpotoval, bi vam ne mogel pojasniti.« »Vi boste gotovo slabo o meni mislili?« je povzela mlada žena oo daljšem odmoru. »Jaz nisem sodnik: sem odvetnik. Vem, da ste prišli vprašat za svet svojega odvetnika in to mi zadostuje. No. zadostuje mi pa tudi, da Vas samo pogledam in vem. da Vaš mož nima prav.« Kontesa se ie nasmehliala s finim nasmehom. »Vi niste človek brez duha. Moram biti iskrena napram Vam. Boiim se, da se siromak Bruni ni upropasti! zavolio mene. Jaz sem bogata in nisem nikoli pomislila, koliko je on bogat. Zavoljo mene je moral zapravljati... Spoznala sem ga pred tremi leti... Diskretno mi je dvoril; razumel je moi Položaj... Postal mi je drag prijateli... Ne tajim; njegova prisotnost mi je bila draga...■< »Vi govorite le o preteklem času. kakor da je Bruni mrtev!« ie pripomnil Dino. »Odpotovati pomeni vedno malo umretiJc je odvrnila in Dotcm nacJr^;r-vala: »Nisva se često videla, nikoli mi ni pisal. Jaz zopet nisem nikoli vedela, kdaj bom postala prosta. Zato mi je dal ključ od svojega stanovanja. Ce ga nisem našla doma, sem vedno čakala...« »Gospa, prosim Vas. da mi ne so- 11891615 Italijansko pismo o smoli Fašistovska smola* — Albanska smola. — Madžarsko mazilo. — Gospodarska smola. — Smola letalskega asa. renčni tihotapski tolpi z alkoholom. Borba je bila ogorčena, v akcijo so .stopile tudi strojnic«. V kratki borbi so bili ubiti trije banditi, dobiček od spopada pa je imela porcija, ki je prijela več drznih tihotapcev, ooenem pa zaplenila ogromne količine alkoholnih pijač. Interesanten dogodek se ie nedavno primeril v Chicagu. V nekem kinematografu je sedel bivši nemški častnik Viktor Schnudt. Med predvajanjem filma je nenadoma planil kvišku in kriknil: »Moj brat«. Med številnimi nemškimi ujetniki, ki so jih vodili francoski vojaki v zaledje, je namreč opazil svojega lastnega brata — IetaJ-ca, čigar letalo so Francozi zbili k tlom. Ujetnik je v Franciji podlegel tuberkulozi. Nenavadno srečo je napravil v Ameriki 33Ietni fotograf Rus Anatol Jozov. Jozov je izumil avtomatičen fotografski aparat, v katerega *se vrže par novčičev, a aparat v najkraišem času izgotovi osem slik osebe, ki se postavi pred objektiv. Rus je dobil za svoi rrutn en milijon dolarjev. Zakon o zaščiti države v sovjetski Rusiji Ravnoistih metod, proti katerim so se pri nas in povsod drugod baš komunisti in socijalist' najbolj borili, se poslužuje sedaj tudi sovjetska Rusija. Zakon o zaščiti države je tvoril pri nas predmet največje spodtike s strani vseh defetistov. od prononsiranih komunistov pa do slovenskih kltrikaleev. Te dni pa je bil v sovjetski Rusiji, torei v komunistični državi, sprejet zakon o zaščiti države, ki se razločuje od našega zakona o zaščiti države po tem, da vsebuje še mnogo bolj stroge odredbe. Sovjetski zakon o zaščiti države se ne nanaša samo na sovjetsko Rusijo, marveč na vse ostale države, kjer imajo oblast delavski sloji, ne glede na to, ali je dotična država član SSSR. Kazni, ki jih predvideva ta zakon, so zelo stroge. Predvidene so dolgotrajne za-perne kazni za vsako naimanjše delo proti interesom države, tako da ie odvisno le od interpelacije oblasti, ali se kako dejanje kaznuje po tem zakonu ali ne. Najnižja kazen je enoletna težka ječa. Kazen predvideva smrtno kazen za vsakogar, kdor bi le poskušal na kakoršni koli način podpirati prrzadevanje mednarodne buržuaziie. da oslabi komunistični družabni sistem In ga nadomesti s kapitalističnim. Zaključne odredbe zakona določajo, da lahko sovjetska vlada kaznuje po tem zakonu ne s-tmo dejanja, ki so bila izvršena po sovietski revoluciji, marveč tudi dejanja, ki segajo nazaj v dobo pred preobratom, potom katerega le postala sovjetska vlada gospodar v Rusiji. V ruskih političnih krogih se smatra, da je ta zakon naperjen predvsem proti opoziciji proti sedanjemu režimu, ki se od dne do dne bolj krepi m ki povzroča sovjetskim v!astodržcem umljive skrbi, da bodo moral? izročiti krmilo države drugim. Smrtna kosa med ameriškimi rojaki V ogromnih ameriških rudnikih je zaposlenih tudi na tisoče Slovencev, ki s trdim delom služijo svoj kruh. Plačani sicer niso s'abo, vendar morajo težko garati, poleg tega pa so stalno izpostavljeni vsakovrst-n-rri nevarnostim, Ze marsikateri Slovenec je izgubil svoje življenje v rudniku ali pa si je nakopal jetiko, ki ga je spravila v prerani grob. Pretekli mesec je v ameriških ndnikih zopet izgubilo življenje več rojakov. Prvi se je v rudniku smrtno ponesrečil Anton Dolenc, doma iz Škofje Loke. Delal ie v rudniku v kraju Ročk Springs. Med delom se je nenadoma nad njim utrgala ogromna več stotov težka skala in pa pokopala pod seboj. Njegovi tovariši so ga po večurnem napornem delu potegnili izpod skale, ki ga je popolnoma zmečkala. Pokojnik je bil star šele 30 let. V kraju Forest City se je v tamošnjem rudniku Clinton smrtno ponesrečil Anton Lavtar. Med delom je padel tudi nanj težak kamen in ga težko poškodoval. Prepeljali so ga sicer takoj v bolnico, vsaka pomoč pa je bila prepozna in Lavtar je podlegel poškodbam. Pokojni je bii siar 40 et in je zapustil ženo, dva sina in eno hčerko. Smrt je imela pretekli mesec tudi drugače med našimi ameriškimi rojaki bogato žetev. V Chicagu je umrl Fran Tersel č, dema i-z Skopic pri Krškem. Star ie b;l 39 let In je zapusti! ženo ter tri nepp. Ijene otročiče. V kraju Ročk Sprint je 9. marca preminul Alojzij Metelko, star 54 let. Zapustil je vdovo, štiri sinove in štiri hčere. — V Shebovganu je umrla Marija Junc v starosti 45 let. Podlegla je pljučnici. — V Ledvilleju je preminul rojak Jurij Pe-Šel, ki je zapustil ženo in devet otrok. — V istem kraju je podlegel zastrupljen, u 22-letni Slovenec Rudolf Brodnik. — V kraju Lerain, v državi Ohio, je umrl Janez Zore, dema iz Malega Gabra pri Stični. — V Pueblu je zadela kap Marijo Kocman ki je zapustila možu kopico otrok. — V kraiu La Salle je preminula Josipina Sušteršič v starosti 43 let. Deset zdravstvenih zapovedi za otroke Ameriško društvo za varstvo otrok je nedavno izdalo sledečih 10 zdrav-1 stvenih zapovedi za otroke, ki zaslužijo j tudi pri nas primerno pažnjo. Zapovedi se glase: 1. Ne puščajte otrok k prehladnim j osebam. 2. Pazite, da otroci ne pridejo v do-tiko z ljudmi, ki so kontumacirani radi kake nalezljive bolezni. 3. Ne vlačite otrok v jrnječo. 4. Dajte otroke takoj v posteljo, čim Se pokaže najmanjši znak obolenja, tud; če se varn zdi stvar malenkostna. 5. Izolirajte obolelega otroka od zdravih. 6. Prijavite vsak slučaj nalezljive bolezni, bodisi da se je pojavil v v ali v kaki drmri rodbini. 7. Ne pošiljajte otroka v šolo. ako e hripav in ima glavobol ali bruha. 8. Pazite posebno na otrokovo j zdravje v nosu in grlu. 9. Pokličite takoj zdravnika in ne i Šele, ko je bolezen že resna. 10. Informirajte se češće o zdravju I otroka pri zdravniku v Dečjem domu , odnosno pri šolskem zdravniku. Radio —r Brezžično prenašanje «lik je v znanjih mesecih rapidno napredovalo, tako la stopa iz stadija poskusov v praktično življenje. Že tekom pomladi nameravajo uvesti redno službo fotoradiografije me«! Dunajem in Berlinom. Služba bo izredne važnosti za banke, a ko se Še bolj razvije, tudi i i časopisje. Pomladnemu velesejmu v Pragi, ki se vrši v drugi polovici marca, bo pn ključena tudi radiorazstava; na njej bo poseben oddelek posvečen samo brezžičnemu prenašanju slik. —r Naraščanje Števila radio-naročai- kov na Češkoslovaškem. Število radio-na-ročnikov na Češkoslovaškem stalno nara< šča. Glasom statističnih podatkov ie b:!o prijavljenih s I. aprilom t. 1 že 200.000 ra-dio-rfaročnikov. dočim lih je bilo Se novembra meseca lanskega leta komaj 170.000. Zanimanje za radio se konstantno širi. \en-dar pa ie v pomladanskih drhi vsak U opažati nekako stagnacijo, ki proti jeseni I zopet poneha, dočim je v zimskih mesecih število novih Drijav največje —r Brezžična zveza London—Avstral ju. Minuli petek je bil utvorjen brezžični brzojavni prnmer med Zedinjenimi država ri in Avstralijo Ker že obstoja brezžični promet med Ameriko in Anglijo, je na ta način dobila Anglija direktno zvezo z Avstralijo. Iz Londona v Melbouruc stane beseda 20 pencev (približno 30 Din). V Italiji sredi aprila. V zadnjih Časih imamo mi fašisti očivkino smolo! Nobena nam ne gre tako, kakor b» hoteli, in v najbojšem slučaju dobivamo osla za magarca. Naša tako spretno zasnovana albanska akcija nam ie splavala po — Donavi. Sicer je čisto naravno, da ste jo vi tam na oni strani vtrgK v vodo tamkaj, kjer se je spočela, aH naš fašistovski režim je zato vendarle doživel blamažo, o kateri se ona krfska niti od daleč ne da primerjati. In prav nič niso pomagala vsa v beograjskem našem poslaništvo skuhana poročila o vaših grozanskih vojnih pripravah proti ubogi nedolžni Albaniji in naši Še bolj ubogi in še bolj nedolžni Italiji: koncem konca ni ostalo naši fašistovski vladi nič drugega, kakor da se pogodi z vami, prav izlepa. Z našo okupacijo Albanije v obrambo te zibelke vse balkanske kulture in civilizacije proti vaši pohlepnosti ni torej nič. Sicer je naša fašistovska vlada, vsaj kakor zatrjujejo naši fašistovski listi, postavila kot giavni pogoj za sporazum z vami zahtevo, da predvsem ratificirate one brezpomembne _ seveda brezpomembne za nas, za Italijo, ker bi drugače vendar naša vlada ne pritiskala toliko za nitmi — nettunske konvencije; ali kakor se vse zdi, nam zopet mislite uiti ali pod rokami ali pa med nogami. Pri vas tam zunaj je pač vedno tako, da fcnate vselej, kedar je kaj takega, takoj na razpolago kako vladno krizo aH kiizico, in potem ni nikdar mogoče priti na čisto z vami. Uboga Italija pa naj čaka in čaka. Tako bo pač najbrž prišlo rudi sedaj, in kaj potem? Kričali in hudovali se pač bomo, tudi grozili bomo, če ne poide drugače, potrkali se bomo na svoje junaške, črno osrajčane prsi in porožljah" z orožjem; več pa ne bomo storili, ker naš angleški stric nikakor noče, da bi se prekljali tu doma, ko je toliko dela tam na onem koncu sveta. Končno se bomo že nekako pogodili, da bo volk sit in koza cela; samo da ne bomo vedeli, ali smo mi volk in vi keza, ali pa mi koza, vi pa volk! Ta se nam je torej izjalovila! Z gospodom grofom Bethlenom smo imeti boljšo srečo. Naš božanski »Duce« — božanski, ker ima po našem fašistovskem katekizmu vseh dvanajst božjih lastnosti — je sklenil m podpisal ž njim prijateljsko pogodbo, ki nam zagotavlja mir za — vašim hrbtom, kar je gotovo velikanskega pomena za nas. Ako vam to ni všeč, je to vaša, ne pa naša stvar. Da pa ne bi mislili, da je ta naša prijateljska pogodba z Madžarsko naperjena proti vam, sta naš »Duce« in madžarski grof tudi mislila na vas in sta sklenila, da madžarski izvozni in uvozni promet usmerita na Reko preko vašega ozemrja. Sicer ie drugače skoraj nemogoče, ker bi bilo malo težko priti na Reko brez vaših železnic, ali vkljub temu je dejstvo, da sta naklonila vam tak lep zaslužek, gotovo najboljši dokaz njune naklonjenosti napram vam. Ko se naše zrakoplovstvo razvije toliko, da bo lahko zmagovalo madžarski izvozni in uvozni promet, se bomo seveda zahvalili za vaše železnice. V ostalem, kar se tiče prometa, pa moramo, žal, priznati, da imamo resnično smolo. Naša fašistovska vlada goni s pomočjo amerikanskega dolarja in angleškega funta našo ubogo liro čim dalje boli navzgor, da se našim industrijalcem in izvoznikom že vrti v gtavi. In kako ne, vraga, ko živ krst noče ali pa ne more ničesar več kupiti od njih. Zaloge so polne, izvoza ni, produkcija stoji. Če poide tako dalje, bo v kratkem morala ustaviti obrat vsa velika rrdustrija, ki dela za izvoz, kar pomeni stotisoče delavstva na cesti brez zaslužka, biez kruha. Voditelji naših fašistovskih delavskih sindikatov se že sedaj praskajo za ušesi, ali kaj šele bo. Če pritisnejo sestradane delavske mase! Naši veliki fašistovski gospodje, ki žive kakor miš v moki, se pač malo brigajo za to. naš »Duce« pa tudi sam ne more vsemu kaj, saj bi kdo drug, če bi imel toKko različnih poslov, kakor jih ima on z ministrskim predsedništvom ter notranjim, zunanjim, vojnim, mornariškim. vorite o onem, kar "Vam ni lahko!« jo je prekinil Dino. Zora je že sijala skozi zavese. »Oh, moram iti... Prej Da Vam moram vrniti ključ: morda Vam bo potreben!« in pri tem se je nasmejala z nasmehom, v katerem je bilo precej ironije. »Gospa, bil bi bolj nespreten nego galanten, če bi Vam rekel, da ga obdržite ___Ali če ne morem želeti, da bi bil to, kar ie bil Bruni, morem želeti, da bi bil Vaš odvetnik. Hočete — li poveriti meni Vašo stvar?« »Hočem!« »Prav, določite mi sestanek, zdaj pa mi povejte, kam naj Vas spremljam.« »Spremite me do hotela »Savoja«, kar pa se tiče sestanka. Vam sporočim brzojavno. ★ Osem dni kasneje je bila kontesa Baldacci iznenađena, ko je oreiela pismo, pisano s strojem. Odvetnik Dino Ruccelli je obveščal svojo spoštovano klijentinjo, da je menjal stanovanje in da je zdaj njegov novi naslov: Ohibet-tinska ulica 38. Kontesa, ki je često mislila na svojo nočno avanturo in ki ie ootaino živo želela, da bi videla še enkrat mladega odvetnika, se je odpravila, da vidi no* vo pisarno Dina Ruccelliia. Nasmejan m ooluradno ie vedel Dino Ruccelli konteso v svoio oisarno. zrakoplovskim ministrstvom, porabil ve« mesec, on prvega do zadnjega dneva, samo s štetjem denarja, ki bi ga prejemal za vse te službe, kaj šele da bi delal tudi kaj drugega in se še celo brigal n. pr. za amerikanske »prevratneže«, ki s cigaretami zažigajo italijanska letala. Vidite, imamo pač smolo tudi pri takih rečeh. Naš »prvi fašistovski letalski as«, kakor imenujemo našega letalca De Pineda, je sedaj brez letala. — Da me boste razumeli, naj vam povem, mi Italijani da smo povzeli ta »as« (»asso«) po igralnih kartah, in pomeni torei isto med ljudmi svoje stroke, kar pomeni »as« med igralnimi kartami, namreč »praka«. Vi nekulturni in necivilizirani Slovenci seveda ne morete v tem pogledu uporabljati svojega izraza, temveč edino le našega, ker vendar pravite »asu« — »svinja« Naš prvi fašistovski as je torej tudi hnel smolo. Imel jo je že tedaj, ko se na afriški obaH ni mogel dvigniti tamkaj, kjer je bilo pivotno določeno, imel jo ie potem, ko ni mogel v enem poletu preko Atlantskega oceana in se je moral vrniti k otoku Fer-nando de Noronha, imet jo ie zopet, ko je moral zamenjati motorje, ki so jih poslali za njim v Južno Ameriko, a največja ga je zadela sedaj v Severni Ameriki, ko mu ie zgorelo letalo. Ta nezgoda je danes še nepojasnjena. Ko so namreč v sredo, 6. t. m., naši večerni fašistovski listi objaviH poročHo iz Hot Springsa, da ie naš as štirikrat skušal vzleteti, pa se ni mogel dvigniti, češ ker je bilo letalo preveč obremenjeno in je bU zrak preveč razgret in torei preredek. se je stvar že zdela nekoliko sumljiva, a zazdela se je še bolj sumljiva, ko je javljalo nadaljnje poročilo, da se mu Je petič vzlet pač prav lepo posrečil, da pa se je vrnil po dvajsetih minutah in zopet pristal na vzletišče na Hollskem jezeru. Naslednjega jutra je poletel odtod proti umetnemu jezeru Rooseveltovemu v bližini Phoenixa oz. Apache Odgea v Arizoni, kjer je pristal. Preletel je nekaj nad 500 kilometrov. Tu je hotel nakrcati okoli 800 litrov bencina. Za pot od Hollskega do Rooseveltovega ieze-ra je potreboval Štiri ure in dve minute in ie izjavil, kakor se poroča, da je porabil za to pot več časa kot pa je bilo predvidevano, dasiravno ie bila hitrost letala normalna. Torej tu ni bilo nekaj v redu. In pravi poročilo, da se je prav tedaj, ko je De Pinedo izreke' te besede, dogodila eksplozija. Prva poročila o tem dogodka so Javljala, da je tedaj, ko se je vkrcavil bencin na letalo in je De Pinedo govoril na suhem z nekaterimi novinarji, neki neznanec ki se je v motornem čolneu približal letalu, vt-gel neko »čudno vžigalico«, ki je zanetila ogenj, ki je skoraj v hipu uničil letalo. Naši fašistovski listi so pisali, da je zažgal letalo neki zločinec. Poznejša poročila niso več govorila o *čudni užigalici«, temveč o cigaretnem ogorku, ki ga je vrgel neki neznanec iz motornega čolna v vodo, na kateri je plaval bencin. De Pinedova spremljevalca Del Prete In Zacchetti sta skočila v vodo m splavala na suho. Ostanki letala sta se potopila. Naši fašistovski listi so na dolgo in široko pisali o naklepih fašistovskih sovražnikov, italijanskih renegatov, komunistov v Ameriki m njihovem zločinskem atentatu na letalo. Celo državni pod tajnik za zrakoplovbo, Balbo, je na vprašanje, ali smatra, da so zažgali letalo an-tifašisti. izjavil dobesedno: »Ne morem potrditi, ker nimam direktnih dokazov, ali vse okoliščine govore za to tezo«. Vsa italijanska javnost je bila prepričana, da se je zgodil v resnici zločin, ker so se pač popolnoma služ'ieno razširjale take vesti. In glejte! Sedaj pa prihaja popolnoma zanesljiva, po D. Pinedu potrjena vest, da se je zgodila le — slučajna nesreča, da je neki deček, k? so ga opomnili, naj ne užiga cigarete, vrgel vžgano vžigalico v vodo, po kateri je plaval bencin. Bencin se je vnel in vžgal letalo. Deček pa, videč nesrečo, je izginil med množico. Nihče ga nI poznal! »Zakaj pa ste menjali stanovanje?« ga je vprašala kontesa. »Hočem biti iskren, kontesa! Po tistem Vašem čudnem obisku se je vse zmedlo v mojih možganih. Zdelo se mi je. da nisem več jaz: na noben način nisem mogel priti na čisto, ali sem jaz ali sem odvetnik Bruni. Zdelo se mi je, da vidim pri vsakem koraku samo njega. In da se rešim tega. sem menjal stanovanje, pohištvo, ključe... Vse! Menjal sem celo pisarja in služabnico. Obdržal sem samo sistem dvomih ključev. Človek nikoli ne ve... Evo ga. eden ie tu...« In pokazal je na mizi klinč. »Zdaj pa. gospa, da preideva na najino stvar.« Na vso moč se je trudil, da zbere vse podatke in bil je izredno pozoren napram svoji spoštovani kliientinji. Ko pa je kontesa odšla, jo ie spremil do stopnic. Vrnivši se v svojo pisarno, je pogledal na mizo. domislil se kiiuča m ga poiskal s pogledom. Ali ključa ni bilo več!... naznanilo. Kdor Želi imeti lete« prvovrstno la naj* modernejSo »liksrijo, o«j naroči \m pri tvrdki Ivan Martine, todni *Ukm in P/e«*«r, LJUBLJANA, Po* tjsnskm c««r* 20. 2—s gnokorenčne solidne cene! t—-c Taka je torej resnica, ki io je De Pinedo gotovo takoj sporočil vladi v Rim. Vkljub temu pa so se razširjale one vesti o zlo-čiru! Zakaj neki? Nekam čudno se pač zdi ljudem, ki niso popolnoma tujci v letalstvu, da je bil naš pivi letalski as tako nepreviden pri vkrca-vanju ben. goriva — vkrcavali so ga tamošnji mehaniki pod nadzorstvom njegovih spremljevalcev — da je vse plavalo bencina okoli letala, kar se pač nikoli ne dogaja, ker se vedno strogo pazi na to, da se ne poliva z bencinom ne letalo ne njegova okolica, ker more vsaka iskrica povzročiti nesrečo. In so celo zlobni ljudje, seveda zagrizeni fašistovski nasprotniki, ki trdijo, da je naš prvi fašistovski letalski as uvidel, da s svojim letalom ne more več ne naprej ne nazaj, in je sam zaigral vlogo — »božje previdnosti«. Bila bi pač prevelika blamaža zanj, za Italiio in italijansko letalsko industrijo. Zato je letalo zgorelo, da ne bi se videlo in vedelo, da je onemoglo, in bilo je treba »protifašistovskega zločina«, da se more sedaj brez sramote za asa, damo in desetico nadomestiti z novim. Hm1 Kako že pravijo pri vas na Gorenjskem — asu: To je približno tako, kakor se dogaja te dni v tržaškem gledališču »Fenice«, kjer kažejo film »velikega reškega pristanišča, polnega velikih ladij, polnih blaga, da ga ponesejo v oriient«, pa se vam pokaže reška hika, prazna, prazna, izvzemši dve ribiški barčici in dva čolniča. ob krohotu občinstvr in tako zasoljenih pripombah, da se navzočim policijskim agentom kar lasje ježe in morajo, da se slika popravi, s filmom preskočiti hitro v »jugoslovenski »Baroš«, poln ladij, in na sušaški most, kar je seveda vse — »Fiume Italianissima«! Je pač vsepovsod — smola! * Fašist Ameriške zanimivosti Bilanca proti alkoholne borbe. — Ogromne žrtve Američank za lepotlčenje, — Idealen zakon. — Velika sreča ruskega begunca. Finančni urad v VVashingtonu je izdal zanimivo stastistiko, iz katere je razvidno, da je bi'o od uveljavljenja prohibicije do d&r.es v borbi s tihotapci ubitih 49 uradnikov. Zaplenjenih je bilo 24.018 avtomobilov in 839 ladij v skupni vrednosti 62 milijonov dolarjev. Tekom osmih let je bilo radi pro-hibicijske postave aretiranih nad 300000 oseb. Zanimive so tudi druge številke iz statistik finančn. urada. Te pričajo, da Američanke v Šminkanju in pudranju prav nič ne zaostajajo za ParIŽankami. Lansko leto se je namreč v Ameriki produciralo za 35 milijonov dolarjev krem in raznih barvil za obraz, za 22 milijonov dolarjev toaletnega pudra, za 21 milijonov parfuma, za dva milijona kožnih barvil itd. Skupno vrednost raznih olepševalnih sredstev, ki so bila lani izgotovljena v Ameriki, cenijo na 100 milijonov dolarjev aU 5.6 milijarde dinarjev. K temu pa pride še okrog 30 milijonov dolarjev, ki so romali za puder, parfume in šminko iz Amerike v Evropo, v prvi vrsti seseda v Pariz. O dveh idealnih zakonih poročajo ameriški listi. Tako je v mestu Paterson živeia podjetna Helena O'Brien kar z dvema možema v lepem in idiličnem zakonu. Fatalno je bilo, da je posegla v to gnezdo trda policijska roka. In sedaj se zagavarjijo radi bigamije Helena O* Brien, njen prvi mož Hogan O* Brien in njen drugi mož Andrew Hcnston. Pri zaslišanju je prvi aiož :r. rno-dušno izjavil: »Opazil sem, da se je Hon-ston, ki je bival v naši hiši, zatres&J v mojo ženo, pa tudi njej e b*1 menda vv~č. Vprašal sem g*, če bi rad imel mojo ženo In ker je bil zadovoljen, sem mu ;o odstopil- Žena se je poročila v drugo, r.e da bi se ločila od mene, seveda sem pa tudi ;az tupa tam zahajal k njej v vas...« Ko so vso trojico aretirali, je Helena poijub.JVa ' v slovo oba svoia moža. Nekoliko manj »idealen«, a zato t«-ml-olj tragičen je bil zakon nekega, Wi!liama Smitha iz VVichsta. Mož sa ie oženil. takoj po poroki pa se je z ženo spri. '"ri dni kasneje so našli mrtvega s p.estre.jjno glavo. Kaj ga je pognalo v smrt, niso mogli ugotoviti. Mlada vdova« ki hi morda 1 J*ko uganko razrešila, pa molči kot grob. V Detroitu sta se spopadli dve konku- E. Rosens: Na ameriških železnicah Tiho sem šel za Billvjem. Potem nizdol po pobočju, mimo kopic nagrmadenih praznikov. Trideset metrov pred postajo je Billy obstal, pocenil in mi namignil, naj storim isto. Glavi sta nama le malo moleli preko pobočja. »Čujte!« je šepetnil Bili v. »Ako se vlak premakne, skočite na prvi voz za tenderjem. Naravnost za tendenem. Nikar pozabiti! To je poštni voz in edina možnost Levo in desno od stopnic so drogovi od medi. Oklenite se jih in se vzpnite kvišku. Ce ne gre. se spustite vznak. Zame ne skrbite: jaz bom skočil za vami. Vsekakor oa počakajte, da bo lokomotiva čisto blizu, drugače vas bodo zapazili s postaje. Tako — sedaj!« Ekspresni brzec je odrinil. Zdelo se mi je, da traja celo večnost dokler ni prišla lokomotiva do mene. Nazadnje! Sunkoma sem šinil pokonci, za trenutek me je zaslepila svetilika. začutil sem nekaj takega ko zračni pritisk, spustil sem Črno kepo voza za premog mimo sebe naprej in videl stopnice, mednat oprijem. Hlastno sem zagrabil. Kar s sabo me je potegnilo. V istem trenutku me je nekaj naprej potisnilo in poleg mene se je smehlial Billy. »Izvrstno za prvič*« ie dejal. »Udobno se nastanite.« Pocenil ie na tla ploščadi, s hrbtom naslonjen ob steno voza. »Kako vam ugaja?« Jaz sem hlastal po zraku in samo kimal. Vlak se je skorai podil z neznansko brzino Na obeh straneh in od spred, preko nizkega tenderja. ie silni zračni tlak pihal na naju liki vihar. Vlažen so-puh in drobni, ostro bodeči delci premoga so naju bičali v obraz. Govoriti skoro ni bilo mogoče v diviem ropotu dirjajočega vlaka; kričati bi bila morala, da bi se bila razumela. Buljil sem in buljil. Zunaj je švigalo nalik velikanskim sencam; črne nočne sence, zdaj globoko temne, zdaj sive v sivem — hiše in drevje in polja in vasice. Tu pa tam osamela luč. sedaj bleščeča, potem pa izginila kakor blodeča vešča v močvirju. Drhtel sem od mraza in se stiskal pod bičajočim zračnim tokom. Dalje, venomer naprej. Se več sence. Več hrupa. Več lučic ie vzniknilo. ugasnilo, vnovič vzplapolalo. Vedno več. Kakor rahel stresljaj. kakor milo škripanje je prešinilo vlak — in drevenie se je opo-časnilo. »Doli — brž ko bomo skozi stanico!« je kriknil mož ob meni. Zasvit valoveče svetlobe — en sam skok — in zopet sva ležala na drobni sipi premoga tik nadzidka in vnovič čakala neskončne sekunde, da je hro-peča pošast prisopihala proti nama, in ponovno sva skočila. To se je ponovilo štirikrat petkrat, osemkrat. Iz globoke nočne teme so postajale sive megle, v katerih se je pojavila tu hiša. tam kos gozda v nedoločnih pošastnih obrisih, šinila mimo. preden ie moglo oko razločiti iasne oblike. Dalje, vedno dalie. V pari in tru-šču in viharju. Tako lepe stvari še nisem bil nikdar doživel. Vse svetlejše so postajale meglice in daleč zunaj na vzhodu se je obrobil liki tenek svetal trak na obzorju, kakor ozek srebrn pas. Dalje, vedno dalje. Nova postaja — nov skok ... Ko sva takisto ležala, ie orikolovratil sprevodnik mimo lokomotive, se skrbno ozrl okoli, polukal proti nadzidku in se nama približal. »Halo, fantina.« se je oglasil. Sem videl, kako sta praščila z voza. Konec. Jaz bi mogel imeti neprilike. Če bi vaju kdo videl. Jaz sam se bom ot.-?1 na poštnem vozu do prihodnje posta ie. Ne trudita se torei!« »Allright!« je zaklical moi spremljevalec in smeje* vstal. »Poidiva. dečko Ta vlak Je storil svoio dolžnost* »Pa nikar ne poskušaita!« ie viknil sprevodnik še enkrat. Billy je počasi pohajkoval preko tirov in hrepeneč opazoval »kravo ko« lopatasto leseno napravo na hlu-ponu. ki se z njo pometajo zapreke spoti. »Na loparju bi se dalo...« ie mrmral. »Ampak ne, to nima zmisla. Saj bo takoj beli dan.« (K.) Tekma najlepših deklet sveta V Ameriki se vrši svetovno lepotno tekmovanje. — Odhod evropskih tekmovalk. — Triumfalna pot od Pariza do morja« — Štefica Vidačićeva je ostala doma. Na zapadni pariški postaji je bilo 7. aprila živo kakor na sejmu. Novine so že par dni prej prinesle slike in na» javile odpotovanje treh slavnih devojk, ki nosijo velike naslove: Miss Francija, Miss Italija in Miss Luksenburg. Te tri zmagovalke na lepotnih tekmovanjih v svojih državah so tega dne krenile iz Pariza v Le Havre, da se vkrcajo za pot preko oceana v Ameriko, kjer bo» do v Galvestonu sodelovale na ogroni* ni svetovni lepotni konkurenci. Pariz je bil seveda ob odhodu teh treh kraljic lepote pokonci. Zbrali so se številni kavalirji, oboževalci ženske lepote, zavidne ženske in novinarji, da vidijo, kako se bodo tekmovalke se* znanile in obnašale. Miss Italija se zove Marija Gallo. Visoka je 168 cm, stasita, krepka in za* peljiva. Bila je oblečena nenavadno razkošno, zahvaljujoč to obilje darež* ljivosti svojih rojakov, ki tudi udelež* bo italjanske predstavnice na lepotni konkurenci smatrajo za fašistovsko ekspanzijo in za propagndo italijanskih interesov v inozemstvu, predvsem se* veda v Ameriki. Ampak tudi Francozi niso zaostali. Najodličnejše pariške modne hiše so Miss Franciji stavile na razpolago pre« krasne toalete, da bi lažje izrazila svo* jo lepoto in vzdržala staro slavo fran* coskih žensk. Miss Francija je gospo* dična Cusey. Nežna, izredno ljubka po* stava s finim obrazom. Skratka: vrlo dragocen uvozni objekt v deželo strica Sama. Miss Luksemburg nadkriljuje obe lepotici po svoji postavi. Ona je visoka reprezentantka male dežele. Oblečena pa je bila najskromneje. Ko se je na postaji pojavila Miss Francija, ji je publika priredila burne ovacije. Za njo se je pojavila Aliss Ita* lija. Množica je glasno primerjala obe lepotici in iztegovala vratove, da čim točneje vjame vsak moment njunega kontakta. Lepotici sta se pogledali, se objeli in se poljubili. Nekateri so bili razočarani, nekateri ganjeni. Za Aliss Luksenburg ni vladal poseben interes. Ko je vlak krenil s postaje, so vse tri Miss pošiljale občinstvu poljube. Mno= žica je bila kakor pijana. V Rouenu je bila na postaji zopet zbrana velika množica ljudstva. Na poslednji postaji pred Le Kavreom so Miss Italijo priča* kali italijanski delavci in jo navdušeno pozdravili. Tudi v Le Havreu se je zbralo številno občinstvo in lepotice so bile svečano odpravljene na ladjo ter so z velikimi nadami odp^ule v Ame* riko, kakor v obljubljeno deželo. Naša Miss Evropa, Stefica Vidači* čeva ni doživela sreče, da bi lahko so* delovala. Ampak tudi ona mora biti zadovoljna. Evropa je dovolj široka za njeno slavo, a bodočnost bo zanjo mo* doče boli prostrana, kakor za ostale le* potice. Razlogi, ki so preprečili ude* Iežbo Stefice Vidačičeve, niso znani. Da pa je bila prvotno tudi ona dolo* cena za tekmovanje, svedoči naslednja kozerija v «Piccolo della Sera», ki jo posnemamo v informacijo o kvalitetah štirih lepih devojk: miss Italije, miss Francije, miss Jugoslavije in miss Ame* rike. Najlepše ženske. Najlepše ženske sveta! Lep užitek, a hkrati velika odgovornost. Lepota je gotovo neprecenljivo premoženje, la* hio pa tudi težak križ; kakor krona vladarjev lahko stre glavo lepih dam. Ali bodo dame, ki se bodo v kratkem borile za žezlo primata in s tem pod* žgale zavist vseh evropskih žen, tudi srečne? Kaj jim bo prinesla slava? Ve* selje ali nesrečo? Težko sodbo prepu* stimo zanamcem in se omejimo samo na domnevanja, sodbo in sklepe po nj.h fizionomijah. Obraz Miss Italije. Miss Italia je visoka, vitka brinetka, doma iz Turina: lastnosti, ki navadno zajamčujejo uspeh. Ali je lepa? Nedvomno. Vendar Je videti kakor bi trpela. Morda ji je živ» ljenje nekoliko izmučilo obraz, srca pa se ni dotaknilo. Oči ima čarobne. Polne tiste melanholije, uspešne in zmago* dobitne med onimi narodi, ki se raje smejejo kakor ječejo. V Ameriki se bo dobro počutila. Obraz Mare (tako je imenujejo v Turinu) je kljub vsemu panorama, ki vzbuja občudovanje. Spopolnjen s tele» som je vreden poti v Ameriko. 30 kopalnih kostumov Miss Francije. Miss Francija premore 30 kopalnih kostumov. Dokaz, da ima obilo skritih čarov in grac:'". ki jih bo razodela od* prtim očem. Tudi ostala njena garde* roba je dobro oi -emljena. Na površen pogle-J vzbudi franco* ska Miss vtis francoske provincijalke, k" ljubi vse, česa** Parižanke ne marajo. To je tip zdrave ženske brez notranjih problemov, polne zunanjih krasot. Ima obraz perfektno ovalen. O eleganci ostalih linij pa sc ne da soditi samo s pomočjo doprsne slike. Majhna je, ortrega azuma. Mirnega in ljubkega i/gleda. Vendar je v resnici zvita kakor volkulja. Prave ženske s „ edno take. Miss Jugo sla vi': in Mi~s Amerika. Miss Jugoslavija je še pred meseci prodajala — respektno povedano — salame. — Med tekmovalkami je naj* večja nagajivka. Vragoljanka, kakor pravijo. Zlohotno se posmehuje. Kakor bi rekla: ne bojim se konkurence. Pred* stavlja brez dvoma opasno tekmoval* ko; znala se bo torej vse bolje izmazati kakor druge. Posmehuje se. kar znači, da se zaveda svoje moči. In sigurnost včasih že zadošča za dosego cilja. Njene nožice svedoči jo, da je v nje* nem telesu zares nekaj vražjega. In če bo vragec priložil svoje rožičke, so nje* ne nasprotnice izgubljene. Miss Amerika je idilična. Ne more biti drugačna, ker je blondinka. Poza. v kateri je slikana, označuje hrepene* nje in zapuščenost. Ni borilka, bolj opazovalka. Neprevidna! Lepota, ki ho* če zmagati, mora biti živa. Zapušče* nost je bila uspešna v haremih, ki pa že dolgo niso več moderni. Da pa bi vendar kljubovala času. ie oblačilo re* ducirala na minimum. Američanka Frina je zmožna pred* staviti se žiriji y Evinem kostumu, da potolče nasprotnice s prepovedano zvi* jačo. Lepa je. Nepobitno. Vendar je videti sanjava, kar nasprotuje duhu njene domovine. Zmagala pa bi, če bi konkurirala v EvTopi. Ženske so kraljice. Ženske? Vse se rodijo, da postane* jo kraljice. Mnoge se zadovoljijo z vla* danjem enemu samemu srcu, druge Ste* vilnejšim. In te hočejo obzirno kralje* vino kakor bogovi na Olimpu. Iluzije, fantazije — katera lepa žen* ska ne živi od njih? Miss Italija je slabe volje. Morda misli na svojo lepšo sestrico. M iss Francija nosi grd plašč, ki ne razodeva nic" dobrega o zakladih, skri* tih v njenih kovčkih. Miss Jugoslavija ima srce med prsti. Srce iz papirja. Miss Amerika, čudno se smehlja. Katera med njimi bo zmagovalka? Bodočnost je v rokah sodnikov v Galvestonu in v gracijoznosti tekmo* valk, ki jih pa nismo vseh predstavili. Tiskovine vseh vrst izdeluje lično in ceno Narodna tiskarna v Ljubljani Ljubljanski tihotapci v boju z užitninskimi pazniki Doba zlate konjunkture za mednarodne tihotapce je minula. — Vrgli so se zdaj na ljubljansko vžitnino. — Kdo tihotapi, kaj in kako. — Tragikomične slike iz kronike dohodarstvenega urada« Znano je, da ie tudi v Ljubljani po končani vojni bujno vzcvetelo tihotapstvo z vsakovrstnim blagom. Vse so tihotapili, kar je imelo kaj vrednosti in je obetalo kak dobiček. Iz Italije so tihotapci prenašali manufakturo m luksuzno blago, olje in kavo, od nas čez mejo pa so gonili pitane vole In plemenske konje, v nahrbtnikih pa naše tobačne izdelke in cikorijo, prevažali so čez meje za Trst tudi velike množine slanine in mesnih izdelkov. To tihotapstvo je doseglo svoj vrhunec v letih 1922 in 1923. Po trdem in ogorčenem boju oblasti s tihotapci in ko so se naše gospodarske razmere nekoliko konsolidirale, je to tihotapstvo leta 1924 skoraj popolnoma zamrlo. Prišli so tihotapci »na psa«, zabredli so nekateri na dno življenja in v areste, drugi globoko v dolgove. Ljubljanski in okoličan-ski tihotapci so poskušali vse. da bi se vzdržali na zeleni vejici. Zato so obrnili svoje oči na povsem druge predmete, ki se sprva po vojni za nje še zmenili niso, ker je bil dobiček premajhen. V sili pa hudič muhe žre in tako so tudi naši tihotapci postali boli skromni. Iz »mednarodnih« so se prelevili v domaČe in prenesli svoje delovanje tudi na drug teritorij. Izbrali so si Ljubljano kot eldorado, kjer naj bi z vtiho-tapljenjem raznih vžimini podvrženih stvari zopet sluzih" lepe soldke. Nekako od 1. 1924 naprej beleži zato ljubljanska kronika poklicne tihotapce z vžitninskimi predmeti, zlasti z alkoholnimi pijačami. Ker je na te določena poleg državne tudi visoka mestna trošarina, so tihotapci izračunali, da bi z vtihotapljenjem teh pijač na lahek način dosegli lepe dobičke. V letu 1925 je zato vzcvetelo živahno in deloma dobro organizirano tihotapstvo žganih pijač; na vino se tihotapci niso vrgli, ker je nanj določena razmeroma mala trošarina in ni mogoče spravljati vina v mesio v večjih količinah, ne da bi to opazili kontrolni organi. Tihotapstvo žganih pijač v Ljubljani se je širilo tudi lani in letošnji predpust doseglo svoj višek. Mestni dohodarstveni urad ima neprestano posla s pobijanjem tega tihe tapstvd ter je poostril svojo kontrolo na mestni periferiji. Skoraj ni dneva, da ne bi prijeli kakega tihotapca. Zadnji čas so zalotili par prav »težkih« tihotapcev in razkrili cele afere, ki še niso končane. Pri svojem poslu so tihotapci včasih izredno drzni; ne strašijo se niti malih potokov in pritokov Ljubljanice, samo da prekanijo kontrolne organe. Začeli so žgane pijače veziti kar na debelo v mesto po skrivnih potih- Tako pride tihotapec v položaj, da z lahkoto konkurira solidnemu trgovcu pri prodaji žganja in ruma. Neki predrzen tihotapec iz ljubljanske okolice je zaslužil prav debele tisočake, ker se mu je posrečilo* spraviti v mesto brez vžitnine par sto litrov ruma in ie profitiral pri vsakem Ktru po 2o do 30 Din. Zadnji čas pa je kontrola tako poostrena, da je začelo tihotapstvo žganja vidno pojemati.. Tihotapci so večinoma policiji že znani stari grešniki. Pri svojem poslu porabljalo razne stare trike, a izmišljajo si tudi nove. Ženske nosijo žganje navadno pod nalašč zato prikrojeni krili, sličnim stari krinolini \z prejšnjega stoletja. Moški so si napravili posebne nahrbtnike, v katerih nosijo ob belem dnevu steklenice žgane pijače: drirgi vozijo blago v vozovih, pokritih s senom in gnojem. TEMNA NOĆ V MESTNEM LOGU. Kmetic Jakob, doma tam v divnih Po!-hograskih Dolomitih, ie deloma sam pridelal, deloma nakupil lepo količino dobrega brinovčka, ki je prav priljubljeno krepčilo mnogim ljubljanskim meščanom. Dolgo ie premišljal, kako bi ukani! ljubljanske »iblajtarie«, da bi bil njegov dobiček večji. Pogrunta' k) je. Sklenil je, da pripravi voz, kakor da gre po vino na Dolenjsko in da izrabi temno noč ob mteju. Naložil je neko noč sodček brinovčka na voz, ga zadelal s senom m nato še pokril z veliko plahto. Pognal je nato pozno zvečer iskra konjiča proti Ljubljani. Ko je privozil na Vič. je zavil v stran proti Mestnemu logu. Na nevarnih krajih je pošiljal naprej svojega brata Franceta kot izvidnico. France mu je dajal s kratkim žvižgom znake, da je na teh nevarnih krajih »zrak« čist in da ni nobene žive duše. Prišla sta že daleč v Mestni log, skoraj že izven nevarnosti, že sta bila blizu kraja, od koder bi konjiča pognala v dir in prišla izpred oči pazljivemu očesu paznikov. Naenkrat pa se je oglasil močan, zapovedujoč glas: — Stojte! Kam tako pozno? Kaj imate na vozu? In že so črne postave obkolile voz in kmetica. Kmetic se je tresel, kakor Šiba na vodi. Jecljajoč in v zadTegi je odgovoril: — Gospodje, dragi! Malo sena je na vozu in plahta. Grem ha Dolenjsko po vino. — Ta je lepa! Po teh kolovozih in slabih potih na Dolenjsko po vino? Ali ne bi bilo komodneje voziti po lepi rn svetli Tržaški cesti? — Pa tukaj - le je bližje na Dolenjsko, je odvrni! kmetic, ki se je nekoliko osrčil. — Oče, pošten voznik vozi po širokih belih cestah. Nam je vse nekam sumljivo. — Pustite me no, za božjo voljo in pet ran Kriščevih. Mudi se mi na Dolenjsko. — Eh, oča. malo bomo pogledali, kakšnega vraga vozite pod senom. Z železnim drogom so začeli neznani možje drezati v seno; naleteli so na trd predme:. Zmetali so seno z voza in odkrili sod. Zavonjalo ie po brinju. — Kaj je to, oče? Ali boste samo tako majhen sod vina pripeljali z Dolenjskega? — Gospodje! Možje dragi! Tu je malo brinovčka za mojega trgovca z vinom na Dolenjskem. — Ne boste nas, oče! Ta le brinovček ie namenjen za ljubljanske želodce. Zaplenili so kmetiču Jakobu lepo količino brinovčka, bilo ga je 238 litrov. Pozneje je bil obsojen na štirikratno plačilo trošarine. Kaj se je nadalje z brinovcem zgodilo, kronika ne pove. Pravijo, da je skušal oče Jakob izrabiti sedanjo politično situacijo in preprositi visoke gospode, da bi mu oprostili vse globe in brinovček vrnili. DEBELA GOSPA. Na vzhodni periferiji mesta ob užitnfeiski črti je paznik ustavil znano žensko, ki je že od nekdaj slovela kot drzna in prebrisana tihotapka. Paznik jo je vljudno povabil v svoio toplo stražnico In nagovoril: — Gospa* Kako je to. da ste se tako zredili? Vaše krilo postaja vedno bolj ob- — N*č čudnega! Saj sem močna in obilna postava. Ali nI res? — Ni tako! Vas že dolgo sumijo, da ste tihotapka. Imate že sedaj več slučajev na vesti. — J-a-z. H-ho-tap-ka? Nedolžna sem, poštena ter pošteno nakupujem in prodajam. — Radi skrivaj nosite žganje v mesto. Pa oprostite, če ni res! — Kaj takega me dolžite? Vi, vi, lopovi in lenuhi! Tu-Ie postopate, poštene ljudi lovite m nadlegujete. Kaj mi hočete? Če človek nese malo žganjice za svoj želodček, pa ga že naskočite kot kakega razbojnika-Škandal za Ljubljano! Ženska te začela rohneti ki žugati. Spuščala ie skozi ograjo svoiih zlatih zob vedno huiše psovke in krilatice. Paznik jo je končno prijel za ramo, zavrtel naokrog, ji pokazal vrata in jo pri tem neprav nežno sunil v zgornji del širokega krila. Joj, oh prejoj! Na tleh se je razlila mlakuža tekočine, med njo pa so se pomešali drobci razbite steklenice. Ženska je imela pod krilom privezanih več zelenk dobrega hruševega žganja. UMETEN KOVCEG. Na glavnem kolodvoru je bilo, ob prihodu jutranjih vlakov. Takrat ie največji dreni in marsikdo smukne s kako užitnim An t. Adamič: Bratova slika Z razbeljenim čelom je bežal po cesti v lepi poletni večer. Da ga ne bi nihče poiskal in da bi popolnoma sam zase in v miru razporedil doime, ki so navalili nanj kot vihar, ie krenil s ceste in prekoračil rosen travnik. Pod košatim, grenkim iclševjem ob potoku se je zatopil v bridke misli. Boječi in deviški otrok, če tudi že dvaindvajsetletni Vinko, je trpel. Prestal ie veliko in težko preizkušnio. Ali ni postopal morda pravilno? Ali je res zagrešil bedastočo? Je zaslužil toliko zasmehovanja? Današnii svet je strašno pokvarjen in nesiamen je tudi... Ne. Vinko ni tak: ni in tudi nikdar ne bo! —- Obrisal si ie solzo v očeh. Niso ga ob rojstvu oblagodarile rojenice z bistrim razumom, zato je trpel tem huje. Vinko je hodil s oovešeno glavo. In ko je grebel in iskal jedro pregrehe, se ie ozrl v zvezdnato nebo. Toda tudi od tam ni bilo razsvetljenja, ne božjega prsta. — Kako oa se ie vse dogodilo? Kako že? Ker ni vedel za izvor, ni našel konca... Bilo pa je tako: Včeraj jo je videl prvič. Rekli so. da je sestra gospodinje in da je ni bilo že pet let doma. Njene razposajene navade ga sprva niso vznemirjale. Z nogami navzkriž in s cigareto v ustih je prijela zr'aj tega za ro- kav, zdaj je povlekla onega za lase. Protestirali so in se smejali: vsr so se drenjali okoli nje. Ona pa ie pela in vse zabavala. »Lena je in omamliiva kot hijacinta,« je sanjaril filozof Sila. »Tako —?« ga je pogledal Vinko. »Srečen, kogar usliši,« je vzdihnil adjunkt Iskra. »Zakaj?« je hotel vedeti Vinko, »Kača. vrag ie to dekle.« Kontrolor Pika ie srizel brke. »Kača, kača!« ie mislil Vinko. »V taki podobi" in prav nič drugačni se je prikazala Adamu v paradižu, ko ga je zapeljevala, naj odtrga jabolko... Boj se žensk!« Ona pa je pela ljubavno oesem in baš Vinkota je lovila z vabečimi pogledi. Povešal je oči; bal se ie in hkrati vztrepetaval v neznani, sladkotrpki grozi. »Vašega brata pa prav dobro poznam,« ga je nagovorila oreko mize v kot. kjer je mislil, da ie Se naiboli na varnem. »A?c se ie ustraSil. »Ko sem vas ugledala, sem v vaših potezah takoj spoznala nJega. Sedaj je že poročnik, ne? — Le kako si morejo biti ljudje tako zelo podobni!« se je nasmehnila. Potem se je spretno spremljala na kitaro in ie zapela: »Moj fantič ie po svetu...« Vinko se je sramoval za sebe in za brata. Menda vendar ne. da je bila ta deklina že bratova ljubica?... Še danes mu piše in ga posvari. Saj to je prava kača. vrasr ... »Imate kakšno sliko ali fotografijo svojega brata?« je prekinila petje in ga zamaknjeno pogledala. »Imam,« je dahnil rdeč kot mak. »Jutri mi jo pokažete! Je fotografiran v poročniški uniformi? Da? Prinesite mi sliko, da ga zopet vidim. Prosim, prosim. Zal fant ie kot vi...« Kako je nežna, bože! Adiunkt Iskra je grizel ustnice: zavist mu te plala iz oči. Filozof Sila je segel v lase in potegnil sod na čelo. Preden je Vinko po tem pogovoru legel spat. je pisal bratu poročniku pismo, v katerem ga je rotil, nai pozabi na to ženščino... Samemu sebi se je pa zaklel, da tej izprijeni osebi bratove slike nikdar in nikoli ne pokaže. In vendar je ta »ženščina« videla sliko! — Prejle. komaj pred ool ure! Ko je namreč pravkar šel domov od večerje, že v mraku, jo-Je srečal z adjunktom Iskro, ki jo je spremljal in ji dvoril. Hotel se jima je izogniti, a bilo je že prepozno. »Kje ie bratova slika?« ea ie prijela za rokav. »Gori.« »Kie — g6ri?« »V sobi.« »Prinesite mi io. sicer —« Zapretila mu je skoro resnobno s prstom. Stopila je tesno predenj, se sklonila k njemu in iskala njegove oči, ki jih je izmikal in povešal v tla. Vinko bi se bil najraje vdrl v zemlio. Ker se je še vedno obotavljal, se ga je oklenila pod pazduho. »Kar z vami grem. Peljite me v svojo sobo!« Iztrgal se ji je, toda zbežal ni. Sla sta molče do hiše, kjer ie stanoval. Visoko tam gori, v podstrešju ie bila njegova sobica. Ni odnehala — moral io ie peljati s sabo. Adjunkt Iskra je čakal na cesti. Nervozno je udarjal s paličico ob trotoar in čakal, čakal, a ne dolgo. Kmalu je priropotal Vinko oo stopnicah. Ves znojen je prisopel k Iskri in ga zagrabil za ramo. Ves se ie tresel. »Za božjo voljo, kaj se je zgodilo? Kje je pa ona ostala?« se ie čudil Iskra. »Vrag jo vzemi! Kai hoče od mene!« Vinko je hrooel. Več ni mogel povedati, tako ie bil razburien. * Toda že se je začul njen zvonki smeh na stopnicah. In ko je prihitela k njima, je tleskala z rokami. Od smeha in razposajenosti ni mogla z besedo na dan. Iskri se je obraz razjasnil, pričel se je še on smejati. »Veste, veste,« je končno vendarle izpregovorila, »ko sem si ogledala sliko, me je nenadoma popadla hudomuš- podvTženo stvarjo paznikom izpred oči. Tudi mlad človek je stopal mimo paznikov samozavestno in ponosno. Paznik ga je ustavil: — Kaj imate v kovčegu? — Nič! Samo obleko tn perilo, pa nekaj knjig. — Počakajte! Odprite, da pogledamo... Odločen protest mladega človeka. — Čudno je, da je ta kovčeg tako težak? Odprli so. Na prvi hip so bile v kovčegu res le knjige m obleka. Ko pa ga je paznik le še ogledoval, je razkril, da ima kovčeg dvojne stene in med njimi aluminijaste posode, polne žganja. Brlo ga je blizu 20 litrov ... Z MLEKOM JE ZGUBA. Po Dunajski cesti je privozil v Ljubljano kmet daleč z dežele. Vedel je pa le, da na mitnici pobirajo od življenski-h potrebščin vžitnino m to za nekatere stvari precej visoko. Hotel je na trgu prodati okoli 20 litrov mleka Veliko pločevinasto kanglo ie spravil na voz in jo skrbno pokril s — senom. Na mitnici so s a ustavili. Na vprašanje, kaj ima na vozu, je kmet kratko odgovoril: Seno za konja. Grem na seiem. Podrezali so z železnim drogom. Pri tem so zadeli na trd predmet in predrli pločevino. Takoj je z voza zacurljala bela tekočina. Kmet je prestrašen zrl, kaj bo sedaj. Podučili so ga, da mleko lahko vozi brez skrbi v mesto, ker ni treba plačati nobene vžitnine Kmet pa je žalostno pristavil: — S tem mlekom je res izguba — Pelja je najbrže, kakor pristavlja kronika, mleko, močno pomešano z vodo, a se je zgovarjal, da je mislil, da mora plačati vžitnino in zato je skril mleko v seno. Humoristični kotiček Cvetke iz domačih in tujih logov V liceju. »Kaj je to. kar nas drži skupaj, kar nas dela boljše kakor smo po naravi?« Učenka: »Gumijevi stezniki...« Trgovčev sin. »Mamica, ne tepi me toliko na enkrat. Ali mi jih ne bi mogla odšteti v obrokih?« Politika v krčmi Janez (po shodu »Svete vojske«): »To je pa res, tako dolgo ne bo naša država srečna, dokler bodo prodajali vino in žganje.« Pepe (velik nasprotnik »suhega režima«): »To jaz že davno pravim. Kadar se bo vino in žganje zastonj točik), bo še le napočila srečnejša doba.« Pri vedeževalkL »Kmalu boste podedovali po svoji teti...« »Saj vendar nimam nobene tete!?« »Vaša hči...« »Imam samo sina...« »Vaša žena bo ...« »Sem vdovec___« »Šli boste na važno potovanje v inozemstvom.« »Nimam sploh nobenih zvez z inozemstvom. »Čujte, če svojo bodočnost boljše poznate nego iaz. Čemu hodite sploh k meni?« Znanje jezikov. »Ali vek. ua obvlada Ivankin mož sedem jezikov?« »Ona jih obvlada še več.« »Kako to? O tem nisem še nikoli nič slišal.« »Če začne ona govoriti, mora on z vsemi svojimi sedmimi jeziki utihniti.« Dober igralec. »Tako. tako, v Monte Carlu ste bili? Ali ste tudi igrali?« »I. seveda vsak dan!« »No, koliko ste pa izgubili?« »Nič, dobil.« »A, vi pa gotovo igrate po kakem sistemu.« »Da.« »In ste prepričani, da potem vedno dobite.« »Absolutno sigurno.« »Torej povejte mi, prosim, kako ste stavili?« »Stavil sploh nisem.« »Saj ste vendar rekli, da ste igrali.« »To že, toda igral sem vijolino v nekem baru.« na ideja — upihnila sem luč, kar tako, za šalo. Videti bi ga bili morali, kako se je splašil, kako je zdirjal iz sobe! Jaz pa za njim! Ha-ha-ha.« »Ha-ha-ha.« se je krohotal tudi Is-* kra. Z nepopisnim pogledom je ošinil Vinko oba zasmehovalca, se naglo o-krenil in šel. . . . Pod košatim, grenkim jelševjem ob potoku se je vdajal Vinko bridkim mislim. — Ali je res zaslužil tako zasmehovanje? In ko je grebel in iskal jedro pregrehe, se mu je po dolgem premišljevaniu na mah posvetilo v glavi. Udaril se je s pestjo po čelu in skesan si je dejal: »Ko je upihnila luč. ne bi bil smel zbežati. ampak prižgati bi moral vžigalico in ji posvetiti po stopnicah... To bi bilo korektno in morda celo ka-valirsko... Radoveden sem, če bi se mi bila tudi potem smejala ...« Vinko je šel domov. Ko pa je legel v posteljo, že ni bil nič več tako zadovoljen z rešitvijo tega problema, kakor prej. Sredi noči se je prebudil iz nemirnega spanja. Premetaval se je po ležišču, potem se pa hitro dvlsmil in prižgal luč. In ko je gledal v luč, se je čudovito spreminjal sijaj njegovih oči. »Prepozno, prepozno ...« je šepetal, se «aril v posteljo In se odel čez glavo. Pošta nekdaj in danes Pošiljanje poročil v starem veku. — Državna posta v rimskem cesarstvu. — Razvoj modernega poštnega sistema. — Ogromen promet na slovenskih poštah. Bilanca letošnje stnuške sezone Izredno razveseljiv razmah. — Okrog 1000 novih smučarjev. — Pregled letošnjih tekem. — Športno orodje izdelujemo doma. — Velik pomen za tujski promet Prvi poštni sistem, zabeležen v zgodovini, je bila pošta v starodavnem perzijskem carstvu. Po zapisnikih starogrškega zgodovinarja Xenofona je perzijski vladar Cir starejši imel kurirje, ki so z osedJaui-mi konji čakali na raznih postajah, oddaljenih druga od druge po en dan vožnje, hi prenašali od postaje do postaje važne vesti in poročila ter tako vzdrževali stalno zvezo med posameznimi pokrajinami in glavnim mestom. Za časa Julija Cezarja je bila kurirska služba v deželah rimskega imperija na tako visoki stopnji, da ie rabilo pismo iz Britanije v Rim, 26 do 28 dni, kar znači za takratno dobo izredno hitrost. Toda te poštne službe se je mogla posluževati le vlada; samo izjemoma so mogli po njej pošiljati poročila tudi privatniki, aiko so imeli zveze z vladnimi krogi. Zasebniki, ki so hoteli dopisovati med seboj so se morali posluževati sužnjev za dostavljanje svojih pisem ali pa zaupati svojo pošto kaki '»sebi, ki je slučajno potovala v kraj, kamor so hoteli poslati pismo. Prvi rimski vladar, ki je proti koncu III. stoletja uvedel nekak poštni sistem za privatne osebe, je bil cesar Dioklecijan, ki je zgradil slavno Dioklecijanovo palačo v Splitu. V današnjih državah se je začela pošta razvijati Še le v srednjem veku. V Franciji je bil uveden prvi poštni sistem koncem trinajstega, v Angliji pa še le začetkom sedemnajstega stoletja. Poštnina je bila v prvi dobi razmeroma zelo visoka in se je ravnala po daljavi. Še le leta 1839 je bila uvedena enotna poštnina in leto dni pozneje so se rodile prve znamke za irankiraiije poštnih pošiljk. V takratni dobi je lahko plačal poštnino pošiljatelj ali prejemnik. Ker pa so se često dogajali slučaji, da prejemnik ni hotel pošiljke sprejemati in tudi ne plačati poštnine, se je uvedlo obvezno plačevanje poštnine po pošiljatelju. Priporočena pisma so se uvedla še le leta 1853. Tudi dostava pošte po poštnih dostavi jalcih je novejšega izvora. Prej so morali hoditi ljudje sami na pošto spraševat, ali pa je bil seznam dospelih pošiljk objavljen na določenih mestih. Prvotno je bilo treba za dostavo plačati posebno pristojbino kakor danes pri paketih in denarju, a v drugi polovici preteklega stoletja je bilo skoraj povsod uvedeno brezplačno dostavljanje pošte po organih poštne uprave. Dandanes je dosegla pošta tako visoko stopnjo, da razdalja skoraj ne igra več posebne vloge, zlasti še, odkar je uvedena zračna pošta. Prekomorski poštni promet, ki je še pred dobrimi petdesetimi leti rabil za pot iz Evrope v Newyork 40 do 50 dni, je danes skrajšal na mimintmi. Brzovozni parniki prenašajo pošto v petih do sedmih dceh, a še ta čas se bo znišal najmanj -za polovico, ko bo uveden redni zračni promet med evropsko in ameriško,celino. Kljub tej epohalni hitrosti pa se dandanes še vedno jezimo, Če rabi rt, pr. navadno pismo iz Beograda v Ljubljano več kakor poldrugi dan. Poštna manipulacija je kljub svoji kompliciranosti še dokaj gibčna in zlasti točna, tako da se le redkokdaj zgodi, da bi se kaka poštna pošiljka izgubila, a še to je večinoma posledica vremenske ali kake druge katastrofe. Kako velike dimenzije zavzema dandanes poštni promet, si pač lahko predočimo le, če pogledamo statistične podatke. Na milijone in milijone poštnih pošiljk prevažajo pošte v posameznih državah. Že dejstvo, da n. pr. državna tiskarna Zedinjenih držav v Vvashingtonu dnevno proizvaja 26 milijonov dopisnic in da ta velikanska produkcija še jedva zadostuje potrebam, jasno govori, koliko pošiljk gre dnevno skozi roke posameznih poštnih uprav. Odkar se je uvedel še denarni promet in prevažanje paketov, je promet še znatnejše narastcl. Poštni promet v Sloveniji Kako velike dimenzije je zavzel poštni promet že tudi v Sloveniji, najbolje kažejo sledeče številke o prometu v letu 1926.: Na 452.737 poštnih nakaznic je bilo leta 1926. v Sloveniji vplačnih 202.616.088 Din r 11 1,1---------- 1 -----•" - M-anica Koma nova: Po pirhe je šla... »Pozdravljena Metka! Torej si vendar prišla. Dolgo te že čakam. Pa kako si zala. Vsa nova, kajne! Jej no! Pirhe imam že pripravljene. Zate vedno, kajpada.«: Tako je gostolela stara Lončarica, ko je vstopila njena birmanka, dvain* dvajsetletna, rdečelična Kodranova Metka. »Veste botra,« začne Metka malce v zadregi, »saj mi ni za pirhe, res ne. Ampak stara navada. Rada vas ob-iščem.« »Saj vem, saj vem. Kaj pirhi, teh imaš doma dosti. Lepo je, da se še vedno spominjaš na svojo staro botro. Malo je takih. Vsedi se no, vsedi!« Metka je odložila masno knjigo na mizo in se vsedla na ponuđeni stol. »Ali ste kar sami, botra?« »Sama. Gašperja še iz cerkve nI. Ne vem, kam se je vtaknil. Oh Metka, same križe imam z njim. Trideset let je že star, pa je tako — ne vem kako bi rekla — tako čudno samsvoj.« »Kaj pa mu hočete! Saj je priden.« »O tisto pa. tisto. Priden je še Preveč, toda previdnosti nima, to je. Glej, jaz sem že stara in ne morem vsemu kaj. Res da imava samo bajtico, pa se le preveč dela nabere za dva. Pravim ter na 639.660 nakaznic izplačanih dinarjev 296,730.043. Skupno torej je znašal promet na 1,092.397 poštnih nakaznic 499,346.131 dinarjev. Dohodki iz prodaje znamk in drugih poštnih vrednotnic so znašali v celi Sloveniji 45,724.509 Din. Pisemski promet je znašal 31,068.756 pisem in dopisnic. Od teh je bilo 2,295.576 priporočenih. Vrednostnih pisem je bilo 101.412. Velikanski je tudi paketni promet. Navadnih paketov je bilo 348.22S, z označeno vrednostjo pa 156.068. Ves ta promet se nanaša le na tuzemstvo. Promet z inozemstvom pa še skoraj daleko presega tuzemski promet, pri čemur tranzitni promet ni vpoštet. V inozemstvo je bilo odpravljenih 14,234.760 navadnih in 1,025.676 priporočenih pisem. Iz inozemstva je došlo 12,690.468 navadnih in 703.052 priporočenih pisem. V inozemstvo je bilo odposlanih 20.592 navadnih paketov, z označeno vrednostjo pa 18.096. Dospelo je iz inozemstva 526.212 navadnih in 123.696 paketov z označeno vrednostjo. Vrednostnih pisem je bilo odposlanih v inozemstvo 16S.372, dospelo pa jih je iz inozemstva 202.784. Dočim smo imeli v Sloveniji še pred dobrimi sto leti jedva kakih deset poštnih postaj, kjer je opravljalo službo par poštarjev in nekaj postiljonov, imamo danes samo v Sloveniji 162 državnih pošt, 172 pogodbenih in 210 pomožnih uradov. Ves ta ogromni promet, ki sega skoro v vseh panogah v miljonske številke, opravlja 786 uradnikov, 554 zvaničnikov, 300 služiteljevv 199 dnevničariev, 172 pogodbenih poštarjev in 210 poslovodij pomožnih pošt. Kako se izpreminja pomen besed Jezikoslovec dr Hatzenfeld navaja v daljš' razpravi zanimive primere, kako se je tekom časa spremenil pomen raznih germanskih in romanskih besed. Izraz Idi— jot na pr je pomenil prvotno zasebnika v nasprotju z iavnim? čmitelji pozneje človeka z ožjim delokrogom še pozneje pa lajika, dokler končno ni dobila beseda za-ničliivega pomena kakor ga ima sedaj. Francoski izraz ^bureau* je pomenil prvotno kos navadnega sukna za menfško kuto aH za tapeciranje pisalne mize. Pozneje je dobil ta izraz pomen pisalne mize. pisarne in pisana samega. «Cotillon» ie pomenilo prvotno kratek suknjič ali spodnje hlače. Poleg tega se je imenoval tako ples. ki so ga plesali v kratkih «mkniičili «Etiketa» se ie imenovala prvotno palčića, pozneje palčića z nalepljenim lističem, končno pa listek sam S tem pa razvoj pomena tega izraza še ni bil končan. Izraz etiketa je dobil pomen vprašalne pole o raznih dvornih obredih in naposled ie pomenil dvorne običaje in pravila družabnega občevanja sploh. «Gnsetta» le pomenila v francoščini najprej rjavo blago, potem domačo obleko iz rjavega blaga, končno pa Šiviljo odnosno siromašno dekle. «Rubrika» se je imenovala prvotno kepa ilovice potem pa to, kar je bilo rdeče napisano ali natiskano, zlasti naslovi in važnejši odstavki. Iz tega se je razvil sedanji pomen rubrike. «Talent» je bil na Grškem majhna utež za tehtanje zlata in drugih dragih kovin. Pozneje se je prenesel pomen tega izraza na duševne lastnosti «Toilette» je pomenila prvotno platneni prtič za toaletno mizico, potem mizico samo in končno vse. za kar služi toaletna mizica «Kodeks» je pomen jal prvotno deblo drevesa, pozneje pa leseno tablico, na katero so stari narodi pisali Končno se je imenovala tako skupina tablic pozmeJ«.4)a pergamentov in zakonov. «Banka» ie bila klop, zlasti taka, na kateri so sedeli menjalci denarja. Z razvojem denarnih zavodov je prešel ta izraz na mizo. na katerdi se Je denar izplačeval, končno oa na celo podietie. «Rival» se je imenoval pri starih narodih prebivalec ob reki. Ker Je tvorila reka često mejo med dvema plemenoma, zemljišči, gozdovi itd. in ker sosedje večinoma ne žive v prijateljskih odnošajih. Je dobil ta izraz sčasoma pomen nasprotnika odnosno tekmeca. Zanimanje za sfport ie tekom zadnjih let med nami zelo naraslo. Dočim so bile skoraj vse športne panoge še do preobrata o-mejene le na ozek krog članov posameznih klubov, vlada čim dalje večje razumevanje za športno gibanje tudi med širšo javnostjo, ki z vedno večjim zanimanjem opazuje vsak nov pojav. Zato ie tudi povsem razumljivo, da od leta do leta narašča tudi zanimanje za zimski sport, prav posebno oa še za smučarstvo. ki bo, ako bo naraščalo zanimanje v tem tempu, kmalu postal narodni sport Slovencev Saj ie pa tudi Slovenija kakor ustvarjena za to športno panogo. Ma-lokatera dežela razpolaga s tako ugodnimi terenskimi prilikami, kakor gorata Slovenija, poleg tega pa so tudi podnebie in zimske vremenske prilike za ta sport zelo u-godne. Saj se lahko izvršuje smučarstvo tudi še v času, ko v doli-nah že pošteno pripeka solnce in odlagamo zimske suknje do prihodnje zime. Smučarstvo predstavlja v Sloveniji tudi najstarejši zimski sport. Že Valvazor omenja v svojih delih, da so v goratih krajih uporabljali smuči, seveda ne v današnjem športnem smislu, marveč kot edino prometno sredstvo v visokem snegu Zato je smučarstvo v Sloveniji tudi mnogo bolj razširjeno, kakor v kateri koli drugi pokrajini naše države, pa tudi bolj, kakor v orav tako goratih sosednjih državah. Športno se goji smučarstvo v Sloveniji šele tekom zadnjih let odkar se je ustanovil Zimskosport-ni savez, ki je s hvalevredno inicijativnost-io v največji meri pripomogel k današnjemu razmahu. RAZMAH V LETOŠNJI SEZONI. Zimski sport je imel v letošnji zimi v Sloveniji svojo najboljšo sezono. Osobito so prišli na svoj račun smučarji. Slovenija je imela prav ugodne vremenske prilike Snega je bilo vso zimo dovolj in vsi znani smuški tereni so imeli jjpvoljen in stalen poset. Po daljšem presledku je letos prvi5 zopet oživela Dolenjska, osobito Bloke s svojo planoto. Zelo živahen razvoj in velik razmah beleži tudi Pohorje in naravno vsa naša Gorenjska, ki je en sam smuški teren. Še celo Ljubljana ni zaostajala, dasi je imela premalo snega, da bi zamogla prirediti tekmo na svoji skakalnici, ke že tri leta Čaka nanjo. Smuški sport sam se je v letošnji sezoni kolosalno razvil. Mislimo, da ne pretiravamo, ako cenimo prirastek v Sloveniji na skoro 1000 smučarjev, ki so na novo vstopili v vrste zimskih športnikov. Zimsko-sportni savez pa je tudi primerno priskrbel prilike, da se je lahko vsakdo posvetil temu najbolj zdravemu in najbolj priporočljivemu sportu. Poleg vsakoletnih vojaških tečajev so se vršili smuški tečaji v Kranjski gori, na Jesenicah, v Mojstrani, v Kranju, v Ljubljani in skoraj vso zimo nepretrgoma na Pohorju, ki ima idealne terene. Na novo se je letos prvič* poskusilo z uvajanjem smučarstva v šolah. Vršilo se je več šolskih tečajev, ki so vsi izborno uspeli. Mladina, osobito kmečka, se je z navdušenjem oprijela smučanja. Z uvedbo smučanja je začel letos prvič tudi Jugoslovenski Sokolski Savez, ki je imel svoj tečaj na Pohorju. Po dosedanjih rezultatih sodeč se bo smučarstvo v sokolskih vrstah hitro razširilo in dobilo *ako celo vrsto novih pristašev fn ljubiteljev. Znaten je porast smučarjev osobito tudi v mariborski oblasti. Na Pohorju so imeli letos dolgo in izredno ugodno sezono ter se je vsled dobre propagande in organizacije skoraj vso zimo nepretrgoma vrstilo vežbanje novincev. LETOŠNJE SMVŠKE TEKME. V sportno-tekmovalnem oziru zaznamuje Slovenija letos prav tako lepo sezono. Tekmovanja so se otvorila s smuškimi tekmami SK Ilirije dne 16. januarja v Mojstrani. Bila so obenem izbirna tekma za udeležnike na mednarodni tekmi v Cortini d* Ampezzo. O-viralo jih je sicer neugodno vreme, kljub temu pa so bili doseženi lepi rezultati. Favorit Josko Janša je sigurno zmagal, dasi sta mu opasno sledila dr. Kmet in Sirce]. Druga je bila tekma TSK Skale v Kranjski gori, odnosno Planici. Tekmovali so večinoma mlajši, novi člani, izkazal pa se je Rabič iz Mojstrane, ki obeta postati še prav dober tekmovalec, ko si pridobi pravo tekmovalno tehniko. Novost v letošnji sezoni je bila kombinirana tekma, t. j. sestavljena tekma v smuš-kem teku in v smuških skokih s skupnim ocenjevanjem rezultatov po točkah. Radi pomanjkanja treninga na skakalnici in z ozirom na to, da je bila razdeljena na delavnik in nedeljo zapored, pa ni našla pravega odziva. Nastopila sta le dva konkurenta, ki pa sta vsled neugodnega slučaja izgubila placement. Posamezna ocena v skokih in v teku pa je bila prav dobra. Tekmovanje za naslov državnega prvaka v vztrajnostni tekmi na 30 km se je vršilo v Kranjski gori. Nastopila je vsa naša športna elita. Ob izredno krasnem vremenu so tekmovalci izvedli ostro borbo, ki so se je Jo-kral prvič udeleževali tudi naši oficirji-srnličarji. Za letos si je priboril državno prvenstvo zopet Jo^ko Janša v ostrem boju s svojim bratom Jankom, ki mu je bil vedno (tik m petami in je zavzel drugo mesto. Na tretjem mestu pa se je plasiral podporočnik Predojević, kar znači prav pomemben uspeh naše vojske v smučarstvu, in to tem bolj. ker so se tudi vsi ostali oficirji plasirali na častnih mestih med dolgoletnimi športniki. Tekma za državno prvenstvo v skakanju se je vršila na novi, moderno urejeni skakalnici v Mojstrani. Kljub lepi udeležbi 12 tekmovalcev pa tekma vsled skrajno neugodnega vremena žal ni pokazala uspehov, ki bi Ji 11 bilo ob količkaj ugodnem vremenu mogoče pričakovati. Tudi v tej tekmi si je priboril državno prvenstvo Joško Janša. DAMSKE IN MLADINSKE TEKME. Tudi naše ženstvo se je letos pridno gibalo in ni zaostajalo za moškimi športniki. Dne 0. februarja se je vršila damska tekma za naslov prvakinje Slovenije, ki si ga je priborila gdč. Minca Rabičeva iz Mojstrane, opasno zasledovana od ge. Naglasove, ki je naslednjo nedeljo v sigurni zmagi odnesla ponosni naslov državne prvakinje. Šolska mladina je tekmovala letos dvakrat, in sicer v Kranjski gori in v Bohinju. Tudi te tekme so pokazale razveseljiv napredek in jasno pričajo, da se bo mladina prihodnje leto Se z večjo vnemo oprijela smuškega sporta. Manjše smuške tekme so bile razen tega še v Kranjski gori, Mojstrani, Bohinju in na Pohorju, ki pa so imele v prvi vrsti propagandni značaj. Pri velikih saveznih tekmah je bila letos udeležba smučarjev in športnega občinstva tako velika, da bo treba prihodnje leto misliti na posebne vlake za take prireditve. VOJAŠKI SMUČARJI. Posebno točko v razvoju našega smuškega sporta tvorijo vojaške tekme. Tekom letošnje sezone so se vršile tri take tekme. Nastopilo je 350 smučarjev oficirjev in pod-oficirjev. Rezultati so zelo povoljni in kažejo na razveseljiv napredek smučarstva v naši narodni vojski. Tudi naši graničarji so imeli svoje smuške tekme, pri katerih so se merili pograničarji vsega triglavskega odseka. NAŠI SMUČARJI V TUJINI. Prvič so se letos Jugosloveni udeležili tudi smuških tekem v inozemstvu. Naša tekmovalna vrsta je nastopila v mednarodni tekmi v Cortini d* Ampezzo s 6 smučarji. Tekme so se z izjemo Norvežanov in Fincev udeležile vse države, ki imajo pomembnejši zimski sport. Zato je bilo stališče naših tekmovalcev, ki so prvič nastopili na mednarodni areni, zelo težavno. Bilo pa je zelo važno kot priprava za olimpijado, ki se vrši prihodnje leto. Izkazala sta se osobito brata Janša. Dosežen uspeh je vsekakor zadovoljiv. Plasirala sta se pred Francijo, Avstrijo in Madžarsko, ki imajo visoko razvit smučarski sport. TRIGLAVSKA TEKMA. Dostojen zaključek letošnje zelo uspele smučarske sezone bo tvorila senzacijonalna smuška tekma s Kredarice v Spodnjo Krmo, ki se vrši na velikonočni ponedeljek. V tej tekmi bo lahko tekmovalec v pičlih 25 minutah zdrčal z višine 2500 na 1000 m, to je prilika, kakršnih je v Alpah prav malo. Doslej se taka višinska tekma kot hitrostna tekma še tudi v inozemstvu ni nikjer vršila in zato vzbuja tekma s Kredarice pozornost ne le domačih, ampak tudi inozemskih športnih krogov. SMUČARSTVO IN TUJSKI PROMET. Danes je razvoj smučarstva v Sloveniji dosegel že tako višino, da imamo od začetka decembra pa do konca maja vse nedelje in praznike znaten del potnikov-smučarjev, ki iščejo v lažjih ali težjih alpskih smuških turah priliko za izvajanje tega prekrasnega sporta. To pomeni v razvoju našega tujskega prometa znaten napredek in lahko rečemo, da ni več daleč čas, ko bo tujsko-pro-metna sezona v zimski dobi prav tako živahna, kakor je sedaj poletna kopališka in letoviška sezona. Že letos je posetilo naše zim-skosportne kraje mnogo tujcev, tudi inozem-cev, ki so z navdušenjem zatrjevali, da ima malokatera pokrajina tako ugodne terene in tako vsestransko priliko za izvajanje zimskega sporta vseh panog. Za uspešnejši razvoj pa nam manjka še neobhodno potrebnih predpogojev, t. j. primernih višinskih hotelov, umetnih skakalnic itd. Toda tudi na tem polju je letošnja sezona prinesla že znaten napredek in ni dvoma, da se bo s sodelova- I, meni je prav. če je tebi tudi.« »Pa naj bo še meni. no!« Na te besede je Gašper veselo zamahnil z izpraznjenim klobukom: »Holadri, zdaj grem pa kar materi povedat.« »Čakaj no. Gašper! Eno in drugo se morava Še pomeniti. In potem — z našim očetom boš tudi moral govoriti.« »Ei Metka, to vse kar enaši materi prepustiva, mati znajo. Bodo že vse tako uredili, da bo prav. Metka, kar spat poidi!« In fant ie izginil v temno noč, dekle pa se je. hočeš nočeš — zarilo nazaj v postelio. Par dni pozneje jc prišla Lončarica kar tako »slučaino« čez Kodranovo dvorišče. Kodran je stal pred hlevom in ogledoval neko poljsko orodje. Že od daleč je za klical: »No. stara, odkod oa ti?« »Z njive grem. Za krompir pripravljava z Gašperjem. Vasi ga že sade. Pa kako so pridni. Kar gledala sem jih. Metka, ta je že kar pod vrhom. Takole ti pravim. Kodran, treba, da jo kam pripraviš.« Kodran se je popraskal za ušesi. »Veš Lončarica, dandanes se težko najde kaj primernega.« »Kaj bi se ne! Dekle ie tako pridno.« »2e res, toda snubači ne gledajo toliko na pridnost. Tole. tole vleče!« njem \seb zaiuteren ranih krofov prihod-nje leto zimski tujski promet Se matnej ■ dvignil. Z napredkom in razvojem smučarstva in drugih panog zimskega sporta pri nas pa koraka sorazmerno tudi domača produkciju športnih potrebščin. Danes je le še prav ni; !o športnih predmetov, ki bi jih ue izdelovali doma vsaj v prav tako dobri kakovo. 11 kakor v inozemstvu. Sem spadajo pred vsem ^muči, ki v gotovih ozirih celo prekašajo prvovrstni inozemski produkt. Izdelujejo >»• predvsem na Dolenjskem, kjer se je razvila v tem pogledu že pravcata domača ob.t. ludi ostale športne potrebščine kot razni okovi, jermenje palice, nahrbtniki, sanke., drsalke itd. itd. so večinoma domačega izvora. Seveda pil so še vedno ljudje, ki prepričani, da je dražji inozemski izdelek vedno boljši ne da bi se zavedali, da je marsikdo s inozemstvu kupil stvari, ki so se izdelale pri nas. Tako postaja tudi pri nas zimski >]M)n vir novih dohodkov, ki pa se bo še znat , » povečal, ko bo zimski sport dosegel pri na? ono stopnjo, kot jo ima že v nekaterih drugih deželah, ki žive v pretežni meri le od tujskega prometa. Dolžnost vseh onih, ki imajo ud tega neposredne koristi, pa je, da razvoj zimskega sporta po svojih najboljših močeh podpirajo in tako pospešijo nad al jn i razvoj :u vsestranski napredek. Humoristični kotiček Cvetke iz domačih in tujih logov Huda nesreča. ^ Zakaj si pa ti tako žalosten?.-»O. le pomisli. Žena mi je pobegnila z mojim šoferjem. Tako izvrstnega in zanesljivega šoferja ne bom kmalu našel.« Iz veronauka. »Povej, Ivanček. zakaj je bog izgnal Adama in Evo iz raja?« »Zato, da bi mu ne snedla vseh jabolk.« V dobi kratkih kril. Stražnik najde na cesti jokajočega malčka in ga sočutno vpraša, zakaj pla-ka. »Mamico sem izgubi!.« »Zakai pa se je nisi držal za krilo?« »Ne sežem Še tako visoko ...« V gostilni. »Riba vam ne tekne? Sami ste krivi, ker ste prišli prepozno.« »Da, kakor se mi dozdeva, najmanj za tri dni.« Napačno razumel. »No, striček, ali si že okreval po zadnji nezgodi?« »Kaki nezgodi?« »No, saj je mamica rekla, da si na glavo padel...« Odlikovana pečenka. >Veste, gospod gostilničar, ta-!e piščanec pa ni nič posebnega. Človek mora imeti res dobre zobe, tako je trd.« »Kaj pravite, da ni dober? To je vendar prvovrstna žival. Enajst let zaporedoma je bil na vseh razstavah odlikovan!« Iz šole. »Kje so odsekali Zrinjskemu in Fran-kopanu glavo?« »Na vratu...« Tolažba. »Pri nas je pa res strašno. Človek lahko postane ravnatelj Šele potem, ko je že čisto ponorel.« »Le potolažite se, gospod Cepec, slišal sem, da boste tudi vi kmalu postali ravnatelj...« Pogoj. Izkazovanje vojaške časti je obsežno poglavje, ki si ga mora vsak rekrut dobro vtisniti v spomin. Nedavno je neki podporočnik tolmačil novincem tozadevne predpise in jih začel končno spraševati, da ugotovi, koliko so si zapomnili. »No, Jovane,« ogovori stasitoga Slavonca, »kaj moraš biti pri vojakih, da te pokopljejo z godbo in častno četo?« »Mrtev, gospod podporočnik,« se je glasil promptni odgovor. Slaba tolažba. On: »Denarja nimam, gospodična Pia, toda moj razum je moje premoženje.« Ona: »Potolažite se, siromaštvo ni sramota . . .« In možakar je pomel palec ob kazalec. »Ne vselej, Kodran, ne vselej. Jaz bi vedela za enega, ki gleda samo na pridnost.« Kodran postane pozoren. »Katerega misliš?« »Naš Gašoer.« »A-a. ta bi pa bil. Pameten fant. Čakaj no, še danes bom govoril z dekletom.* »NI treba, sem že jaz. In tudi Gašper ji je menda že nekai omenil.« »Tako. tako! No. potem je pa kar dobro. Koliko boš oa zahtevala dote, ti stara?« »Kaj bi tisto! Cim več ji daš, temveč bo imela. Dosti ji ne moreš odšteti, ko imaš še dovolj drugih za nio. Dekle je pošteno in delavno in to je tudi nekai!« »Vidiš jo. lakonma pa nisi. Kar bom mogel, bom dal. Kdaj oa misliš, da bi nspravili?« »Jaz bi rekla, o Kresu ie Metka že lahko Dri nas.« »Prav. prav. Takrat ie sicer največ dela in težko jo bom pogrešaj pa kaj hočemo!« Ko se je začela zlatiti pšenica, ie pestala Metka mlada Lončarica in odslej ji ni bilo treba nič več hoditi k botri po pirhe. mu, naj bi se oženil, saj je že čas, on pa kar odlaša.« »Veste botra, Gašper še rad fantuje.« »Tisto ne. Samo tako čuden je. Ko bi ga šla jaz ženit, potem bi že bilo. Sam se ne bo nikoli. Metka, takole sem premišljevala včasih — hm — hm — kaj, ko bi ga vzela ti? Bajtico imamo brez dolga in Gašper je drugače prav dober. Nič hudega ti ne bo pri nas. Doma tudi ne boš mogla ostati vedno, saj veš, sedem vas je in drugi te že izpodraščajo. Kaj praviš. Metka?« Dekličina že itak rdeča lica zarudela so še bolj. Bila je v zadregi. »Botra, hm — to ni kar tako. Ne vem, kako misli Gašper.« »Brez skrbi, Metka! Kar je meni prav, bo tudi njemu. Samo povej, če bi ga vzela?« »Hm, — bi ga, če ni drugače.« Starka je tlesknila z rokami: »Vidiš, vidiš, saj sem vedela, da si pametno dekle. Ne bo ti žal, prav gotovo ne. Boš videla, čisto domača boš pri nas. Pa kaj bi ti pravila, saj se poznamo.« Nato je zgovorna botrca vodila svojo bodočo sinaho od obrambe do shrambe ter ji razkazovala to in ono. Precej pozno se je Metka odpravila domov, vsa obložena s pirhi. Se tisti večer je nekaj zaropotalo na oknu Metkine spalnice. »Trk-trk-trk...« »Metka, hoj Metka! Oglasi se no, saj sva prijatelja!« Kmalu nato se ie zacul iz sobice zaspan glas: »Daj mir! Kdo pa si. sitnež?« »Hoj Metka, ali res ne poznaš Gašperja? Pridi sem in odpri okno? Pir-hov sem ti prinesel.« Malo okence se je odrznilo in Metka, ogrnjena z veliko zimsko ruto je stala pred Gašperjem, ki ie držal poln klobuk rdečih pirhov in rumenili pomaranč. »Na, Metka na! Ne bodi huda, da sem te predramil!« »Gašper, Čemu le nosiš! Sai so me že vaša mati kar obložili s oirhL« »Eh no. tisti so bili materni, ti so pa moji, sakramiš!« Metka je začela prazniti klobuk in rekla smeie: »Gašper, kaj bom pa jaz tebi dala?« »Nič. kai bi daiala!« Deklica je bila v nekaki zadregi in da bi rekla vsaj nekaj, pravi: »Kako to, da si prišel? Prav nič te nisem pričakovala.« »Ves Metka.« začne vasovalec s težavo, »naša mati pravijo, da bi se midva vzela.« Globoko se je oddahnil fant pri teh besedah, dekle pa se je zasmejal o na glas: »Gašper, kaj pa ti praviš na to?« Velike sokolske s'avnosti v Ljubi lani V. jugoslovenski pokrajinski zlet in otvoritev sokol&kega doma na Taboru v dneh 27., 28. in 29. junija. Bratje in sestre! Naša VIII. glavna skupščina Je dne 27. nu.rca v Beogradu sklenila, da se bo vršil v pokrajinski let JSS letos v Vidovih dneh v Ljubljani. S pokrajinskim zletom bo zdru-r-raa slovesna otvoritev sokolskega Tabora _ krasresa noveja doma bratskega Sokol- skesra društva Ljubljana I. Korporativna udeležba na V. pokrajinskem zletu je po sklepu si. skupščine obvezna za bratske župe: Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Novo mesto. Rijeka-Susak in Zagreb. Brata delegata COS sta že na skup-S&ni v Beogradu najavila večje odposlanstvo bratov m sester iz Češkoslovaške republike. Upamo, da se odzove'n našemu htatskemu pozivu tudi bratie Poljaki in Rusi. da bomo mogli v onih dneh pozdravi:: v Liubtjan! predstavnike vseh sokol-sJnli organizacij, združenih v zvezi Slovanskega Sokolstva. Pričakujemo, da bodo tudi nase župe, k* stoje izveo obvezne udeležbe, po lastni i in po možnosti poslale na ta zlet svoje zastopnike, da bo v našem bratskem >oko!skem krozu v Ljubljani v letošnjih Vkiovin dneh združena po svojem Sokol-srvn vsa Jugoslavija, povelicana v sokolski slavi, ki bo dala izreden sijaj otvoritvi *okolskega doma na Taboru. Vse bratske župe, ki jim nalaga sklep gjavac skupščine obvezno udeležbo, nujno pozivamo, naj Hm bo sedaj prva skrb na>-resnejsa priprava, da bo pred kritično iav-PGsrjo m pred najstrožjim merilom lastne sodbe na V. pokrailnskem ztetu v sokolski disciplin! in z dovršenim delom izpričana naša fizična m moralna moč in ponosna sokolska zavest. Sokolski Tabor sam, ki je dokaz in lik skrajnih na porov in neizčrpanosti tvornosti, nas zove da proslavimo praznik zmagovite sokolske volje in z bratskim sotrud-nStvona podpremo vzorno požrtvovalnost Tabornikov. Vsa sokolska rodovtna zgoraj navedenih bratskih žtrp se dviga na pot v belo sokolsko Ljubljano, k? bo sprejela in pozdravila vse sestre in brate z radostnim srcem, kakor je doslej vedno storila. Zdravo! V Ljubljani, dne 6. aprila 1927. Slavnostni odbor: E. Gangl, starosta JSS. Dr. Viktor Murnih, načelnik JSS. Dr. Rlko Fo*. tajnik JSS. Zlet h i odbor: Dr. P. Pestotnik. starosta Sokoia I, predsednik. 2ane MIklavc. načelnik Sokola !• Stane Flegar, tajnik. Vilko Tnrk, predsednik fin. odbora. Program zletnih dni Predzl^ dan &o na binkostnl pondeljek 6. junija. Bo to dsn Sokola I. z naslednjim sporedom: razvitje društvenega prapora, javna telovadba vseh oddelkov, javna glavna skušnja slavnostne zletne scene »Za solncem in svobodo«. Scena se bo po potrebi ponavljala v junijskih nedeljah, ker bo predvajanje v glavnih dneh namenjeno predvsem zunanjim gostom. Sceno Je sestavil profesor Sest, sodeluje pa pri njej okrog 80 oseb. Glavni zletnl dnevi so določeni za pondeljek. torek in sredo, 27 — 29. .unija, odpadejo torej na Vidov dan in Petrovo to okupirajo samo en delavnik. V pondeljek so na sporedu prvenstvene tekate JSS, sokolska zborovanja in posvetovanja, zvečer rnirozov in slavnostni koncert V torek, na Vidov dan, se vTŠe zjutraj tafekoafletske tekme, opoldne skušnje, po- Joslp Zupančič: Velika noč pred petimi leti v Petrogradu Včasih je prijetno obujati spomine, posebno če imamo za seboj brezskrbno, radosti polno mladost. Globoka doži* vetja se vtisnejo človeku v spomin za vse življenje in čim bolj s± staramo, tem prijetnejše so misli na one čase, ko smo skakali čez jarek tam, kjer je bil most. Vsak človek pa ima v življenju več ali manj tudi docrodke, ki se jih nerad spominja, ker ga ie groza misli, da bi se utegnili ponoviti. Tako pretresa tudi mene. kadar se spomnim Velike noči, ki sem jo preživel pred petimi leti v Petrogradu. Nekdanja prestolica belega carja je nosila takrat staro ime svojega ustanovitelja Petra Velikega. Pozneje so jo Drekrstili in ii dali ime nekronanega carja Lenina. Koliko je mesto s tem pridobilo, bi vedeli povedati najbolje prebivalci sami. ki so preživeli vse grozote krvave socijalne revolucije. V Petrograd sem priromal koncem marca, ko je vladal na severu Rusije še občuten mraz. Vožnja od Tomska je trajala tri tedne. To bi še ne bilo tako hudo. da niso prežale na vseh posta* iah na prezeble in lačne potnike trume tifuznih uši. Kolodvorske čakaln:ce so bile od Tomska do Petrograda ^olne sestradanih notnikov. ki so se valiali po tleh in čakali po več tednov, da jim je slučajno naključje omogočilo priboriti poldne nastop Sokola I in vojaštva, zlerne scene, zvečer narodna zabava na Taboru. V sredo, na Petrovo, je zjutraj budnica in nato glavna skušnja vseh žup. dopoldne povorka po mestu in otvoritev sokolskoga doma na Taboru: popoldne Je javna telovadba v Tivoliju, zvečer na Taboru zletna scena in nato poslovilni večer. Pri javni te'ovadbi nastopita tudi vojaštvo tn češkoslovaško Sokolstvo. Starejšim Sokolom Na VIII vsesokolskem zletu v Pragi Je nastopilo s posebnim orostimi vajami s palicami čez 6000 stareiših Sokolov. Med njimi je bilo dosti mlad en i cev c z SO ni več leti In *dečakov» s 50 leti. Njihov nastop ie bil vzoren in da so oiekleneli v sokolski disciplini in ljubezni do Sokolstva. so pokazali posebno s tem da se niso ustrašili velikega naliva, ko je prišla vrsta za njihov nastop Občudovali so jih stoti-soči gledalcev to mladina se je še boli navdušila ob tem lepem vzgledu starih svojih bratov Starešinstvo COS ie izreklo starim Sokolom telovadcem posebno priznanje, pohvalilo fe njihovo delo in ilh oozvalo. naj delajo dalie. S svojo gorečnostjo in pravim sokolskim razumevanjem so najsvetlejši vzgled mladim, kako je treba delati za Sokolstvo Stari bratie češkoslovaške obce sokolske ntso prenehali z redno telovadbo v sokolskih telovadnicah do zletu nasprotno — njihov dotok je vedno večji in danes skoro ni več društva, ki ne bi imelo vsaj ene vrste starejših telovadcev Vcčia društva imajo kar do več vrst starih sivih sokolskih borcev Te sokolske vrste družijo v sebi največje intelektualce, umetnike, književnike Itd ter naimaniše obrtnike, kmetovalce in delavce: med Sokoli ni stanovske razlike. Števil*! In len! so primeri o delu in življemu vrst starejših bratov v noednih društvih Od vseh nai navedemo samo en tak primer sokoKkesra društva Brno L ki ima čez 100 stare:sih telovadcev, ki telovadijo redno in deluiejo tudi izven telovadnice z vehko vnemo za sokolsko stvar Znhaiajo v telovadnico da v bratskem krogu s primernimi vajami skrbe za svoie telo in da razvedre svoi duh do dnevnem poklicnem delu Njihove oči žare. veseli so in zdravega humorja in niihova srca so pokia sokolskih dolžnosti Kako se ie razvil oddelek starejših bratov imenovanega društva v tako močno enoto? Fe to oredvsem postopni razvoj celega oddelka k? se ie začel pred Dar leti s Deščico dobrih Sokolov Oddelek vodi od početka sem društveni starosta, telovadec In bivši drusrvtni načelnik: vodi starejše brate strogo toda v duhu bratstva. Vsi ga ceniio in spoštuiejo Poedine vrste vodijo preizkušeni vaditetu. do'goleml telovadci in stari sokolski delavci ki vedo oceniti telesne moči svojih telovadcev in Izbran* za nje Primerne vale. Vsi orhajajo redno do dvakrat na tedr-n k telovadbi Ti star? možic družinski očetje. oreiz-kušeni v Živlieniu. razumni in modri, znajo uvaževati vrednost sokolske vzgoje In neizmerne važnosti ie njihovo vzgledno delo za mlaiše članstvo. To je eden med stotimi primeri ki zagotavljam češkoslovaškemu Sokolstvu bodočnost če se govori o soko'skt bodočnosti in ori tem misli umetno na naraščaj je baš starejše članstvo — moško in žensko — poklicano in dolJno. da r vzglednim svo-lim delom to bodočnost pripravlja. V nekaterih društvih Jugoslovenskega Sokolstva so sestavljene in deluieio v telovadnicah vrste starejiih bratov in sester; toda še vedno jih je premalo. Naj eledi tu-'i na*e stareiše članstvo obojega spola lepim primerom v Češkoslovaški: nai se množe od dne do dne niinove vrste v naših telovadnicah S tem k lristi naiprel vsak posameznik sam sebi. svojemu telesu, zdravju tn čilosti svoli. in koristi sokolski stvari Starelš1 telovadci so to bodo na'boljši in najuspešnejši čin'teli za vsestranski porast naše radosti — sokolske omladine — in s tem celokupnega našega Sokolstva. Pogum in na delo. starejši bratie in etarejse sestre! Zdravo I Star SokoL si kotiček v prenapolnjenem vlaku, ki je vozil na progi Vladivostok—Moskva samo dvakrat na teden. Potniki so se kratkočasili po čakalnicah z zatiranjem uši. ki jih je bilo toliko, da bi se civiliziran evropski želodec trikrat obrnil, ako bi jih videl ali celo pasel. Kaj čuda. da so tudi mene pošteno premikale in da je zanesel škrat med te drugače nedolžne živalice eno. ki je znala cepiti pegasti tifus. Splazila se mi je neopaženo na hrbet in že sem imel tifuzne bacile v krvi. Posledica je bila. da me je začela po prihodu v Petro^ad boleti glava in trgati po vsem telesu. Prenočil sem v kuhinji nekega -*~*»ova-nja. ki že več let razun miši in ščurkov ni videlo stanovalcev Stanarine torej niso mogli zahtevati od tujega pritepen-ca. ker je gospodarila v stanovanju sa* mo golazen. Noči so ob tem času v Petrogradu Še zelo mrzle in zato sem zleze! na štedilnik, položil pod hrbet pole« na. voščil Ščurkom lahko noč in se po" greznil v nekako omotico, iz katere me je pa kmalu zdramil neznosen mraz. Okna so bila razbita, za silo zamašena s cunjami, stanovanje menda že četrto zimo nekurjeno. Zato ni čuda. da ml je vso noč pošteno pihalo pod hrbet. Prepih je bil zelo dobrodošel tifuznrn bacilom, ki so začeli paševati po mojem iz-črpanem organizmu, kakor da so "a vzeli v zakup. Zjutraj sem bil ves trd. Dobrj ljudje iz sosednega stanovanja so obvestili rešilno posta io in kmalu so me odpeliali z rešilnim avtom v bolnico. Pričela se je križeva pot velikega tedna, ki je trajal šest tednov. V bolnici »NASA RADOST*, Ust za sokolsko deeo, prinaša v aprilovi številki sledečo vsebino: Albin: April. — Josip Vidjc: Beli dvor. — Albin Ćebular: Tarife je! — Niko: Nesreča i zajček. — I. B.: Ntfta štedionica. — A. Cebu-lar: Sokoliček sem. — Velika noč — Niko: Vžigalica — rešiteljica. — Zastavico. Zagonetke. Kriianka. »Sokol na Jadranuc, glasilo žup Split In Zadar—Šibenik, ima v 8. številki to-le vsebino: + br. Gajo Bulat. — Josip Boko: Hranit ćemo ptiće sokol će-r. _ Glavna godišnja skupština župe Spnt. — Glavna godišnja skupština Župe Zadar—Split. — 4. Maca novic: Plivanje- — J. Vn.: Proste vježbe 1927. — Sokolski glasnik. gola »Slovanskega RekoUkega Save***, ki bi se morala začeti 28. t. m. v Pragi, je preložena na željo Poljakov na 22. maj t. 1. III. prednjaški tečaj JSS za člane so prične v torek 19. t. m. dopoldne v telovadnici Narodnega doma. Trajal bo do 14. maja. Bratje udeleženci bodo imeli skupno prenoei-iče v vojašnici kralja Petra, za kar gre najtoplejša zahvala komandantu Dravske divizije generalu Kalafalov.ču. Predavatelji bodo večinoma isli kot v drugem prednjaškem tečaju. — l. maja se prične tečaj za vrhunske telovadce Js>S kot priprava za letošnje prvenstvene tekme ob priliki Pokrajinskega zleta na Vidov dan v Ljubljani. Svet na platnu Film, kino, igralci, publika Pri nas in drugod Matica je predvajala začetkom tedna lepi ameriški film »Večni plamen ljubavi«, ki so ga pred par tedni z velrkhn uspehom igrali oa Dunaju. Sijajna igra Norme Tal-magde je zapustila izredno ugoden vtis. — Istočasno je Ideal predvajal »Pariške pod gane« film francoske provenijence. Dvor pa vKalvarijo žene*. Konrad Veid! je privabil precej publike, dasi film večjemu delu gledalcev ni ugajal. Zadnje tri dni v tednu so bili vsi kinematografi zaprti. Izven ljubljanski repertoarji so bili: V MARTBORU* Tzgnbljeni *n. Dirka v smrt. Pat in Patachon kot policista, Roke kvišku. Ljubav, ki ubija. V ZAOREBtTr Zibelka Boga. Dalmaciji, zemlja solnca. Poštene in nepoštene žene. K rižev pot majke, Joanna rč, milijonov, Rin-Tin-Tin. I. W. R. L. Raj Evrope itd. V BEOGRADU: Princesa Truiala, Cigan baron. Kraljica od Sabe. Karneval ljubavi. Smrtna obsodba je izvršena itd. Na DUNAJU: Par5kl panter. Ljubimkanje grofice Sonje, Mladenič in konfekcije, Gospodar smrti. Dragocen skok čez plot. Pahljača lady \Vindermere, Strojnik Ubtom-ski. Kamela skozi uho šivank^, Aelita (ru-skj film). Ljubav itd. V PARIZU: Faust, Vičevo. Lukrecia P.orgia. Incognito, Varijete itd. Novi filmi V Berlinu bodo v najkrajšem Času predvajali kulturnozgodovinski film >Iz zgodovine Aztekov«, ki ga je posnel sloviti berlinski raziskovalec dr. Goldschmidt. V Newyor-ku predvajajo zadnje čase nov film pod naslovom >Poet — berač«. Glavno vlogo kreira John Barrvmore, obenem pa je to prvi ameriški film, v katerem tudi igra nemški filmski zvezdnik Conrad Veidt. — Lya De Putti igra glavno vlogo v filmu »Tat srca«, ki ga režira sloviti režiser Cecil de Milles ;n ki bo še tekom pomladi dogotovljen. Famozni ameriški cinik Adolphe Men-jou igra glavno vlogo v filmu »Kralj igral- cev«. Kritika se povoljno izraža o Menjouje-vi igri, omenja pa, da režija ni vredna slovitega igralca. VVildeovo igro »Pahljača lady Winder-merec, ki je letos tudi na programu ljubljanske drame, so v Hollywoodu nedavno dogotovili v filmu, ki ga zdaj že predvajajo na Dunaju in v Berlinu. Film je režirai Ernst Lubitsch. Na Dunaju vrte tudi češki Mm »Kamela skozi uho sitanke« po istoimenski Langerjevi komediji. Manuskript je prire lil I^inger sam, režijo je imel najboljši filmski režiser Kari LamaČ, ki igra tudi vlogo mladostnega ljubimca, dočim je njegova partnerica Any Ondra. ki postaja Že filmska diva neuavadnega slovesa. Liana Haid nastopa v dveti filmih, ki so ju ravnokar dogotovili: »Zadnji valček« m »Bela sužnja«, najnovejši filmi z Alfonzom Frylandom pa so: »Ti edina«, »Rad *em poljubljal gospe« in »Svetu zastaja sapa«. Kino na Poljskem V poljski republiki kino Se ni prodrl tako v vse sloje, kakor v srednji in zapadni Evropi. Le večja mesta so ie dobro preskrbljena s kinematografi, ki pa eo v splošnem mnogo bolj primitivni in manj luksurijozuo opremljeni kakor po drugih evropskih rezidencah. Tudi publika od filma še ni opoje-na in obisk je v primeri z zapadno Evropo minimak-n. Pač pa imajo v Varšavi navado, da slovesno proslavljajo premjere vseh večjih in pomembnejših filmov. Svečano dekorirano gledališče sprejme ob takih prilikah med svoje stene r.ajodhčnejšo pub! ko, diplomacijo. Člane vlade ia seveda neizbežne novinarje. Tudi na Poljskem že prednjači ameriški film; za njim prid*= takoj francoski, nato avstrijski, angleški, češki in še le nato nemški, ki tudi po svoji vsebini in režiji ne ugaja poljski publiki. Od nemških igralcev sta popularna le Jannings ;n Vei.H. Zanimivo je, da so filmi vesele vsebine bolj privlačni od sentimentalnih ah celo tragičnih. Zadnje mesece pa postaja ameriškemu filmu nevaren konkurent ruski fi!m. ki je prav kmalu premagal prvotni odpor in ima sedaj na vso pu- bliko veliko privlačno silo. Cenzma mu ne dela težkoč in je dopustila celo »Pftemlkiiia« predvajati neokrnjeno. Popularni ameriški zvezdniki Ameriška Iilnit>ka revija »Motjng Piettt* re Magazine« je nedavno razpisala anketo o tem, kateri ameriški findski igialci in igralke publiki najbolj ugajajo. Zanimivo je, da so med divami nove zvezde izpodrinile stare ljubljenke ameriške publika in so sanif plasirale na prva mesta. Tako so dobile j>o rajveČ glasov Clara Bou, Greta Barbo, Col-leeu Moore, Bebe Daniels, Vilma Bankv, do-Cim se je Gloria Swanson, ki je pač največja filmska umetnica, pomaknila na 6. mesto. Njej sledi Pola Negri, nato Betty Boonson, Leatrice Joy. Norma £hearer. Maiv Pickford. Mae Muray, Corine Grifith, Marion Davita. Alice Teery, Norma Talmadge, Conatance Talmadge itd Med moškimi je najbolj priljubljen Ra-mon Novaro, junakinja iz Ben-Hurja, šele za njim pride Charl.e Cliaplio, na tretjemu mestu je John Gilbert, nato pa slede: Richard Dix. Ronald Colman, Richard Barthelme^, Lon Chanev, Douglas Fairbanks, Ricardo Cortez, George 0'brien, Rod La Roque ild. Nove knjige jn revije. Filmski drobiž Film »Dalmacija, defcela «olnca«, ki ga bo za Vel ko noč predvajala v Ljubljani Zveza kulturnih društev, so v Zagrebu igrali z velikim uspehom cel teden in to pri normalnih, ne znižanih cenah, kar je za kulturen film v naših razmerah vsekakor rekordno. Greta Barbo, ki je kar Čez noč postala svetovna filmska diva, je po rodu Svedinja in stara baje Šele 20 let. de na pol otrok je prišla h gledališču, a takoj nato k filmu. Zdaj je že leto dni v Ameriki, kjer jo je angažirala družba Metro Goldwyn. Harry Liedtke ima dva sinova stara po 17 in 18 let. Pat in Patachon so pišeta v civilnem življenju Kari Schdnstrem in Holger Madsen. 18.n0U dolarjev tedenskih dohodkov ali po naše skoro en milijon dinarjev ima baje drzni Tom Mix, popularni zvezdnik »Foxa«. *Samo< 5000 dolarjev (280.000 Din) tedensko plačuje ista družba svojemu novemu režiserju Murnanu. Charlie Chaplin se preseli v Evropo. Kakor javljajo pariški listi, namerava Charlie Chaplin vendarle zapustiti Ameriko in se preseliti v Evropo, v Anglijo ali Francijo. Chaplinu je zagrenila bivanje v Ameriki afera z njegovo ženo Lito Gray, e katero se Še vedno tožari, na drugi strani pa je mnogo njegovih filmov v raznih državah Severne Amerike na proskribcijski listi Zato hoče Chaplfn nadaljevati svojo filmsko karijero v Evropi. Seveda pa ni izključeno, da lansira te vedno se ponavljajoče vesti v Časopisje Chaplin sam, da bi na ta način prestrašil ameriško publiko. Filmskih drnib v Nemčiji je nad 20. vendar pa nekatere začasno ne producirajo filmov, ampak poslu« j o le kot posredovalnice in razpečeval niče za tuje filme. Najbolj znane produkcijske tvrdke so Ufa. Emelka, Terra in Phobus. Tajnosti morskeaa kopališča Veselo! Zabavno! Moderno! Elegantno! Salonsko! Devet velikih dejanj ljubavi, pustolovščin, smeha in veselja! — Penzijonat lepih, mladih, ljubavi željnih devojk, njih brezskrbno ž. vi jen je, polno sladkih doživljajev... — Razkošno življenje v svetovnoznanem kopališču Svinemiin-de. — Skrivna ljubezen mlade penzijonat-ke. — Mednarodni pustolovci v velikem modernem hotelu. — Mlada dama v službi policije in obenem roparske družbe — Lepe penzijonatke v akciji. — Skrivnostni ponočnf obisk. — Originalni debeli »Sef polici e«. — Veliki nemški tehnično dovršeni velefilml — Prekrasni, očarujo ELITNI KINO MATICA najudobnejši kino v Ljubljani. Tel. 2124 Predstave ob: 3«, pol 5., 6., pol 8»f 9« Ljubavno! Duhovito! Krasno! Smehapolno! či naravni posnetki! — Izvrstna fotografija daleč prekaša vse dosedaj prikazano! — Ljubavue, vesele, zabavne, pustolovne in humoristične situacije se vrstijo druga za drugo v kolosalnem tempu in nudijo najboljše razvedrilo za deževne velikonočne praznike! — Za obilo smeha in izvrstno zabavo ter neodoljive komične situacije pridno skrbijo: VIVIAN GIBSON — MARIA FORESCU — H. BENDER (najboljši nemški komik) in simpatični junak dneva: HARRY HILL. — Preskrbite si pravočasno vstopnice!! ELITNI KINO MATICA najudobnejši kino v Ljubljani. Tel. 2124 Predstave obs 3., pol 5., 6., pol 8-, 9. so me najprej ostrijrji, obrili in slekli, potem so mi dali staro haljo in me gnali bosega čez dvorišče v dobrih pet minut oddaljen epidemični oddelek. Tu. v ne-kurjeni, vlažni sobi. so mi dali trdo posteljo, ki bi bila obenem smrtna, da me narava ni obdarovala z zdravim, krepkim organizmom. Po vsem telesu so se pojavile rdeče pege. bacili so pridno nadaljevali svoje uničujoče delo in kmalu sem se onesvestil. Da sem takrat sklenil z bacili prijateljstvo in jih naprosil, naj dovrše, kar so tako temeljito začeli, bi mi bile prihranjene vse pozneje muke. Tako me je pa tri dni treslo in mi-kastilo. četrti dan zjutraj so pa bacili opešali, kriza je bila srečno premagana. Bolnik se navadno veseli, ko se obrne težka bolezen na bolje, in tudi jaz bi bil vesel, da me ni čakalo že zgodaj zjutraj neprijetno presečenje. Kdor je prebolel pegasti tifus, ml bo priznal, da sledi tej zavratni bolezni nepopisen tek. Po prestani krizi sem začutil tako lakoto, da se mi je zdelo, da bi lahko pojedel za zajutrek celega ko-štruna. Žal ni bilo ne koštruna. ne poštenega zajutreka . ki bi ga bil ve* sel kakor cigan belega kruha. Strežnica je prinesla zjutraj vsakemu bolniku pol kilograma črnega, slabo pre-pečenega kruha in kozarec vroče vode namesto čaja. Pripomnila je. da dobimo opoldne še skodelico čiste juhe. zvečer pa zopet vročo vodo. dočim si moramo kruh razdeliti na ves dan. Sp^aknil sem si prazen želodec z vročo vodo. pojedel ves kruh naenkrat in se zvil v kolač, da bi po trbuhu manj krulilo. Tako sem preživel v bolnici četrti dan z edino željo, kje in kako bi dobil kako vžitno robo, da si vsaj za silo napolnim želodec. Tolažila me je misel, da bom noč prespal in da se vsaj ponoči ne bo oglašal neznosni glad. Pa sem se zmotil. Komaj se je stemnilo, sem zaslišal v kotu pod posteljo neke čudne srlasove. Obrnil sem glavo in zasrledal kakih petnajst dobro rejenih podean z dolgimi golimi repi. Prilezle so iz luknje v steni in se očividno posvetovale, kje bi se dalo kaj izmakniti. Nekaj časa so lazile sem in tja. potem so se pa razkron?Je po sobi in prebrskale vse bolnške mizice. Nekatere so noskakale celo na postelje in vohale okrog spečih bolnikov. Vso noč nisem mogel zatisniti oči. kajti podgane so mi bile že od nekdaj skrajno zoprne. Bal sem se. da mi zlezejo pod odejo, ako zaspim. Skušal sem jih pregnati iz sobe. dvigal sem z nogami odejo in tolkel z roko po železni postelji, kolikor se mnač mosrel. pa se niso dale motiti. Še le ko se je začelo daniti in ko se je pomešala dnevna svetloba z električno lučjo, so zlezle nazaj v svoj brlog. Zjutraj me je čakalo drugo presenečenje. Moj sosed je ponoči umrl. Ne bev. ne mev ni rekel, tiho in neopaženo se je preselil na oni svet. Obrnil sem se k nJemu in ga s s'ahim glasom vnrašal. kako Je presnal noč in je-li videl podgane, pa ni bilo odgovora Pogledal sem natančneje in spoznal, da ocrovarjam mrtvaka. Skoraj sem mu zavidal, kaiti glad je postajal od ure do ure neznos- | nejši. Zopet smo dobili košček črnega kruha in kozarec vroče vode. Rusi pravijo tej pijači »kipjatok«. menda zato, ker pred pitjem kipi. Potem je prišla zdravnica. Vprašal sem jo. zakaj je moj sosed tako natihoma umrl Odgovorila je, da to ni nič posebnega, da imajo dan za dnem mrliče, ker bolnikom, ki pre-bole krizo, ne morejo nuditi potrebne hrne, da bi si izčrpani organizem opomogel. Hotel sem tudi vedeti, kaj bo z menoj, ali me čaka isti nenadni odhod tja, kjer ni muh. ali pa mi postrežejo s kakim priboijškom. da bo mogel organizem nadomestiti to. kar so požrli bacili. Inozemci si namreč v Rusiji raJi domišljujejo, da imajo prednost pred domačini. Vsaj vojni ujetniki smo bolehali na tej domišljavosti. Zdravnica se je prijazno nasmehnila, skomignila je z rameni Tn odgovorila, da me čaka is*a usoda, kakor vse druge bolnike. Ak'> rmam močan, zdrav organizem, boni okreval, drugače pa pojdem za sosedom. Pripomnila je. da niti sama niiTia poštene hrane, dasi dela samo proti plačilu v naturi, torej v živilih. No, ta je pa dobra, sem si mislil. Bacile si premagal, a glad te bo ugonobil. Toda bog Kranjca ne zapusti. U-smilila se me je neka poljska rodbina, stanujoča v oni napo! podrti hiši. Iger so me bacili prvič napadli, in mi začel, pošiljati v bolnico, kar je pač mo^la In kar si je lahko odtrgala od sedmih Ličnih ust. Fižol, krompir, črn kruh. zel»e, kaša brez mleka in masti, nezabdjen: ovseni žganci. skratka vse dobrote, ki bi jih zda! niti ne pogledal, so mi šle imenitno v slast. Nekoč sem pojedel za Stran 12. •SLOVENSKI NAROD« dne 17. aprila 1927. Štev. 8/. Talija je nehvaležna Usoda ge. Irme Pollakove in drugih odličnih gledaliških umetnikov. Kakor smo kratko beležili, je odlična pevka, naša rojakinja za. Irma Polakova po kruti upokojitvi prevzela vodstvo za* srebškega gramofonskega salona Edison Đeil Penkala. Usoda te prvovrstne umetnice, ki ]e posebno kot operetna diva bila ljubljenka zagrebške publike, je zainteresirala vso Javnost Seveda so se predvsem novinarji potrudili, da poselijo odlično umetnico v novem svojstvu. In tako čitamo v zagrebškem «Večeru* naslednji opis: Oblečena v črno obleko z vezenim zvončkom na prsih (kakršen le zaščitni znak podjetja) sprejema gospa Irma Polakova kupce gramofonskih plošč v salonu v Oktogonu. — Gospa, kai Je vas. nekdaj prvo med umetnicami zagrebškega gledališča, doved-Io v te prostore? — Življenje, gospodi le odgovorila umetnica. V njenem glasu je zazvenela bol, v očeh so se zablestele solze... — 26 let mladosti, življenla, ljubezni sem posvetila gledališču. LJubljana", Dunaj, Ischl, Praga in. Zagreb so poznali Irmo Polakovo. Posebno Zagreb. Zdai me je zagrebško gledališče vrglo na ulico, kakor izcejeno cl-trono... V joku gospa Irma ni mogla nadaljevati. Cez čas: — Tega nisem zaslužila. Vpokojili so me pet let predčasno. A vendar so me vzlic temu potrebovali. Tudi kot upokojenka sem igrala še dve leti. Prvo leto za 2500 Din mesečno, drugo leto za 1250. a tretje leto... 31. marca sem od gledališča prejela pismo: Mi vas ne potrebujemo več... in se vam zahvaljujemo za dolgoletno delovanje... Zopet je Jok prekinil besedo. — Oprostite, gospod da Jočem. Plakam od sramote in bolesti Prekinil jo Je kupec gramofonskih plošč, ki Je ravno stopil v trgovino: Poljubljam roko, milostljiva; želel bi plošče španskih pesmi. Ko Je kupec odšel, je novinar vprašal: — Gospa V* bi pač gotovo zopet radi igrali. Kaj ne? — Vprašate! Toda življenje Je takšno, borba Je taka. Ako ne bi imela sedanje službe, ne bi imela od česa živeti. Vidite, kaj sem dočakala. A takol nato ]e vesele je dostavila: — Dobila bom vlogo v Parsifalu. Pela bom neko čarovnico Veseli me. da bom vnovič, če aH za kratek čas. prišla tja, kjer sem prebila mladost in življenje. Talija je okrutna in neusmiljena muza. One, k| se It žrtvovali svojo mladost, umetnost in ljubezen zametuje, čim it niso več potrebni. V Zagrebu je še posebno okrutna. Poleg gospe Irme Pollakove Je postavila na cesto ?e dve odlični umetnici, gospe Dimitr:Jevič>vo in Mihičičevo. ter slovitega baritonista Vuškoviča. Brez kruha lo zadostne pokojnine so se še v polni moči svoje umetnosti našli na cesti. Kakor da Jih nehval?*na muza Talila hoče po slavnih uspehih učiti skromnosti Gospa Pollak ova le Hhko še srečna, da prodaja gramofonske plošče, a Marko VuškoviČ, da poje v kabaretu. Kako je postala Ljubljana bela Iz borbe za slovenske javne napise v Ljubljani. — «Dorf Lai-bach.» — Bojkot nemškega gledališča leta 1867. — Jurčičeva propaganda v »Slovenskem Narodu*. (O borbi za slovenske javne napise.) Zlato dobo je prorokoval Ljubljani 1. julija 1876. v 146. št. »Laibacher Ztge.« podlistkar Richard Kronegger. Prorokova! io je seveda ironično Slovencem, Češ da so slovenski občinski svetovalci — osem jih je bilo — >tako dobri diagnostiki, da pričakujejo zlato dobo, ko se bo v ljubljanskem občinskem svetu govorilo le slovenski in bo •« občinskem svetu — slovenska večina. Ko nastopi ta zla ta doba, pa bo imela Ljubljana le en javni napis: Dorf Laibae b.< Ljubljanski Nemci so bili torej 1. 1876 prepričani, da Ljubljana ne bo nikoli slovenska, da ne bo v občinskem svetu nikoli slovenske večine in da ostanejo nemško-slovenski ulični napisi v Ljubljani do bajne >zlate dobe«, ki ne pride nikdar nikoli. Do kdaj je imela Ljubljana samo nemške javne napise in kdaj so se pojavili prvi nem-ško-slovenski, ne vem. Vprašal sem mag. komisarja v p. Ivana Robido in bivšega župana Petra Grassellija, ki se spominjata pač najbolj daleč v preteklost, a nista mi mogla odgovoriti. Mestni učitelj Fr Potočnik, ki zbira gradivo za zgodovino Ljubljane, pa me je opozoril na beležko v B1eiweisovih »Novieab« L 1848., list 44, stran 186. »Slovenske imena Ljubljanskih olic so dokončane, za kar se imamo posebno gosp. Gurmanu, sedanjimu predstojniku mestne gosposke, zahvaliti; le to prosimo, de bi se nekteri pogreški kmalo popraviIi.< Kako je bilo s temi slovenskimi uličnimi napisi v Ljubljani 1. 1848., ali so bili in kako dolgo nabiti ali naslikani, naj pove kdo drugI Marcevi dnevi 1848. so prinesli pač enakopravnost slovenščini za par mesecev . . . Potem je zavladala reakcija z nemščino. Prvotno so bili ulični napisi na hišne stene naslikani; hišne številke so bile večinoma pač kovinske, a brez uličnih imen. UVEDBA DVOJEZIČNIH NAPISOV. Na seji ljubljanskega občinskega sveta dne 20. junija 1876. je ped lagal v imenu nemške večine dr Keesbacher, naj se revidirajo imena ulic in trgov ter naj se imena premene in nove ulice nanovo označijo. Napisi na tablicah naj bi bili zgoraj nemški, spodaj pa sle venski in seveda v manjših črkah. Predlogu so se uprli dr K Bleiweis Tr-steniški, Horak in Regallv s protipredlogi, ki sta se jim pridružila Še Josip Jurčič in Gor-šič. Horak je naskočil Deschmanna tako ljuto, da je prejel ukor. Ker so Slovenci osi ali v manjšini, so odšli in seja je postala nesklepčna. Tako je nemška večina sprejela Keesbacherjev predlog z 20 glasovi 5ele na seji 22. junija 1876. Te seje se Slovenci v znak protesta niso udeležili. Predlagana in sprejeta nemška imena za ulice in trge so bila vseskoz v zvezi z mest- nimi obrtmi, poslopji in kraji Osebna imena zaslužnih mož so bila sprejeta sledeča: Trubar. Hren, Valvasor. Auersperg, Ressel, Pre-Šern. Beethoven, Vega. Zois, Vodnik. Linger. Sehellenburg. Hilscher in Salender Poleg teh je bilo Še par dinastiČnih smen ter posebej Deutsche (lasse in Deutscher Platz Kol izvedenca in prevajalca imen sta občinskemu svetu pomagala zgodovinar A. Di-mitz in pisatelj Fr Levstik Pa kako je bilo takrat v Ljubljani v narodnem in kulturnem oziru? ODPOR PROTI NEMftKI TIRANIJI. Prve dni januarja 1876 ie —- kakor se je izrazil >Slovenski Naravi« — ljubljansko nemško gledališče faliralo Nemški direktor Schwabe. zagrizen sovražnik Slovencev in skromnih slovenskih gledaliških predstav, je gmotno propadel in ni mogel igrati dalje, ker so ga nenadoma pustili na cedilu — Slovenci. . »Slovenski Narod« je bil n»mreč pozval Slovence, naj zaradi »perfilnosti« direktorja Schw8befa ne podpirajte več nemškega gledališča Kadarkoli je bila slovenska predstava Dramatičnega društva, je Schwabe priredil v Kazini koncert ali drugačno zabavo z godbo in petjem, zato «o bile slovenske eledališke predstave vedno prav pičlo pogrfane. Tz tega očitania »Slovenskega Naroda« izhaja, da so Slovenci raje zahajali v Kazino, nego na slovenska predstave -f>r so *5rhiv»be-ju polnili ne le balkon In galerijo, temveč tudi parter. Ko so Slovenci na poziv »Sloven Naroda« (J. Jurčiča) nemške predstave samo nekaj tednov bojkotirali, je Schwabe takoj — faliral Za ogroženo nem?n>o crledaliSče ie nato razvila radikalno nemška Kazina s predsednikom Schaffenem. ki ie bil tudi ljubljanski občinski svetovalec, silno arritacijo po vseh uradih ter je zbirala milodare po hišah in gostilnah. JJpravo nemškega gledališča je prevzel kazinski »teaterski komite*, a le na Štirinajstdnevno odpoved. Torej brez prave vere v uspeh. A tudi nemški K*z*ni ?e 9» or^-Hn sl»ha. ko so jo na pritisk »Sloven Naroda« začele ostavljati slovenske bosrate in »ic-ledne obitelji Narodno lefargično Ljubi iano so zbudile na odpor proti prepoteninemu nemštvu zlasti občinske volitve, prt katerih so Slovenci prodrli v III volilnem razredu Slovenski občinski svetovalci so začeli odtlej v občinskem svetu nastopati samozavestne je. Toda med slovenskimi meščani je vendar še poslej ostalo mnogo narodnih mlačnežev »Slovenski Narod« je spočetka 1. 1876 poročal, da se pač »mnogo slovenskih narodnjakov iz principa« ne udeležuje več nemških predstav ali _ »ne Se vsi. .« Tako so torej Slovenci • Kranjci« Se nadalje pomagali vzdrževati zajutrek cel hlebec črnega kruha, ki je tehtal najmanj dva kilograma. Tudi rekord svoje vrste. Približala se je Velika noč. praznik vstajenja in veselja. Noč in dan so me mučile misli na dom. Vedel sem, da je tam daleč nekje na zapadu srečna dežela, kjer bodo imeli ljudje za velikonočne praznike kolače, krače, piruhe, potice in drugo tako imenitno robo, o kateri sem samo sanjal. Čudno. Noč za nočjo se mi je sanjalo o velikem kmet-skem jerbasu, ki ga je nosila mati v dobrih starih časih v cerkev in zopet nazaj. Videl sem v duhu očeta, kako reže z dolgim kuhinjskim nožem velikonočni kolač, kako deli otrokom »žegeh« in kako nam teknejo v trdo kuhana jajca s hrenom. Ko sem se pa prebudil Iz teh sladkih sanj. sem imel polna usta slin, v glavi pa mučno zavest, da mi oče to pot kolača ne bo odrezal. Kdor ie bil kdaj tako sestradan, da je po cele noči sanjal o jedi. že ve, kaj se to Dravi. Na velikonočno nedeljo zjutraj so se odprla vrata in v sobo je stopil gospod v ruski uradniški uniformi. Prinesel je polno vrečo in jo postavil na tla. Vprašal je, je-li med bolniki kdo katoličan. Seveda sem se takoj oglasil, kajti zdelo se mi je, da prišlec vreče ne nosi za zabavo. Človek ima v takem položaja dober nos. Ko sem mu pojasnil, od kod in kdo sem. je postavil vrečo k moji mizici in mi naložil prav razveseljivo porcijo raznih iestvin. med njimi majhno potico in nekaj pi-uhov. Zahvalil sem se mu tako kakor bi se ne zahvalil zdaj menda niti dobremu prijatelju, ki bi mi podaril hišo Glej spaka. tudi vera pride prav, sem si mislil, ko je dobri gospod odšel. Bil ie Poljak. Njegovo sa-maritanstvo pa ni moglo zatreti verskega fanatizma, kajti Poljaki so fanatični katoličani. Rusov kot pravoslavnih namreč dobrodelna Poljakova vreča ni priznavala in zato tudi niso nič dobili. Pa kaj zato. glavno je bilo. da sem dobil jaz in da sem lahko nasitil svoja dva soseda, ki sta iestvine kar z očmi požirala. Vneti katoličan mi je prinesel med drugim tudi kovček slanine, ki sem ga odložil kot priboljšek za velikonočni pondeljek Vse drugo smo spraviji takoj pod streho Iz strahu, da bi mi podgane ne ukradle priboljška, sem položil slanino pod blazino tako. da sem ponoči ležal na nit Ponoči, ko ^em no dnv»rt zakuski že pošteno vleke! dreto, sem -naenkrat začutil, da mi nekaj pod hrbtom gomazi Hitro sem se okrenil, toda bilo je že prepozno. Podjrana ie skočila Izpod blazine in rnl odnesla slanino. Drugo jutro sem potožil zdravnici, da ne ure. da hj se podgane mastile z mojimi priboliški. Odgovorila mi je. da se sama zaveda, da podgane ne spadajo ljubljansko nemško gledališče Ia so ga vzdržali prav do leta — 1918.! Ž© od 1. 1861. je imela Ljubljana svojo agilno Čitalnico, od 1. 1863. Slovensko Matico in Južnega Sokola, od L 1867. svojega Sokola od L 1868. Dramatično društvo in redno slovenske predstave ter od L 1872. tudi ie Glasbeno Matico. NEZAVEDNO MEŠČANSTVO. Današnji Ljubljančan bi torej sodil, zlasti z ozirom na delavnost vseh teh društev v prvih letih, da bi bila tedanja Ljubljana lahko narodno že dovolj zavedna. Toda kakšna je bila v resnici, je povedal Josip Stritar v VI. pogoVbru (Zvon, duuajski, V. 7.) tako-le: . »Slovenski časopisi nam prinašajo dolge vrste sestavkov, v katerih se bridko toži, kako se nemščina čedalje bolj širi po mestih, sosebno v središču Slovenije, v beli Ljubljani. Izobraženi svet, zlasti ženski, občuje te skoraj samo v nemščini med seboj, v govoru in pismu. Po Čitalnicah, na narodnih veseli- cah čuti je skoraj zgolj nemške glasove. Omikani Slovenci se sramujejo svojega materinega jezika, in med njimi niso zadnji naši narodni prvaki. Slovenski jezik je zopet samo za posle dober, U j. za hlapce in dekle, ne za posle v uradu in javnem življenju 1« In Stritar je vzklikal: »To je žalostno, preža lostno! Srce vpada človeku, roke mu omahnejo, ko to prem.s-Ijuje. To je torej sad tolikega truda in pri za devanja, to smo si priborili in pridobili! Kaj naj upamo še? Ne govore li prav oni, ki pravijo, da je vse zastonj, da nam ni upati boljše prihodnjosti, da ne uidemo narodnemu poginu? — Pena je počila in uašega veselja je konec 1 c Stritar je bil preveč črnogled pesimist, kajti ljubljanski slovenski občinski svetovalci in drugi politični in kulturni borci so vztrajno prebujali mestno prebivalstvo. Na občinskih volitvah so zmagovali Slovenci in nemška premoč je kopnela naglo, kakor sneg na pomladnem solncu. Po slovanskem svetu Komunalna uprava v sovjetski Rusiji Posebno pažnjo posvečajo sovjetski krogi izboljšanju komunalne uprave. Po bolj-Ševiški revoluciji ie prišla komunalna uprava v roke krajevnih sovietov. Tako so dobili upravo v svoje roke ljudje, ki nišo imeli skoraj nobenih izkušenj, mnogokrat pa tudi ljudje, ki so iskali le osebne koristi. Zato se komunalna uprava po revoluciji ni mnogo izboljšala, pač pa so začele prihajati na dan razne umazane afere, ki so zelo izpodjedale ugled sovjetske uprave. Moskovska vlada je zato temu vprašanju posvetila posebno pažnjo ter izdala nedavno točna navodila za izboljšanje komunalne uprave. Komunalne uprave imajo v sovjetski Rusiji zelo širok delokrog. Poleg tega, da so krajevne nositeljice sovjetske oblasti in sovjetske ideologije, morajo skrbeti tudi za pravilno rešitev gospodarskih in socijalnih vprašanj. Kakor po vseh evropskih državah, vlada tudi v Rusiji občutna gospodarska kriza in si zato oblasti prizadevajo, da s primerno gospodarsko politiko para'elizi-rajo škodljive vplive na javno življenje. Glavno pažnjo morajo komunalne uprave v smislu navodil centralnih oblasti posvečati štednji v upravi, znižanju cen žrvljenskim potrebščinam ter odpravi birokratizma, kl se je tekom zadnjih let zopet ukoreninil v vseh državnih in javnih uradih in podjetjih. Najtežja je naloga pobijanja draginje. Komunalni sovjeti morajo v lastnem delokrogu izdelati praktične smernice, v kakem razmerju in na kak način naj se izvede znižanje cen ter najdejo tudi primerna pota za kontrolo- Vse te naloge pa morajo krajevni -sovjeti izvrševati v najtesnejšem stiku z volilci. Radi tega ie dolžnost vseh članov savjeta, prirejati redno shode in sestanke, na katerih morajo poročati o svo-iem delu v komunalni upravi ter o načrtih za bodoče delo. Vsak volilec ima pravico zahtevati od članov sovjeta pojasnilo v vseh zadevah. V večjih mestih se bodo poleg centralnega .sovjeta osnovali še okrajni sovjeti za posamezne dele mesta. Sovjetska vlada upa, da se ji bo na ta način posrečilo na eni strani dvigniti in izboljšati komunalno upravo, na drugi strani pa dvigniti pri najširših slojih zanimanje za lavne zadeve ter iih pritegniti k sodelovanju. Reforma češkoslovaške armade Društvo narodov se v zadnjih letih mnogo bavi z vprašanjem razorožitve na suhem in na morju in ie ta problem postal nekako • mode* en* kakor svoje dni »samoodločba narodov«. Kljub temu pa se vse države, rrale in velike, mrzlično oborožujejo. To vidimo zlasti* v Italiji, kjer kljub splošnemu siromaštvu žrtvujejo vsako leto ogromne vsote za moderno orožje, pa tudi Prancija. Anglija in Amerika prav nič ne zaostajajo. Jasno je, da spričo tega tudi male države ne morejo držati križem rok ter morajo skrbeti za potrebno obrambo za slučaj napada s katerekoli strani. To velja še prav posebno za nasledstvene države, ki so nastale po razpadu Avstrije in ki so kakor covo rojeno dete ostale brez vsega in ie bilo treba vse še le od temeljev zgraditi. Navzlic težkemu povojnemu gospodarskemu v bolnico, še manj pa k bolniku pod o-dejo, toda uprava je proti njim brez moči, ker jih ie tisoče in tisoče. Da so me premikale vseh šest tednov v petrograjski bolnici tudi uši, da je v nezakurjeni sobi kapalo od stropa na bolniške postelje in da ie podleglo gladu še pet sotrpinov, predno sem o-kreval, ni vredno omenjati, kajti to so bili običajni pojavi. Pač pa ne bom nikoli pozabil nekega Nemca, ki so ga zanesli tifuzni bacili v isto bolniško sobo. Mož je imel srečo s svojo narodnostjo, kakor jaz s katoliško vero. Na velikonočno nedeljo mu je prinesla neka. v Petrogradu stalno bivajoča Nemka, polno košaro »že*na«. Tu so bile potice, piruhi. veliko kos krače in kaj vem, kaj Še. Bilo je naimanj 5 kg jestvin. Sestradani Nemec je sedel po odhodu usmiljene Sam ari tanke na postelio in jedel dotlej, da je izpraznil vso košaro. Mas tli se je dobri dve uri. Kaj čuda. da je vložil njegov želodec ponoči energičen protest proti taki preobremenitvi in da je moral ubogi Nemec klicati Urha. Tako sem preživel velikonočne praznike pred 5 leti In letos, ko vem, da bodo na mizi vse želodčne sladkosti tega sveta, se mi zdi resnična zgodba o podganah, gladuioČih bolnikih in srečno špekulacijo s katoliško vero pravljica iz davne preteklosti. stanju so skoraj vse nasledstvene države v razmeroma kratkem času ustvarile jedro svoje vojske in se tako zavarovale vsaj pred iznenadenji. ki še vedno niso izključena, Problemu narodne obrambe posvečajo zlasti na Češkoslovaškem vso pozornost. Češkoslovaška vojska ie danes nedvomno ena najmodernejše opremljenih vojnih sil Srednje Evrope. V zadnjem času pa se pripravlja še nadaljna reorganizacija, ki ima na eni strani namen, da ves aparat poceni, na drug) strani pa nudi možnost, da se kar najširši krogi državljanov tzvežbaio m seznanijo z modemim načinom obrambe. Češkoslovaška zbornica ie te dni sprejela šest novih zakonov, ki se nanašajo na to Reorganizacijo Po teb reformah, ki se bodo izvedle, čim sprejme zakone tudi senat, se bo detila češkoslovaška vojska v tri enote: stalni kader, rezervo In nadomestno rezervo. Aktivni vijaki, ki so imeli doslei aktivno in pasivno voli'no pravico, io po novem zakonu o ustrojstvu vojske izgube. To se je Izkazalo za potrebno, ker je znana stvar, da vpliva politika v vojski destruktivno. Kadrovski rok ostane neizpremenjen (18 mesecev). Prvotno ie bHo sicer nameravano znižanje na 12 mesecev, vendar pa se je ta načrt po uvedbi nadomestne rezerve opustil Nadomestni rezervisti se bodo vežbali vsako leto po Šest tednov. S tem ie dana možnost za skrajšani rok vsem onim, ki pridejo v puštev ko' vzdrževatelji rodbine in tako da*je. Značilno za razmere na Češkoslovaškem je dejstvo, da so vsi ti zakoni sprejeti v času, ko so na vladi tudi Nemci, ki so kompaktno glasovali za predložene reforne. To ie nov dokaz konsolidacije češkoslovaške republike na znotraj. —s 1.271.000 brezposelnih v Rusiji. Sovjetski časopis« so nedavno objavili, da je sedaj v Rusiji 1571.000 brezposelnih, kar p> menja tO odstotkov vsega delavstva. Od lanskega leta je brezposelnost narastla za 323 tisoč delavcev Samo 400.000 brezposelnih Iglavcev dobiva državno podporo po 16 rub-Ijev (400 Din) mesečno. 20 ods-totkov brezposelnih "tvorijo intelektualci; med njimi je mnogo učenjakov; drugi so kmetje, katere je želja po dobičku privabila v mesta, a niso mogli dob ti zaslužka. —s Predavanje o I užitkih Srbih v ino zemstvu. Začetkom letošnjega leta se je vršila v Angliji serija predavanj o lužiških Srbih Pod predsedstvo škotskega zgodovinarja Joh na Buchana je predaval prof. dr. Vočadlo o zgodovini lužiških Srbov. Vsa predavanja so bila dobro obiskana in so se zanja zlasti zanimali angleški znanstveni krogi. Na rasici ljudski univerzi v Pragi je predaval o preteklosti lužičkih Srbov prof. dr. Vererun. Na švedski univerzi v Lundu se je vršilo več predavanj o lužiških Srbih, njihovi domovini, njihovih običajih, narodnih nošnfah in narodnem življenju po prof dr. Valterju Zanimanje za lužiške Srbe. ki so se do 1a-našniega dne ohranili sredi germanskega morja, narašča vedno bolj ne le pri slovanskih, ampak tudi pri neslovanskib narodih —s DrnŠtvo prijateljev južnih Slovanov. V Varšavi se ie nedavno vršila letna skupščina društva prijateljev iužnih Slovanov. Tajnik društva je podal obširno poročilo o delovanju, ki se razvija v vseh smereh Društvo je med Hrumim zbralo 228 poljskih knjig ter jih poklonilo univerzitetni biblioteki v Beogradu kol temelj posebnega poljskega oddelka. Dr Aleksander Gabianski je imel ob tej priliki predavanje o Srbih in je obširno opisal junaške boje srbskega naroda za osvobojenje iznod tujega naroda. Za predsednika v tekočem letu je bil izvoljen dr. Slgmund Cibilovski. —« Stoletnica roistvs slavnega reškega novinarja. Začetkom tesa meseca je bila \ Blovicah pri Plznu odkrita spominska plo 5ča slavnemu češkemu novinarju Operu Opero je znan v zgodovini pod »menom Blo witz. V svoji mladosti se je izselil v Francijo, kjer je postal profesor na liceju in sprejel pozneje tudi francosko državljanstvo. P.v svetil se ie izključno novinarstvu *n fe let* 1875. stopil v redakcijo angleškega lista »Times«, Kmalu ie zaslovel kot eden naj *pretnejših novinariev na svetu. Svojo novinarsko sposobnost ie zlasti pokazal ob priliki sklenitve berlinske pogodbe, ko je ob-»avil v svojem listu tekst te oogodbe isto časmo. ko je bila pogodb.i šele podpisinR in noben drugi list ni poznal njene točne vsebine. _s Zapadno slovanstvo. Zanadno slovanski institut na Poljski univerzi v Pozna njn izdaja zelo zanimivo publ kacijo pod naslovom »Slavija oeridentalis* pod uredništvom profesorja Rudni^Vetja P~d r**hrnny*-zapad. slovanstva se razumevajo Cehi, Slovaki, luž. Srbi. Pollaki. Kašubi in že izTinuln oolacka in zalab*ka s'ev^ns'.-a plemen* T.u Šiški Srb prof A mošt Muka je napisal v zadnjem zvezku te publikacije temeljito »»n blikacijo o kraievu'h imenih v Lužicah B bonski je napisal obzirno razpravo »Ostanki fezika nekdanjih prebivalcev Ruiane« Ot >k Ru'ana ie bil nekdai cente* slovanskega poganstva, k ier se je n^Kai*>lo *T"vno svetiSf'a Roga Svetovida. najvišega božanstva balt? Ških Slovanov V sforfti arhivih in krajev nih imenih je ohranjenih še mnoZbranih spisov« je tudi ta opremljen zelo okusno. »PROSVETNI GLASNIK*, glasilo Zveze kulturnih društev Ljubljana in Maribor. Izšla je skupna 6. in 7- številka z zelo bogato in pestro vsebino. Prof O. Sest podaje iz svoje bogate izkušnje zanimiva in pouČD^ navodila za j>odeželske odre, J Spicer daje pod naslovom »Kaj naj igrajo naši odri« ilo-brodošle nasvete. Vso pozornost zasluži tu ii Nsvinškova razprava o šminki in razsvetljavi. Tudi književni del vsebuje zaninvvo gradivo. Vsem. ki se zanimajo za ljudsko prosveto. list toplo priporočamo Letna naročnina znaša 6kupno z glasbeno prilogo 40 dinarjev. »ŠUMARSKI LIST«. Aprilska Številkrt prinaša sledečo vsebino: Usrenovič: Milan Turkovič. — Ugrenovič: Naša šumarska po litka. — Maša: Uredjivanje šuma i proizvod nja. — Markovič: Slavonske šume in njih va eksploatacija. Si vic: Poplave v Sloveniji — Petrovič: Našeljenici in šume. — Trgovina. — Udruženje. — Vesti. — Literaturi — Osebne vesti. Zanimiva revija je glasilo Jugoslov. Šumarskoga udruženja. >GAJRET,« gla-ilo društva za kulturo ln ekonomsko zbližan je muslimanov Aprilska številka te odlične sarajevske revije prim. ša sledečo vsebino: Mustafa Alikalfič: Svetli lik Osmana Djikiča (o priliki 15-letnice njt-gove smrti). — Hantza Ilumo; Dobri (po vest). — Ahmed Muratbegovič- Ponos. Ro man iz muslimanskega aristokratskega živ ljenja. — Bera Obredović: Nedovršena pes-ma. — Zlobna mesečina. Lenka Spremo: Fantazija — Ne veruj. Celal Nuri: Fizička i moralna dekadenca naših žena. PESMI SREČKA KOSOVELA Po Veliki noči izMe nf^n'^kn zbirka pokojnega kraškega pesnika Kosovela Knjiga bo li<~;i' opremljena (naslovna stran prof G. A. Ko sa) in bo obsesala na 96 straneh naibolj-pesmi iz pokojnikovo /inušvine: uredil jo h. Alfonz Gs«pan. — Broširana knjisra bo Stala 20.— Din. vezana 27 Din. NaroČila sprejema >Odbor za založbo pesmi srečka Kosovela:. Ljubljnna. Knzpvniška ulica 6.-I. PRAVLJICE O ORALU. Telesno kultur no društvo Atena je izdalo v Ia6tni založbi naši mladini za piruhe >Pravljice o Gralu-, kj jih je po francoskih virih priredila Ank. Nikoličeva. Iz prebogatega gradiva pravliv o Oralu je pisateljica poskusila sestaviti 10 pravljic za našo mladino, pri čemer jo je vodila želja, podati knjigo, ki raj zabava to zanima in ob enem nudi literarno vredno to. Knjiga je namenjena deci od 8. leta da Ije in je posebno primerna za čtivo v lju! skih in niži:b srednjih šolah. Knji»a obsega 80 strani in je tiskana na finem paniriu % okusnem formatu z lepo naslovno sliko ter stane 20 Din. Knjieo toplo priporočamo p*> sebno vsem prijateljem mladine in starišem »ftenAki svete«. Aprilova Številka prin.** Ša sledečo vsebino: Zofka Kveder - Deme trovićeva (Nadaljevanja). Junakinja zve-' be (Nadaljevanje) — Pomladna posem. --Ludvik van Beethoven. — Utrinki. — Ša pragu. — Hčerka — Pesem — Prostitucija. — Gospodinjstvo kot poklic. — Izvestja. — »Ženski svet« je brez dvoma na^a najboljs.i revija, ki se peča s sodobnimi ženskimi vprašanji. Tudi ta Številka prinaša poleg običajne beletristične vseb;ne dvoje aktualnih razprav. O prostituciji, ki tvori v povojni dobi skoraj najhujše socijalno zlo, in o gospodinjstvu kot poklicu, ki je zanimiva in j>o-učna ter zlasti v današnji moderni« dobi džerbenda in čarlstona aktualna tema. Bilo bi le želeti, da bi ta odlična revija kmain našla pot v sleherni slovenski »lom. Naročnina znaša letno s krojno prilogo vred le P/4 Din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Karlovška cesta 20. IDEJNI TEMELJI SLOVANSKEGA AO RARIZMA. Pro<7Tflmatična socijalna študija. Napisal univ. prof dr France Veber, založila Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani. 854 strani, cena broš. 45 Din, vez. Din. O tem važnem temeljnem delu. ki ima gotovo malo enakih v svetovni literaturi, bomo Ii spregovorili. Danes samo opozarjamo nanj našo inteligenco. »MODFRNA KNJIŽNICA« je splošen iS-slov zvezkom, katere je pričela izdajati T> karna »Slovenija« v Ljubljani. Kot prvo delo je pridobila tiskarna rokopis Milana Pnglja: tNovele in črtice*. Založništvo je sklenlo iz-najati »Modem» knjižnico« v posamezn h zvezkih po 32 strani za Din 4, ko pa bo knji-rra v zvezkih dotskana. jo izdamo tudi v re loti Vsak leden bo izšel vsaj en zvezek. Naslov za založništvo »Moderne knjižnice-': Tiskarna »Slovenija« Ljubljana NVolfova ulica 1. MIRAN JARC: ČLOVEK I\ NOC. Zbir ka pesmi. Ljubljana 1927. Samozaložba. Ceni 25 Din. Za Vel ko noč je izdal svo*o pesnišk /.birko Miran Jarc. ki ga slovenska javnost oozna že dlie časa kot »sotrudnika vseh naših revij (Ljubljanski Zvon). Dom in Svet. Zen-oki svet itd.) Zbirko, ki jo odlikuje ^el^ okusna oprema, je okrasil akad slikar proi B. Jakac i originalnimi lesorezi Kniiizo. o kateri še spresrovor mo. priporočamo. Dobiva •se v vseh kn'ifzarnah. ČASOPIS za slovenski jezik, književno-t in zgodovino VI letnik Lfubltana. 1927 300 strani. Naroča se pri upravi (LjublTa» Univerza) ali pa v knjigarnah Cena 80 Di;i Pravkar izišli 6 letnik iim izredno bog-ito in pestro vsebino, z IraVenj* emeniaino ne! tere sestavke: Fr Ramovš* Razvoj psi. 5 v slovenskih dolgih zlogih — R. KolariČ: No-ni vokaM v prvotni slovenščini _ J KeV mina: Krajevna imena iz spodme^-'n« ~*s'' marke. — M Rupel- Trubarievi Artikuli. I. Pri'atelj: Klas:e — Fr Kidrič: Prešerni od konca 15 do srede 10 otoletfa — M °re mrou: Vatikanski dokumenti iz 1603 1fi21 o vladki Hrenu in cerkveni vizitariii Krtov *ke 1007 1008 - Fr Rimovt. Proi P ■>• Nahtirral. 1877 19?7 - Fr Kidrič fjfr ft'e binsrerjevi petdesetletni:**!. — P Skok-: Or žava _ dežela — A. GsfMUi: V*b° od Pr-5err>ovih Č^s-iv do d;»nes .— Fr IRi^rlč K stelreva pro*ni*> za dovolitev Cbell^e _ \* Murko- M*l ja C*oo v I.vovu - Fr Rainnvš: K h*zlagam o-no-dngl^goja. inprati. — J Slebinnger: Biblio-ialijn. «» . .»i«iil(g»i»jiiin ■ Film kot produkt kapitala Amerika je s svojim zlatom potegnila nase skoro vso svetovno filmsko industrijo. — Škodljive posledice za evropsko kulturo« Obrambne odredbe raznih držav. Po vojni jo filmska industrija doživela tak razmah, kakor nobena druga industrij* ska panoga. «Filmska industrija* pravim* kajti dandanes ne sloni izdelovanje filma na temeljih kulturnih institucij, kakor n. pr. gledališče, ampak je odvisno povsem onih činjenic, od katerih zavisi sploh vsaka industrijska panoga. Te činjenice so pred* vsem kapital, organizacija dela in organiza* cija prodaje. Zato ni čuda, da je končen« tiirala Amerika večji del svetovne filmske I»redukcije. Pred vojno je bila Amerika še« e početnik v tej stroki In je zaostajala da* leč za EvTopo, danes pa producira nič manj kakor tri četrtine vseh filmov, približno 600 rovih komadov na leto. Saj ima družba *Fanamet», ki je največja na svetu, preko 250 mil. dolarjev v svojem obratu. Se pred tremi leti je izgledalo, da bo nemška tvrd* ka «Ufa» prednjačila in dominirala na sve* tovnem filmskem trgu. Ogromna režija, ko* losalni stroški za velefilme kakor «Quo va. dis*. so ji pa izmozgali toliko kapitala, da ro ji Amerikanci v teku dveh let odvzeli •vodstvo na svetovnem trgu. Gotovo je. da bi si «Ufa» ohranila hegemonijo na film* skem trgu, ako bi razpolagala s takimi svo* tami, kakor n. pr. ameriški «Fanamet». Itočasno z zatemnitvijo nemške filmske slave, so se skoro vsi znameniti nemški re* žiserji in zvezdniki preselili preko velike luže. Režiserji Pommer, Murnau. Lubitsch itd. so že davno tam preko; pred kratkim pa so jim sledili znani zvezniki kakor Jan« nings. Conrad Veidt, Lya de Putti in dr. Rezultat tega razvoja je, da je Severna Amerika koncentrirala najjačjo filmsko in* dustrijo na svetu, da je Evropa izgubila vodstvo v tej industriji ter da i« r^**«Ta odvisna od Amerike. Evropske države se zavedajo svoje inferijornosti. a niso voljne udati se ameriškemu diktatu. To tem manj, ker dobro vedo, da je ameriškim filmskim magnatom skrb za razširjanje kulture de* veta briga, nego da je njih deviza: Kolikor mogoče drago plasirati svoje filme v Evro* pi. Naj bo še omenjeno, da je ameriška filmska industrija skoro izključno v zidov* skih rokah. Filmski podjetniki v Ameriki niso mogoče kakor pri nas gledališki inten* danti, ki so v svoji stroki visoko naobra* ženi in kulturni ljudje, nego so to gospo* darski podjetniki, ki se danes pečajo s to, jutri z drugo stroko. Žalostno je, da mora Evropa, ki je srce svetovne kulture, zaje* mati »filmsko kulturo« od ljudi, ki bi se sami morali učiti evropske kulture. Posle* dlce pa niso izostale. Že sedaj se pozna večini filmov, da so ameriškega izvora, na* vadno brez kulturne vrednosti, plitki po s^oji obliki, prazni po vsebini. Izgleda, da se hoče Evropa uhraniti vsaj v bodoče te «kulture», ki jo hoče diktirati ameriški dolar. Vse države, ki so spoznale pomen filma, so se postavile vsaj v prav* nem oziru na lastne noge in se zavarovale, da ne bodo kar poteptane od ameriškega dolarskega filma. Poljska je že pred leti odredila, da se mora predvajati pri vsaki kmopredstavi povprečno vsaj po dvesto mo* t rov domačega filma, Češka je sprejela svoj lastni filmski zakon, določila razne olajša* ve za domačo filmsko produkcijo ter obre* menila uvoz tujih filmov s raznimi dajat* vami, ki naj služijo v subvencijo domače filmske industrije. Ker pa vsi mednarodni odnosaji bivše Avstrije z vojno stopili z napovedjo vojne izven veljave, sta ti dve nasledstveni državi tudi v pravnem oziru uvedli z nekaterimi državami zaščitne od* nosaje, ter seveda pri tem dobili materijel* ne kompenzacije. Tudi Avsrija skuša spraviti svojo filmsko industrijo na lastne noge. Ne briga se za predvojne pravne odnošaje, ampak krep* ko podpira domača podjetja na škodo ino* zemskih, posebno ameriških. Med drugim je odredila, da se mora za vsak uvožen film plačati kot licenco za predvajanja 700 ši* bngov, nadalje da mora biti na vsakih 20 importiranih filmov vsaj po 1 film izdelan v Avstriji. Ker importirs Avstrija približno 400 filmov na leto, morajo inozemski im. porterji plačati za licenco okroglo 280.000 šilingov ter izdelati na avstrijskih tleh 20 filmov. Tudi Madžarska si je ustvarila veliK fond za podpiranje domače filmske indu* strije in obremenitve tujih importiranih fil» mov. Ti morajo namreč plačati v ta fond za vsak meter uvoženega filma 1 zlato kro* no. Na ta način pride v ta fond letno ka» kih 6—700.000 zlatih kron. to je 7—« mili* ionov dinarjev. Nemčija, ki je še ored kratkim dominirala na filmskem trgu. je morala v obrambo lastnih gospodarskih interesov poseči po sličn:h sredstvih. Pri uvozu pobira ool zlate marke za vsak meter importi ranega filma. Dela se tudi na iako strogem kon-tinsentnem zakonu, do katerem bodo morali inozemci za vsakih 10 importiranih filmov izdelati do 1 na Nemškem Končno se niti mogočna Anglila nI mogla ubraniti ameriške konkurence, a jo hoče z zakonom vsai omejiti Izdelan je lakonski nrojekt. do katerem bo morala domača produkcija filmov znašati 1. 1927 vsaj T.5*/* od importiranih. notem pa se vsako leto povečati za 25f/». Razen tega so Dred-videne Se druge finančne obremenitve tujih filmov. Anzleška vlada navaja v svo-»em poročilu da se mora import ameriških filmov omejiti, ne le radi tega. da se dvigne domača filmska industrija ampak posebno radi tega ker ameriški fikni oro-pa^rajo tule proizvode. V fihnu vidi publika stroje, pohištvo toalete Itd. raznih ameriških firm in nehote dela film reklamo tudi za te fn druge industrijske panoge svoje dežele. Iz tega vidimo, da le film pooolnoma izpadel iz okvirja ostalih kulturnih sredstev ter da ni film izraz dotične dežeie, kjer se izdeluje, nego da ie odvisen od finančne zmožnost! producenta Amerika le postala središče filmske Industrije Ona smatra film kot industrijski proizvod. Da bo mogla ta indusrriiski proizvod čim dražje prodati Je prisilila s svoio finančno premočio filmske mojstre, da so zapustili Evropo ter da so stavil' svoje moči nje- nemu kapitalu na razoolago. Zato je docela upravičeno, da se prod nadvladi in diktaturi ameriškega kapitala bore evropske države z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Fr. L: Ubogi kralj Misli. Dolgo, težko in brezupno. Inspicijent že v drugič zvoni. Treba je tedaj, da počakamo na tretji zvonec. In tako čakamo, čakamo kakor na smrt. O. da bi pozvonilo v tretje! V sosedni garderobi se Dričkata na ves glas dva kolega. Enemu je umrl otrok. Sinček, ves rožnat in olavolas. Se pred kratkim ie igral Amoria v opereti. Za honorar se ie moral kregati. Honorar... Amor... Šminka mu ne gre izpod prstov. Šminka ... Človek je *rd. našminka se še bolj grdega, se pokaže liudem in Ljudje mu ploskajo za to. In za to dobi gazo... Misli in strah ga je svoje misli in spodi jo daleč proč. v Dozabljenje. Ah, da bi to mogel! Po hodnikih se ie začelo vrenje ,in brnenje. Še četrt ure in zastor se dvigne. Kaj že igram nocoj? Ah. da. kralja! In začne se oblačiti. Plašč, žezlo, meč, krona. Saj ni res. ni me varala! Meč bi bilo treba nabrusiti ali vsaj opi-liti. tak je kakor žaga! Ni me varala! A da je šla z onim, živiienie ie kratko, bodimo si pravični sodniki. In tudi to ni res, kar je pravkar slišal: da ie kupila dva parterna sedeža v prvi vrsti. Ali bo hodila opazovat žrtev, ki se zvija v zadnjih krčih? Vsaj na punčko bi lahko pomislila, otrok je bolan in ona mu je mati. Kordelijo jo je krstil, takrat je igral še kralja Learja. Za spomin mu je ta otrok... Zadnji zvonec! Gremć. grem6! Monolog, že vem, sai vem! Suflerka me bo držala, pozna dobro moia slaba mesta. Gremo! Ne, ne, ne bo prišla! Liubim jo. čisto malo. skrito, nekje v globini jo ljubim in ona to vć in me tudi ljubi, čisto skrito, sama zase in trpi pri tem. No in to je ljubezen ... Zadnji zvonec! Oh. da bi se končalo! Da bi padlo zagrinjalo. na vekomaj! Kje je krona? Kako zamazana! No v luči bo že blestela! Ce bi publika vedela, kako zamazana ie moja krona! ... Zvečer bom punčki še enkrat zaigral vso veliko sceno na dvoru. Da bo zaspala! Caja imam še dovoli in s sladkorjem bomo pač štedili. In ootem bo Kordeljica zaspala ... Zvonec, zastor in ljudie. množica ušes in oči. Prav do galerije se vidi. Parter je zaseden. Ne. v prvo vrsto ne bom gledal. Ce ie res. ne, sai ni res! Na punčko naj bi pomislila... Partner imenitno igra. treba se ie tedai zbrati. Pustimo v miru svoje privatne zadeve, koga to briga! Sceno na dvoru so igrali z velikim pompom in špektaljem, publika je kar strmela. Neki debeli astmatični dami v drugi loži je prišlo slabo. Pri vćlikem govoru o »zvestobi in domovinic so jo peljali na hodnik. Poznam jo. tri hiše ima. Zdaj pride monolog. Punčka ga hoče na vsak način slišati. Porednica, rekla je, da pride nocoj v gledališče. In doktor ie rekel, da naimani mesec dni ne? sme iz postelje. Nekdo ie kihnil. To je tovarnar, ki hodi samo na Dremijere. V prvi vrsti na desno. Briliant ima na desnem mezincu in je ločen od žene. Kordeliji bom .zvečer doma tako lepo deklamira! včliko dvorno sceno. Ves dvorni lišp ji bom pričaral... Ne. ne! Smeje se in on se smeje! Zakaj? Prav v prvi vrsti, natančno, kot so mi povedali! S takim človekom živi? Kako to more? Tak prazen meh! In zakaj se mi smejita? Kai sem jima storil? Obrnem se proč. v kuliso. Tako in zdaj naj se režita! O svet gledišče, smrt zastor! Da, da. biti obrnjen proč od liudi, govoriti v kuliso, nič misliti in biti srečen v tem ničesu! Kdo bi to mogel! Pa naj! Kordelija zdaj soi in vse bo dobro! Ne, saj nimam halucinacij Ne, mogoče sem nervozen! Tam in drži za prvo kuliso v naročju. Kulisni delavec. V sami srajčki je. bosa. onemogla. Paziti moram na krono, zdi se mi. da mi drči z vlasulje. Kako so io moeli pustiti v takem mrazu! Sai vedo. da ie otrok na smrt bolan. Doktor! Monolog o »ljubezni«! Suflerka me dobro drži. ne bo me izpustila. Hvala Bogu. vse bo dobro. Kordeliio bom zavil v površnik in io nesel domov. Saj ni treba, da bi moral imeti človek po zimi suknjo- površnik je praktična Iznajdba... Torei na vsak način ie hotela videti vćliko dvorno sceno. V parterju je nekaj zaŠumelo, Glej. dala mu je bombon. Taka scena in slaORCO< sir v : kadah. Zastopstvo: Fr. Srdar & Co„ Zagreb, Ilica 91. Prodamo DiBiS motor 30 HP Vo;novlč & Clo. LJablJana - Vit. Pisarniški lokal poleg justične palače z inven* * ar jem — 'se odda v najem; event. proda. — Naslov pove uprava «Slov. Naroda*. 909 15.000 Din posojila za dobo treb mescev išče soli* den trgovec. — Resne ponudbe pod »Trgovec/908» na upravo i ćiaiom po nai novejših smetneah rosestrinske pariško yons •tot-ov. nerila. pregrinjal zdelovan e ir razpošiljanje šablon ca Hijtmttfir, Popratila se izvrJnjtjo tofoo io solkfara. Skladiščnik starejša moč — išče stalno me? sto pri večjem podjetju v me* stu aH na deželi. — Ponudbe pod »Skladiščnik/937» na upra= vo «Slov. Naroda». Miren zakonski par išče stanovanje 1—2 sob s ku* hm jo v novi ali stari hiši Vse*» Iitev lahko takoj ali pozneje. — Ponudbe pod «Snažno/877» na upravo «Slov. Naroda*. Varanec želi znanja s priprosto mlado gospodično; izključene niso vdove. — Dopisi pod «Novo živIjenje/936» na upravo «Slov. Naroda«. Uradnica starejša, želi prijateljstva. — Dopisi pod »Starejši inteligent 935» na upravo »Slovenskega Naroda». Posest" Realitetna pisarna družba z o« z. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 4 • prejema prijave in posredoje pri oddaji stanovanj, sob, trgovskih io obrtnih lokalov, za oddajalce popolnoma brezplačno. Nudi prevzemnikom veliko izbiro v stanovanjih, samskih sobah, trgovskih in obrtnih lokalih po nizkih pristojbinah Za oddaialce najboljša pri* lika oddate stanovanj, ker brez vseh stroškov. 43/L Lepa pisarniška soba se odda. — Vpraša se: Kralja Petra trg 8, parter, levo. 933 Gostilno dobro idočo, na prometnem kraju v mestu — iščem v na= jem; event. tudi kupim. — Po* nudbe pod « Gost i In a/854» na upravo «Slov. Naroda«. Žagovodja želi nastopiti službo pri kakem večjem podjetju, zmožen samo* stojnega vodstva in dober or* ganizator delavstva. Reflektira samo na stalno službo pri več* jem podjetju. Gre tudi izven Slovenije. — Ponudbe pod «Ža» govodja/934» na upravo «Slov. Naroda». Klavirji! Tovarna iD zaloga klavirjev, prvovrstnih inštrumentov raz* ličnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popravilo. Uglaševanje io po* pravila „ za Glasbeno Matico, Konscrvatorij in druge inštitu« te — se izgotavljajo od moje tvrdke. Točna postrežba, zmer» ne cene; tudi na obroke. — Iz* delovalec klavirjev R. Warbi» nek, Ljubljana, Hilšerjeva uh* ca 5/1. 927 Posest" Realitetna pisarna, družba z o. z. LJUBLJANA, Mklošičeva cesta št. 4 proda; VILO, visokopritlično, 6 sob, pritikline, elektrika, vodo« vod, parketi, 800 m3 vrta, bh* zu kolodvora, Din 190.000.—. VILO, enonadstropno, 3 stano* vanja po 3 sobe, pritikline, 800 m2 vrta, Pod Tivolijem, Din 260.000.—. VILO, visokopritlično, novo* zidano, 4 sobe, pritikline, vrt, Vodmat, Din 100.000. HIŠO, pritlično, 3 sobe, priti* kline, 1000 m* vrta, Krakovo, Din 85.000. H ISO, visokopritlično, 3 parke* tirane sobe. pritikline, elek* trika, vodovod, lep vrt, Tr# novo, Din 125.000. HIŠO, enonadstropno, z gostil* no, trgovino, dobro ohranje* no, 4 poslovni prostori, večje število stanovanj, prometna cesta Ljubljane, Din 320.000. HIŠO, enonadstropno, gostilna, blizu Tabora, štirisobno sta* novanje takoj razpoložljivo, lep vrt, Din 260.000.—. VILO, visokopritlično, 3 sobe, pritikline, gospodarska po* slopja, velik vrt, Vižmarje, Din 130.000.—. GOSTILNO. KAVARNO, z veliko hišo, gospodarskimi poslopji, njivami za 15 mer* nikov posetve, travniki, go* zdom, industrijski kraj ob Južni želznici. Din 125.000.—. HIŠO, enonadstropno, s peka* rijo, trgovskim lokalom, v nadstropju lepo štirisobno stanovanje, velik vrt, njive, večji trg ob Južni železnici. Din 130.000.—. KMETSKO POSESTVO, 12 oralov, prenovljena hiša, 3 sobe, pritikline, hlev, 2 orala gozda, ostalo prvovrstne nji* ve, travniki, živ, mrtev in* ventar, Vrhnika, Din 140.000. JTR/APIL3E Bukova drva cepanice, kupim. PonudDe na upr. Slov Naroda pod »bolidnost-941 Premog, oglje, drva Pogačnik, Bjhor.ce/a ulica 5 (Ta Dor). Teleton 2059. Zamenjam lepo stanovanje dveh sob in kus htnje v mestu, ki stane Din 70, za enako ali večje. — Ponudbe pod iščemo zaupne zastopnike — - Zahtevajte tako« nrosoekte' - SĐBĐBBBBBK Naznanilo. P. n. občinstvu iz Ljubljane in okolice vljudno naznanjam, da o f v o r i m poleg že staroznane gostilne «PRI FLORU ANCKUm NA JEZICI r.a veliki ponedeljek nov prostoren in m o u 0 r n o urejen salon. — Točila se bodo vsako\TStna najbotjid vina; postreglo se bo p. n. goste tudi vedno z dobrimi mrziimt in gorkimi jedili po zmernih cenah. Pri otvoritvi sodeluje koncertni orkester. Za obilen obisk in solidno postrežbo j^mči in se vijudno priporoča sss Anton Stirn m Marija Kaline. dobite boks« ševro in drugo usnietervse čevljarske potrebščine kakor tudi vzorce za c etil je po zmernih cenah pri tvrdki FRAN ERJAVEC, Ljubljana Stari trg štev. 11 a. Odvetnik dr. Vladimir Knaflič se je preselil in ima sedaj svojo pisarno Miklošičevi cesti št. 16-H. (Bambergova hiša, kjer je Delniška tiskarna). Telefon 26-11. XXXXXXXXXXIXXXXXXXXXX Avtogarage JOSIP STUPICA Slomškova nlica 6 -- Telefon 2826 XXXXXXXXXXIXXXXXXXXXX BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBC Odda se generalno zastopstvo najnovejših amcrtizerjev za avtomobile in sicer: patentiranih, nevidljivih amortizerjev „ALPHA" (vložki med liste peres iz specijalne kovine). Javijo naj se samo poznavalci automobilske stroke. Korespondenca: Čeika, francoska ali nemška. MIR. MAR* MUOROCH, edini zastopnik za srednjo, severno in vzhodno Evropo. Praha-Vinohradv, Belehradska tf. „Budeč". Tužnim srcem javljamo vsem ^orodni* kom, znancem in prijateljem, da je naš iskreno ljubljeni oče, ozir. stari oče in t0» prog, gospod I. N. POTOČNIK krojaški mojster in posestnik danes dne 15. aprila ob 11. dopoldne, v sta* rosti 77 let, po daljšem bolehanju, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dTagega rajnkega se bo vršil na Veliko nedeljo, dne 17. aprila ob 6. uri po= poldne iz hiše žalosti. Klanec št. 61 na Žale. Kamnik, 15. aprila 1927. Žalujoči ostali. ■ ZADRUŽNA HRANILNICA reg. posoj. in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI. Podel'u;e vsakovrstne kredite, eskomptlra menice, inka- Sprejema hranilne vloge na knjižice ali v tekočem Kot pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije sira fakture ter Izvršuje razen deviznih In valutnih vse računu ter jih obrestuje po dogovoru najugodneje, vodi poseben oddelek 2a njih prodajo, poleg tega prodaja ===== v bančno stroko spadajoče posle. ====== tudi srečke Ratne štete na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. 79 L2QE CC 3015 95 Tvrdka J. KOSTEVC = LJUBLJANA, Sv Petra cesta 4. = t", por ća za na up tv-jjo ind.u bogato .al »eo msruf ikturnega oiag<* la r.:h tškh u a • l- k ti tovarn, ki ie priznano d »uro 1 oiebej o otarja na ve! ko zalego rearttn preprog conučiii m m - em^kiri t-varn sprerrejo se tudi naročita po lasnem načrta, ki se dobavlja v n*ikra -em č su. Proda ca mnogo predmetov do znatno znižanih cenah* Cene strogo solidlte \aroč la po noMi nad 10 *J O a sc p .shejo postn ne i r« sto Postrežba točna Po znižani cen' Jvokolcsa. mctori«, vsakov-stroški vozičk, namestni del •ne.j mat ka Poseben odJflek n popolno nopfavo t m»iluan e h ■onUtianfe Jvoko es, o'ro^k'h voz ćkov, šivaln h stroje Hloda a na obroke — Ceniki ranko .Tribuna' f. J.L, tovarna dvokoes in otroftin sozifiicv » JUWJANA <*t*f***k* ct**** Pletilni stroji nein?ke«a izdelka paten' .IDEAL* z jamstvom z-i no.avice, jopice, svitarje in vsakovrstne pletenine n di o vsakomur najbottfo in sigurno eksistenco V zi ojj s poukom, ki je j; ko tih k n po potreui tudi s >tanovanjem edino le pri F. KOS. Ljubljana, Židovska ul. 5 ismMItfttml 378 Ivan Zakotnih leletos 379 mestni tesarski mojster, ____ UVBUANA. Dunajska cesta 46---- Vsakovrstna tesarska deta. mederne lesene stavbe, ostrešja ta palač*, hiše. vile, fovarne, cerkve tn zvonik* — Stropi razna Ha, stopnice, ledenice paviljoni, verande tesen* ograje itd — Gradba lesenih mostov, jezov tn mlinov. »ARKA ŽAGA. 16/L TOVARNA FURNIRJA. TdVAKNA PENILA LIUBLJANA. Kolodvorska ul. B nasproti hotele Štruicelj. PRIPOR O ČA vtltKo izbero moSkega perila po konkurenčnih cenah* — Izdeluie se tud« po naročilu. Šivalni stroji! Izborna konstrukcija tn elegantna izvriite« iz lastne tovarne 15 letna garancija. VVkenfe se poućufe ori nakupu brezplačno Pisalni stroji «Adler». Kolesa Iz prvih tovarn «D0rkopp» «Kayser». «Styria». «Waffenrad» (Orožno knio). — Pletilni str^H vedno v zalogi Posamezni deli kole« in Jivalnih stroie*. — Daje se tudi na obroke. — Ceniki za*t<>nj in franko 32 L Ljubljana, Gosposvetska cesta 2 Ivan Jax in i I Turdlio A. VOLK I LJUBLJANA. Reslieva c 24 1 priporoča prvovrstno banaiko pSeniino moko n dru^e mlevske izdelke. M l 20°/o ceneje vsa naročila po meri in pooravila pn Franc Szantner. Liubliana SetenDurgova ulica 1 prvovrstne specijalna izde oveln>ca cevi ev za oDCutlllve in Oolne noge , 8- i j. SHepuSin — Sisat* — 23-1 *0¥4i tli rtsasi GR(M Carinsko ocsredtHkl f { in foedtcijski bu?eau g UUBUAM, K0L0310RSK L L 41 £ a Maaiov brzojavkam: „GROM". Telefon int. 45-4. I Podružnes: Markor, Jesenice Nakek. g Objavlja vse v to stroko spadajoče posle najhitreje * in pod kulantnimi pog>ji. m Zastopniki družbe spalnih voz S. O. N. za S ekspresne pošiljke. s i s I EL3 tri lalei Ali naj Ida na min v ^ ZDRAVILIŠČE POGAS^A SLATINA. Najlepše in najboli moderno ure eno zdravilišče kraljevine SHS. Svetovnoznani zdravilni vrelci: ..TEMPEL" ,.STYR1A" „DONAT" Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih boiezni, i olezni srca, ledvic in jeter. Sezona: M Al — SEPTEMBER. Cene zmerne — V pred- in posezoni znaten popust. — Koncertna vojaška godba. — Največja udobn st. — Radio. — Prometne zveze ugodne. — ansp Zohtevaitc- prospekte! Ravnate* s vo zdrav lisca Rogaška Slatina Znatno znižane cene! Runabout, 2 sedežni, odprt . # lourlng, 5 sedežen, odprt . . . Coupe, 2 sedežni, zaprt .... Tudor, 5 sedežen, zaprt, 2 vrat' Fordor, 5 sedežen, zaprt, 4 vra i V pet razi čnirt barvah! Vsi vozovi s kompletno električno napravo — Ballon pnevmatike Novi karburator — 10 litrov b< ncina na '00 km Cene franko Ljubljana na poJiagi današnjega kurza in carine. Stara cena Din 38 500 n 39.500 , 53.000 „ 56 500 _ 6I.C00 Nova c»*na Din 38 000 „ 37.500 . 48 000 , 50 000 . 53 100, AMERICAN MOTORS LTD. fe»egr. .AMOT« Dunajska ce»ta fitev. 9 Ljubljana ieleion 24 —11 4 t»4 Najnovejši tiskan v latimo je iz&el in stane s poštnino vred Oin 215. Naroča ae v knjigarni Tiskovne zadruge v LJubljani, Prešernova ulica 54 nasproti glavne pošte. SVETUJEMO VAM da s* naročite ..P U C KOLO ki ie n a b o: > * e Oob< so po sol dm con> in tudi 1%*. obroke i« ?r» t«rdk« IGN. VOfC. LJUBLJANA Tavtarieva ul ca štev. 7. i Predno gradite VODNO KOLO i an VODNO MOC zahteva.te ponudbe za TURBINE pri G. F. Sohneiter, Skofja Loka poJjetje za gradbo vodnih turbin. Ustanovljena leta 1860. Kamnoseška industrija Alojzij Vodnik Ljubljana Kolodvorska) ulica št. 28-34. (Ustanovljena leta I86O. Bolni živci Kolikor dm je v letu, toliko ic postaj trpljenja za neno/.ncga. kajti slabi, izčrpani živci zageniju Življenje in povzročajo zelo številne boieCine. Zbananje, omotica, strah, g avubol brnenje po ušesih, irepetanje o^t, težave pri prenavljanju, pomanjkanje spanja rottnje, ztadanje v mišicah, nesposobnost ?a delo tn mnog« drufcih pojavov so posledice izčrpanih bolnih živcev Kako se resimo te nesreče? S pravm Kola - Lecithin, ki je za človeštvo vii johrote. Pospešuje na čudežen načm funkcije telesa, krepi hrbtemčn mozeg, možgane, mišice rn ude tci daje moč in veseje do živlienja. V boju za zdrave živce napravi Kola - Loolthin mnogokrat Čudeže, vodi bistvene hranilne snovi d<> skrajnih iočk proizvodnje krvi, ooživlja in ohram mladost in sve ost Sicer se pa zamorete sam« prepričati, da st v?m nič dfresničnega ne obhubujc, ker v nasledmih dveh tednih pošljem vsakemu, kdoi piše. popolno-* a brt-zplačno in traiko maihno škatljic« Kola - Lecithin in kniigc nekega zdravnika i mno^ustransko dolgo preizkušnto, ki se ie -am boril s to bolezni o S oročite m lakot vaš a»la*Cea naslov, nakar vam obljubi,eno posltem tako? brezplačno. Založba: 6, Pastaraacb, Berlin, S 0. Michae klrehnlat? 13 - A^«l. 307. 1 inger šivalni stroji so znani po vsem svetu kot na*boljši. Podružnice: _ * k Liubliana. lefenburaova 3 Novo mesto. Kranj, Koževie. Breiice. ta 2 07 BI rig nalne barve. aaa tr.ee (kote) voaćeoi aaplr aa tleatatner Cvtiostil, apaoi a lat papir ii L — — — »a raunooievania, s« doba ttiao In daj ceneje prt Lud. Baraga. Ljubljana, Šelenburgova 6-1 Telefon 2980 Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju). Obrestovanja vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valnt. borHia naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt In Inkaso menic ter nakazila v tu- In inozemstvo, safe-deposits itd. Itd. Brzojavke: Kredit. Ljubljana. Telefon št, 40. 457. 548. 803 in 806. xxxxx xxxxx xxxxx xxxxx g Srečko Potnik in drug JaJ parna destilacija esenc eteritnlh proizvodov jji eterov ter izdelovanje sadnik sokov itd. LiUBLKNA Metelkova ulica 13. priporoča naravne sadne soke, arome za nea koho ne pijače, sadne etere za kandite, esence za rum in žganje. Pravi malinovec. Lmonov sok. xxxxxxxxxxxxxxxyxxxx X X X X X X X X X X X X X X Prometni zavn za orpmup o. t Ljubljana rodaia po naiugodneiših cenan m same na debelo« domači n 'luzemsH ta domačo Kuna«' ■■ industrijske svrhe Premog kovaški premog «** «* ^OiSSJ varniški. mavzarski m plinsk Brikete — • Prometni gasne cevi, Stri k: -a per !o, trtne vrvice, štrange. uzde, špaga dreta, z darsKe in tesarske vrvice, trakovi in vrvice za žaluzije. Velka zaloga pravih tržaških b'čevnikuv, bičev, gož. jermenov, morske trave, Žime vseh vrst, kon skih kitač, konjskih odej nepremočljivih voznih plahi, juta platna, h bane itd. po najnižii ceni. Specijalno montiranje (špla|aan|e) vrvi za iiansm sije in dvigala se izvrši solidno in točno. Prva Kranjska marna in trgovina s konopnino H. II O O- m. tt 5' e ■o o « m v p p «•> p n a p 9 « Petra cesta l i Telefon 2441 Podmlnici: Maribor. Vetrinsha ulita ZB. til. 454 — bniL SHia 4 Naročita in popravila ib točno in veetno izvršujejo Brez naplačila a *£g. častnike in državne uradnike: na dolgoročno odplačilo gramofoni in gramofonske plošče vod. svetov, tvornic Zahtevate naše BREZPLAČNE CENIKE 9m inos. nreniica oraiiiofo? nramot. olot^ Edison Bell Penkala LTD. PENKALA WORK.> ZAGREB Spominjajte se Tabora! u h ui jl jc jCJCJLULUtUr Ji' iCJCjO' jb-J11> IT lilJlljCJLlJLljllJLLltLll GroJIii Oiesiov motor Lf n E E dolgo preizkušen izdelek ta vsak obrat [3 Na1 varčnejša jura Da gonilnega olja — Hre-prosto oskrbovanje. — Zgraien s kompresorjem ali brez njega — Od 30 HP napre, se dobav '?a točno cmr na kratek tok (irazar 4133131 ion We;tzei E E E B E E E E r -astopstv za Jugoslavijo iEOjRflD nj. 0. leimard im (Utajina bi. 4b e rj ib4 Na srcu, ledvicah in mehurju bolni dosežejo v zdravilišču Slatina Radenci olajšanje svojih bolečin in ozdravljenje. Najmočnejše neravne og jižno-kisle kopeli. Pitna zdravite #• Sezona se začne 15. maja. Pred in po glavni sezoni 40% popusta pri sobah. rtajnižje cene! Zahtevajte prospekti IJ iBBa.au ■ ■ ■ f •i r Va effon 21—87 Dokaz I Telefon 21—«7 Dokaz 1 da so naši proizvodi prvovrstni je, da so si osvojili v veliki meri svetovni trg, tako ds vidite danes, kamor prihajate, osebne, trgovske 2*. 4*. 6sedežne in tovorne avtomobile od % do 5ronske, ki vršijo po vseh cestah in pod najtežjimi pogoji svojo službo v zadovoljstvo njih posestnikov. Rezervni deli pri vseh zastopnikih vedno v zalogi. Radi tega se obrnite pred nabavo kateregakoli automobila na zastopstvo SOC. an. FIAT in SOL an. SPfl TORINO TMUMPH-AUTO družba z o. z. Ljubljana Pisarna in skladišče delov; Aleksandrova cesta št. 3 Garaže, bencinska piimp« oljei tetovska cest j št. 38. Luksuzne tipe: 509 A, 503, 507, 512 In 519 B. Tovorne tipe: 509 AF, 503 F 507 Ff 25 C-10, 30 in 31. Ceniki in ilustracije na razpolago Priporočila so nešteti lastniki naših voz. s i ii a • • priporočamo za nakup vsakovrstnega stavbenega materijala, kakor, nosilk (traverz), prima portland cementa, štukaturja. žične mreže, žičnkov, okovia in druge železnine znano domačo tvrdko: s' Schneider & Verovsek v LJUBLJANI, Dunajska cesta 16 z največjo zalogo po najnižjih konkurenčnih cenah na veliko in na malo. Pomlad! Nogavice, kravate, srajce, rokavice, na* ramnice, žepni robci, nakit za obleke, otroške majice in nogavičke, nahrbtniki, palice, dežniki, kloti v vseh barvah, sifoni-Solingen škarje, noži, potrebščine za krojače, čevljarje, tapetnike, šivilje in sedlarje. — Razna dišeča mila — samo pri Josip Peteline blizu Prešernovega cpomenJka. ob vodi Na nI rte cene L'Ubl'ana Točna postrežba Za dom! 69L Za šivilje, krojače, čevljarje itd. najbolj priporočljiv je le STOEVVER šivalni stroj Le ta Vam poleg šivanja entla j (obšiva), veze (stika), krpa pe* rilo in nogavice. Brez vsakega preminjanja plošč in drugo je stroj: v minuti pripravljen ali za vezenje in ravno tako hitro zopet za navadno šivanje. — Poleg vseh prednosti, ki jih za= vzema šivalni stroj STOEVVER, je tudi najcenejši Ne zamudite ugodne prilike in oglejte si to izrednost pri D » x i I A R Brezplačen pouk v vezenja, ra* L>Uu. Baraga, bi aparatov itd. — Ugodni pla» Ljubljana, Šelenburgova 611. čilni pogoji. — 151etno jamstvo. rCOTAL (VIAIL LINE (i. dogtesica postn paroorodn* inM«. — Olcvoo zastopstvo z« Mevino S RS Zagreb. Trs. 1 ***** '* Redoviti notniftki promet Hamburg • Cherbourg - Southimpton % New Vork in Kanado Cherbourg > Liverpool• Southampton % Južno Ameriko — rt.o a« janenu, .an;.ji '-'.onseviJti.. ciueiiu* Aite». . diiptc^ Odprava potniKuv v prvem diugem in ti 11 jem ra«iedu k b.-ia ireiieea razreda ■ dvema •'• stinm hosle '.c Po d zrn sto oatva i •t\«ai«a. \ai»Kior uttca *t Vei Be.icei k, Puncrse Jelene obala / — Somboi, Koste Dodič, Kic*)e tća Uiurdja 3. - Bito . Bul«v rd A en*a"dia l<>H - Br'Ojavri' > đ;.-za ;ori mnilm r»od< ifcto »stva „Rofnailpac". «*o«no, Hercegovino. Oatmacilo orno gore >ara'e«0: ip^ka Hromein« Danka lele^n-m adiesa Hicmrlm bank Gruft • Kanetan vo H^]l itleeratn adrnaa Nao|aa •Plu >io< fcranov^ nhflia s KFTK0VK v Vera>; LJUBLJANSKA R E D I T N A BANKA litih »ud om 50.ooo.oofr- \mi mm nad Bil io.oooif- 1^3. ustanovljena I900 LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA ta. Otuo Cbris ot «-» Vvi v Liuhijam 06 17 C$D 65