Naš g
Domoznanski oddelek
35
NAŠ glas 2013
352(497.12 Videm)
6010973,4
<N>>
COBISS 0
ŠTEVILKA 4 - LETNIK 18 - DECEMBER 2013

xCyA	^
fevN'"5'
*ST>
£57“***
££&■***-*<**
Ukoprmeu mčo drugim ljuJem
viikTi,ikiekhkon°vaii«‘k-
novemu letu 2014.	F
”****"»
mn°Sa pričakovanja, vam Mi
Uredniški odbor NAŠ GLAS

o ^4) ^
^O/	^5/7	'X/
X*. w->l
"K.,,
V 4.^tN^° xx vO"*
Glasilo izdaja občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Uredniški odbor: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Andreja Zemljak, Maja Ratajc, Andrej ka Go j košek, Milena Traper, Urška Hercog, Marija Černila. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 041 684 910. Na osnovi mnenja Urada vlade za informiranje RS št.: 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 8,5-odstoten davek. Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332, in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v občini Videm. Fotografija na naslovnici: Rado Škrjanec. Naklada 2000 kosov.
Spoštovani občanke in občani!
"T"a leto, ki se izteka, se oziram I ^^1 z zadovoljstvom. Ugotavljam, .A.	^ da smo v sodelovanju z vami
tudi v tem letu naredili velik korak k napredku na posameznih področjih v naši občini. V občinskem glasilu, na SIP-kanalu in v drugih časopisih smo poročali o delu v občinskem svetu, občinski upravi, o delu v krajevnih skupnostih, v šolah, vrtcih, društvih, o prireditvah ... Vesel sem, da smo sodelovali pri raznih projektih kakor tudi na praznovanjih in prireditvah, ki so bile dobro obiskane.
V tem letu smo bili uspešni pri številnih projektih. Spomnil bi vas na nekatere:
—	komunalno smo opremili obrtno-poslovno cono. V njej bodo podjetniki začeli svojo dejavnost že v prihodnjem letu. Od 19 parcel je 15 parcel dobilo svoje lastnike;
—	obnovili in energetsko uredili smo Osnovno šolo Videm;
—	dokončuje se centralna čistilna naprava v Vidmu za 3600 enot, kar zadostuje za celotno občino v nižinskem področju;
—	asfaltirali in obnovili smo cesto Veliki Okič v dolžini 2600 m;
—	v Vidmu pri Ptuju zgradili skupaj z Direkcijo za ceste eno najlepših krožišč
v Sloveniji;
—	zgradili pločnik od krožišča v smeri Tržca;
—	uredili pokopališče v Vidmu z novo ograjo;
—	obnovili ostrešje na gasilskem domu PGD Leskovec in sofinancirali obnovo fasade;
—	obnovili obzidje okrog cerkve svetega Andraža v Leskovcu;
—	obnovili sanitarije, vhod in hodnik v gasilsko-kulturnem domu Sela;
—	obnovili sanitarije v vaškem domu Pobrežje;
—	PGD Tržeč sofinancirali nabavo vozila MAN;
—	PGD Videm sofinancirali nabavo moštvenega vozila;
—	zgradili javno razsvetljavo v Spodnjih Šturmovcih in položili cevi za kabelsko omrežje;
—	sanirali sedem večjih plazov (posledice poplav);
—	opravili vzorčenje zemlje na področju Šturmovcev zaradi poplav;
—	dokončali 8 km agromelioracijskih cest v naselju Lancova vas;
—	prijavili na razpis agromelioracije v Pobrežju za prihodnje leto;
—	izbrali izvajalca za gradnjo društvenih prostorov in vadbenih površin za Športno društvo Videm;
—	pridobivamo projektno dokumentacijo z gradbenim dovoljenjem za gradnjo kanalizacije v naseljih Tržeč, Jurovci, Lancova vas in Sela;
—	smo tik pred izdajo gradbenega dovoljenja za prizidek zdravstvenega doma Videm za dodatnega zdravnika;
—	pridobivamo gradbeno dokumentacijo za dva oddelka vrtca in prostore za zaposlene, spodbuda je, da se število otrok in število prebivalcev v občini povečujeta;
—	v občinski zgradbi smo pridobili prostore za Zavarovalnico Maribor, od sedaj lahko na tem mestu uredimo še zavarovalniške zadeve.
Pošta v Zgornjem Leskovcu bo v prihodnje poslovala skozi ves dan, vendar bo
to delo opravljal koncesionar. Želim mu
uspešno delo in dobrega sodelovanja s strankami.
V	tem mesecu je potekala javna razgrnitev občinskega prostorskega načrta (OPN). Navedeni projekt sem nam vleče že deveto leto. Za nas je zelo pomembno, da imamo možnost gradnje stanovanj in poslovnih prostorov. Mnogo razprav je bilo na to temo, vendar moramo biti še vedno strpni in preudarni, saj še nismo na cilju. Zaradi zakonskih določil se vsem pobudam ni ugodilo. Soglasja izdajajo pristojna ministrstva in druge institucije, teh je kar 28. O pritožbah se bo odločalo na občinskem svetu. Ne bi bilo smiselno ustaviti celotnega OPN zaradi pripomb, ki nimajo možnosti za spremembo. Po končanju tega bomo začeli z novim OPN, ki se bo moral končati v veliko krajšem času.
Načrt gradnje avtoceste Draženci—Gru-škovje gre po polževo naprej. Upamo, da bomo dočakali to pomembno pridobitev še v tem desetletju. Sedaj se izvajajo odkupi zemljišč in objektov, ki so potrebni za gradnjo avtoceste in vzporedne regionalne ceste.
Čezmejno sodelovanje z občinama Bednja in Lepoglava je vzorno. Naš cilj je, da na tej osnovi delamo naprej. Veliko je možnosti in priložnosti v naslednji finančni perspektivi, da naše sodelovanje nadgradimo s projekti na področju turizma, šolskega in društvenega sodelovanja in vlaganja v obmejno infrastrukturo.
V	tem času poteka priprava strategije razvoja Slovenije, ki bo določila smer naše države za obdobje 2014—2020.
Kam se bodo namenila sredstva iz evropskega in državnega sklada, bo znano v prihodnji finančni perspektivi. To bodo edina sredstva, ki bodo vir investicij občinam. Ti programi bi morali prinesti razvoj gospodarstva, nova delovna mesta, izhod iz krize in dvig kakovosti življenja. V pripravo programskih dokumentov 2014—2020 so vključene tudi
občine. Skupaj z razvojnimi agencijami se intenzivno pripravljamo na ta prihodnji izziv. V občinskih vodstvih bo treba poiskati veliko mero usklajevanj in strpnosti, le tako bomo lahko prišli do regijskih projektov, ki so pogoj za pridobitev evropskih sredstev.
Novo leto se bliža zelo hitro, s tem pa nove naloge in cilji. Vedno je tako, da si vsako leto želimo več novih pridobitev, postavljamo si višje cilje in večje naloge. Pomembno je, da tudi v prihodnje smelo načrtujemo, si zaupamo in rezultati ne bodi izostali.
Sedaj smo v polni pripravi proračuna za prihodnje leto. Prav tako se pripravlja rebalans za to leto. Letošnji proračun je bil zelo bogat na prihodkovni strani, presegli smo 8,1 milijona evrov, od tega smo za investicije namenili približno 5 milijonov.
Proračun za leto 2014 bo manjši, načrtovani prihodki so v višini 5,8 milijona evrov, investicijam bomo namenili približno 3 milijone. Največji projekt, tudi cenovno, bo izgradnja kanalizacije v delu KS Videm in KS Pobrežje. V nekoliko manjšem obsegu se bodo izvajale investicije tudi po drugih KS.
Kljub uspešnemu delu ugotavljamo, da obstaja še veliko želja in potreb. Pomembno je, da se še naprej trudimo in prav vsi — od župana, strokovnih sodelavcev, režijskega obrata, občinskih in krajevnih svetnikov, občanov, društev, ustanov do zavodov — iščemo najboljše rešitve.
Država nam je zmanjšala prihodke na letni ravni za približno 400.000 evrov.
Iz tega lahko sami zaključimo, da bomo v prihodnje imeli manj sredstev za investicije, za delovanje društev in razne
donacije. Želim, da bi pri sprejemanju odločitev dobro sodelovali, čeprav imamo včasih različne poglede in mnenja.
Ne glede na provokacije nekaterih, ki uporabljajo naj nižjo obliko človeškega dostojanstva, se bom še naprej trudil ustvarjati poštene in dobre odnose pri vodenju občine. Vas, drage občanke in občani, pa vabim, da naše delo ocenjujete na pošten in kulturen način. Vaše želje in predlogi so mi pri vodenju občine edino vodilo.
Spoštovani občanke in občani!
Ob koncu leta vam izrekam iskreno zahvalo za sodelovanje pri razvoju naše občine. Vsem skupaj želim blagoslovljene božične praznike, v letu, ki prihaja, pa mnogo sreče, zdravja, družinske sreče in složnega razvoja občine Videm.
Friderik Bračič, župan občine Videm
Majoika je prva turistična agencija v občini
"V T" družinskem podjetju Bračič v Jurovcih so v leto-% / šnjem letu dodali novo zgodbo. Odprli so turistič-▼ no agencijo Majoika in s tem še obogatili že tako pestro, tradicionalno ponudbo Majolke. Agencija je nastala z veliko željo po bolj celoviti turistični predstavitvi domačih krajev, še posebej Haloz z okolico, ki popotniku ponudijo lepote neokrnjene narave, bogato zgodovino, pestro kulinarično ponudbo in zanimive zgodbe s podeželja.
Turistična agencija, prva v občini Videm, ima sedež v gostinsko-turističnem objektu Majoika, ob glavni cesti Maribor—Gruškovje, torej na lokaciji, ki jo mnogi turisti že dobro poznajo.
Prvi odzivi po odprtju turistične agencije so odlični, povedo v Majolki, sicer pa je tudi njihova ponudba izletov in potovanj že na samem začetku pestra in vabljiva, še posebej v teh praznično obarvanih decembrskih dneh. V ponudbi TA Majoika so izleti, ekskurzije in potovanja z različno tematiko, terme in
wellness, namestitvene kapacitete, tudi v domači hiši, hkrati pa vedno nova aktualna ponudba krajših izletov in potovanj, novost v Majolki pa so tudi prevozi z lastnimi avtobusi.
Vse o ponudbi TA Majoika je mogoče izvedeti v aktualnih katalogih, zloženkah in na svetovnem spletu, prav gotovo pa bo agencijo najbolje obiskati osebno, na lokaciji Jurovci lb, v občini Videm.
TM
Zastopniška pisarna v občinski zgradbi
"V Tprostorih občine Videm je bila 21. novembra kraj-% / ša slovesnost ob odprtju zastopniške pisarne pod-▼ jetja Garant. Ob 10-letnici obstoja so se namreč v podjetju Garant zavarovanje - zavarovalno zastopanje, ki je pooblaščeni zastopnik Zavarovalnice Maribor, odločili, da odprejo zavarovalniško pisarno tudi v občini Videm in se tako približajo svojim zavarovancem širše Ptuja.
Pri simboličnem prerezu traku sta se ekipi Garant zavarovanja pridružila še videmski župan Friderik Bračič in direktor poslovne enote ZM Branko Tekmec.
Branko Smigoc, direktor Garant zavarovanje - zavarovalno zastopanje: »Naša ideja je bila, da se z odprtjem zastopniške pisarne v Vidmu, kjer je tudi naš teren, še bolj približamo našim zavarovancem z našimi uslugami. Iskali smo primeren prostor, v Vidmu, v zgradbi, kjer je tudi sedež občine, smo gospodu županu in občinski upravi predstavili naš predlog ter
prišli do skupnega dogovora. Majhno pisarno v pritličju smo sami že uredili in jo opremili po svoje, na dan odprtja pisarne pa smo začeli tudi dejansko obratovati. Vsaka nova pridobitev za zavarovance je dobra, ker potem oni vedo, da mi razmišljamo o njih in njihovih potrebah. Želimo si, da v teh precej hudih časih ljudem pomagamo bliže doma, tudi
izven njihovega delovnega časa, da lahko v naši pisarni uredijo vse zavarovalniške papirje, dobijo koristne informacije in pri nas sklenejo zavarovalno polico.
V tej zastopniški pisarni bomo za naše stranke urejali zavarovanja, lahko bodo prijavljali škodo, prišli samo po informacijo, v primeru večjih škod, pri čemer upamo, da jih bo čim manj, kot je bilo to na primer leta 2008, pa bodo lahko pri nas, v naši pisarni, cenili škode. Cenilci bodo prisotni v pisarni in bo zadeva lažje rešljiva.
Sicer pa so zavarovalniške pisarne po lokalnih skupnostih že neka stalna praksa
Zavarovalnice Maribor kot naše krovne organizacije, zato si želimo, da je tudi pisarna v Vidmu dobro sprejeta in da zavarovanci čim bolj uporabijo naše usluge.«
ZAKAJ IZBRATI ZAVAROVALNICO MARIBOR, V ČEM STE BOLJŠI? »Mislim, da ni toliko pomembno, katera zavarovalnica je, pomembno je, s kakšnimi ljudmi delaš v zavarovalnici. V Garant zavarovanju je že veliko let naš moto Kdor z Garantom sodeluje, ta se dobro zavaruje, in tega se držimo,« zaključi Smigoc.
Besedilo in foto: TM
Ekipa sodelavcev Garant zavarovanje - zavarovalno zastopanje z direktorjem Brankom Šmigocem
Okolje in človekove pravice
"V Tnovembru sta varuh za človekove pravice in Državni % / svet Republike Slovenije v prostorih državnega sve-T ta pripravila posvet na temo Odgovornost države za sanacijo onesnaženega okolja.
72. člen Ustave RS določa, da ima vsakdo pravico do zdravega življenjskega okolja. Državi je dana aktivna vloga v zvezi z varstvom okolja in
ohranjanjem naravnega ravnovesja. Tako mora zakonsko urediti vsebino in obseg pravice do zdravega življenjskega okolja pa tudi pogoje za
poravnavo škode, ki jo posamezniki ali skupine ljudi lahko povzročijo okolju. Onesnaževanje je lahko poseg v posameznikovo zasebno in družinsko življenje. Država je svoje državljane pred takimi posegi dolžna zaščititi z izvajanjem nadzora nad dovoljevanjem, vzpostavlja-
njem, izvajanjem in varnostjo industrijskih dejavnosti, zlasti še, če gre za dejavnosti, ki so lahko nevarne za okolje in človekovo zdravje.
V duhu ustavno zajamčene pridobitve je izzvenel pozdravni nagovor predsednika Državnega sveta, Mihe Ber-
varja.
Varuhinja človekovih pravic, Vlasta Nussdorfer, je v nagovoru poudarila neodgovorno ravnanje z okoljem v preteklosti, saj smo priča ekstremnim vremenskim pojavom, ki niso le izjema, ampak realnost. Izpostavila je pravico do zdravega življenjskega okolja vsakega od nas. Opozorila je na probleme življenjskega okolja v Mežiški dolini, Celjski kotlini in Zasavju. Želi, da kmalu zagotovimo v teh življenjskih okoljih primerne pogoje za normalno življenje, in upa, da država ne bi bila več gluha za opozorila tistih, ki nam je narava blizu. Zaključila je z mislijo, da »imamo eno zemljo, in takšno moramo pusti tu našim zanamcem«.
Nagovoril nas je tudi evropski komisar za okolje, Janez Potočnik, problem onesnaževanja okolja je predstavil kot
globalni problem. Doma v Sloveniji imamo ustrezna orodja, s katerimi bi lahko preprečili nadaljnje onesnaževanje okolja, vendar smo vse preveč zadržani. Premalo izkoriščamo možnosti evropskega sofinanciranja v podporo sanacijskim projektom, ki so namenjeni integriranim razvojnim projektom obnove degradiranih področij. Poleg tega bi morali bolje raziskati uporabo principa »onesnaževalec plača«. Zaključil je z mislijo, da se v svetu krepi zavest, da je problem degradiranih področij treba reševati.
Predavatelji, ki so predstavili posamezne tematske sklope na temo Mežiške doline, Celjske kotline in Zasavja, so predstavili zlasti dosedanja prizadevanja na področju sanacije degradiranih področij, ki se izkazujejo zlasti v izgradnji osnovne infrastrukture, spremljanju
kazalnikov učinkovitosti pri nadaljnjem onesnaževanju mikro okolja in dejstvih, kako ti ukrepi vplivajo na kakovost bivanja in na zdravje tam živečih ljudi. Opozorili so na dejstvo, da je priprava projektov dolgotrajna, zahtevna, finančno preobsežna za lokalne skupnosti in da se sanacija degradiranih področij izvaja prepočasi.
Skupna misel vseh govorcev in razpravljavcev je bila, da imamo na razpolago ustrezne vzvode, znanja pa tudi finančna sredstva v evropskih skladih, da lahko bolj smelo vstopamo v smer odpravljanja in obnove degradiranih področij ter da tega bremena iz preteklosti ne prelagamo na naše zanamce, rešiti jih je treba sedaj.
Mag. Ivan Božičko
Najpodjetniška ideja 2013 - razpis do konca 2013
"JE JT anager klub Ptuj že tretjič razpisuje »Najpodje-|% / E tniško idejo«. Razpis je še aktualen, na pobudo JL ▼ JL dijakov in študentov so prijave možne do 31. 12. 2013. Za podaljšanje roka do konca leta 2013 smo se odločili, ker so bili dijaki in študenti z možnostjo, da se prijavijo na razpis, seznanjeni šele v začetku šolskega oz. študijskega leta. Ocenjujemo, da podaljšanje roka koristi tudi podjetnikom.
Po preteku roka za prijavo bo komisija pod vodstvom mag. Vlaste Stojak izbrala najidejo v treh različnih kategorijah. V kategoriji podjetij so to mala in mikro podjetja ter velika in srednja podjetja, v kategoriji študentov in dijakov pa bo komisija ocenjevala ideje, s katerimi v obliki kratkega poslovnega načrta sodelujejo dijaki in študenti. Spodbujanje in promoviranje podjetniških idej je ena od aktivnosti, s katero klub sledi svoji viziji in ciljem, to je aktivno vključevanje v širšem okolju v smislu spodbude podjetništva in razvija-
nja novih podjetniških idej. Razpis postaja prepoznaven v lokalnem okolju, vendar si želimo, da bi komisija ocenjevala še večje število podjetniških idej kot na preteklih dveh razpisih. Spodbuda, da podjetniki predstavijo svoje inovativne ideje, postaja tradicionalna, zato bomo razpise nadaljevali vsaki dve leti. Podrobni razpisni pogoji so objavljeni na spletni strani Manager kluba Ptuj www. mkp.si. Bistveni pogoji za sodelovanje so naslednji:
- Kandidira lahko gospodarska družba ali samostojni podjetnik s sedežem na
območju upravne enote Ptuj, ki mu je uspelo realizirati izvirno podjetniško idejo v zadnjih 5 letih.
—	Na razpis ni možno kandidirati z idejo, ki je na zadnjih razpisih že bila nagrajena.
-	Idejo je treba prijaviti na obrazcu, ki je prav tako dostopen na spletni strani Manager kluba Ptuj.
Komisija bo pri ocenjevanju upoštevala izvirnost ideje in njen potencial, pričakovan poslovni učinek ter vpliv poslovne ideje na družbeno in naravno okolje.
Razpisni pogoji za dijake in študente so nekoliko drugačni. Pri njihovih idejah bodo upoštevane realizirane ali samo načrtovane poslovne ideje, zapisane v obliki kratkega poslovnega načrta. Ločeno bo komisija obravnavala prijavljene ideje dijakov in študentov. Kriterij izbora je izvirnost ideje. Novost je
tudi v tem, da lahko idejo prijavi posameznik ali skupina največ treh dijakov ali študentov z mentorjem.
Z objavami v medijih želimo člani in članice Manager kluba Ptuj spodbuditi vse podjetnike, da svoje ideje prijavite. Najboljše ideje bomo tudi nagradili. Morda so ta trenutek najbolj privlačne nagrade za dijake in študente - Talum bo namreč zmagovalcema podelil kadrovski štipendiji. Zmagovalci v kategoriji malih in velikih podjetij bodo prav tako nagrajeni z uporabnimi nagradami, kot so: enoletno brezplačno članstvo v Manager klubu Ptuj, izobraževanje v organizaciji Štajerske obrtne zbornice, naročnina na revijo Podjetnik, pomoč pri pripravi poslovnega načrta ali projekta strokovnjakov na ZRS Bistra, alarmni sistem za poslovni prostor, kosila v
Restavraciji Pan in darilni paket izdelkov za nego.
Do konca leta je še nekaj časa, vendar vam svetujemo, da s prijavo ne čakate na zadnje dni. Če potrebujete dodatna pojasnila ali imate težave s prijavo na razpis, se lahko obrnete za gospodarske družbe in podjetja na naslov bistra@ bistra.si ali lidija.tusek@bistra.si (kon-
taktna oseba dr. Lidija Tušek Korošec, Z RS Bistra Ptuj, telefon 02 748 02 50) ter za dijake in študente na mag. Darja Harb, Revivis Ptuj in Šolski center Ptuj, darja.harb@scptuj.si.
Svečana razglasitev zmagovalcev v posameznih kategorijah in podelitev nagrad bosta 24. januarja v Domu kulture Muzikafe na Ptuju.
Sodelovanje v izboru za Najpodjetniško idejo je lahko tudi dobra poslovna priložnost. Zato vabimo vse, ki ste podjetni in razvijate nove ideje ter jih uveljavljate v praksi, da se prijavite na razpis.
Marko Drobnič, predsednik MK Ptuj Mag. Vlasta Stojak, vodja komisije za izbor Najpodjetniške ideje
Zakon o davku na nepremičnine
Zakon o davku na nepremičnine sledi konceptu modernizacije obdavčitve nepremičnin, saj hoče načeloma obdavčiti vse nepremičnine glede na njihovo vrednost, vrsto lastništva ali vrsto rabe. S predlaganim zakonom se torej želi doseči vzpostavitev celovitega, enotnega, enakopravnega, pravičnega in preglednega sistema obdavčitve nepremičnin. Davek na nepremičnine bo nadomestil štiri dajatve:
—	nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč,
—	davek od premoženja,
—	pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest in
—	davek na nepremičnine večje vrednosti.
Davčne stopnje so določene po skupinah nepremičnin, in sicer za stavbe in dele stavb skupaj z zemljišči, na katerih stojijo, glede na model vrednotenja in šifro dejanske rabe, za zemljišča pa glede na model vrednotenja, kot je nepremič-
nini pripisan v registru nepremičnin na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, v skladu s seznamom skupin nepremičnin ali delov nepremičnin. Davčna osnova bo posplošena tržna vrednost, zapisana v registru nepremičnin. Za stanovanjske stavbe bo osnova v prvih dveh letih nižja, in sicer bo za leto 2014 znašala 80 odstotkov, za leto 2015 pa 90 odstotkov posplošene tržne vrednosti.
Geodetska uprava mora najkasneje do 1. februarja 2014 vsem lastnikom nepremičnin v skladu s postopkom (28. člen omenjenega zakona), ki je predpisan za poskusni izračun vrednosti nepremičnin po zakonu, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin, poslati obvestilo o podatkih o nepremičninah, posplošeni tržni vrednosti, ki je pripisana nepremičninam na dan priprave obvestila, s pripisanim informativnim podatkom o davčnih stopnjah in o izračunanem davku na nepremičnine.
Opozoriti vas želimo, da ste pozorni na poskusni izračun davka na svoje nepremičnine. V primeru ugotovljenih nepravilnosti se obrnite na institucijo, ki bo navedena v pravnem pouku prejetega obvestila, Geodetska uprava, spletni naslov http://www.gu.gov.si/si/, ali upravna enota, oziroma si boste lahko s pomočjo gesla, ki bo navedeno na obvestilu in je izključno vaše, popravili morebitne nepravilnosti.
Izjeme: davek se ne bo plačeval za kulturne spomenike, ki služijo za javno in splošno rabo, sakralne objekte v lasti registriranih verskih skupnosti ter neplodna zemljišča, varovalne gozdove in gozdne rezervate. Prav tako ga bodo oproščene humanitarne organizacije, diplomatska predstavništva, mednarodne organizacije in institucije EU.
Pripravila:
Občinska uprava občine Videm
Vzorčenje in preiskava kmetijskih pridelkov na poplavnih območjih v Šturmovcih
Po strokovni presoji/odločitvi je od 16. 7. do 13. 8. 2013 potekalo vzorčenje kmetijskih pridelkov (zelenjave in žit) na poplavnih območjih v Šturmovcih, ki so bila prizadeta po jesenskih poplavah leta 2012.
Odvzetih je bilo 10 različnih vzorcev zelenjave z dveh vrtov ter en vzorec pšenice z namenom ugotovitve (ocene) onesnaženosti kmetijskih pridelkov na omenjenem območju s kovinami — svin-
cem, kadmijem in cinkom.
Ocena rezultatov preiskave je pokazala, da so vsi odvzeti vzorci na vrtovih in vzorec pšenice v Šturmovcih glede vsebnosti kovin v skladu s slovensko in evropsko zakonodajo. V vzorcih zelenjave in pšenice so dokazane vsebnosti kovin primerljive s podatki o naravnih vsebnostih kovin v posamezni vrsti zelenjave oziroma v pšenici.
Iz navedenega sledi, da kljub povišani
vsebnosti kovin v vzorcih tal, odvzetih po poplavah na območju Šturmovcev, vsebnost kovin v preiskovanih vzorcih zelenjave in žita ne presega mejnih vrednosti.
Celoten vpogled v elaborat vzorčenja in preiskave kmetijskih pridelkov na poplavnem območju v Šturmovcih je na ogled pri tajnici občine Videm v času uradnih ur.
Občinska uprava
Martinovali v družbi vinske kraljice
t m 'teden dni pred martinovim se je praznovanje tega lepega jesenskega praznika že začelo v Halozah, -S- občina Videm pa je tradicionalno martinovanje pripravila 2. novembra. Občine na območju Haloz in številni vinogradniki so namreč tudi letos združili moči in se povezali v skupno prireditev Martinovanje Haloze 2013. Zgodba letošnjega haloškega martinovanja pa se je znova začela v Vidmu.
Prireditev pod šotorom ter ob Vidovi kleti in v njej je dan po prazniku sprejela lepo število obiskovalcev in nastopajočih, glavno vlogo pa so imeli seveda domači vinarji. Predstavili so se z odlično ponudbo, žene in gospodinje iz društev v občini Videm pa so k dobri kapljici ponudile še izbrane kulinarične dobrote. Zupan Friderik Bra-
čič, ki je imel tudi pozdravni nagovor, je na slovesnosti gostil ptujsko vinsko kraljico Moniko Rebernišek, ki je v tistih dneh še bila aktualna, na martinovo pa je na Ptuju že predala krono novi kraljici.
V kulturnem programu so nastopili Vinogradniki KD Videm, učenci OŠ Videm od 1. do 3. razreda, Vid Hrga in
Najmlajši nastopajoči so se na Martinovem odru odlično znašli.
Videmski šotor je bil poln do zadnjega kotička, v ospredju pa gosti tradicionalne videmske prireditve.
Zapeli so ljudski pevci Vinogradniki.
Blagoslov mošta je letos opravil p. Janez Ferlež.
Veliko smeha in zabave je bilo v šaljivi točki, ko so Mejaši iz Repišč opravili krst mošta.
Niko Kozel v šaljivi točki, na harmoniki pa jih je spremljal Dejan Štuhec. Nastopili so tudi Veseli Jožeki, poseben nagovor je imela tudi vinska kraljica Monika Rebernišek.
Ob prazniku svetega Martina, ki pomeni simboličen zaključek vsega vinogradnikovega prizadevanja in celoletnega truda, so zbrani v Vidmu ob domači hrani in
kapljici, izbranem kulturnem mošt krstili Mejaši iz Repišč, programu lahko spremljali ki znajo to odlično narediti svečani blagoslov mošta, ki in občinstvo zares spraviti v ga je opravil p. Janez Ferlež. dobro voljo.
V šaljivem delu prireditve so	TM

Naše žene in gospodinje so mize bogato obložile.
Vesela družba seje iz šotora preselila v Vidovo klet.
Videmski župan je bil vesel posebnega obiska na martinovanju in družbe ptujske vinske kraljice Monike Rebernišek, ki je krono že predala na martinovo na Ptuju.
Tudi pokači iz Tržca so ponudili nekaj domačega z Djočanove kmetije, kar je z veseljem poskusil tudi njihov prejšnji predsednik mag. Ivan Božičko.
Foto: Brane Kolednik, TM
Martinovanje v Leskovcu
"TT" eto je spet naokrog in ponovno je prišel čas, ko iz mošta nastane vino. Da je ta dogodek pomemben za JL—VLeskovčane in okoliške ljudi, so potrdili z obiskom tradicionalnega martinovanja v Leskovcu. Po tradiciji to prireditev že vrsto let pripravi Turistično društvo Klopotec iz Leskovca.
Jesen je čas, ko se letnemu času primerno stvari umirjajo in pripravljajo na zaslužen odmor. Le z moštom je zadeva drugačna. Ta nepridiprav kar vre in želi postati nekaj močnejšega, kakovostnejšega. Zeli postati gospod, žlah-
tna kapljica. Prizadevni člani Turističnega društva Klopotec iz Leskovca mu vsako leto pomagajo k tej žlahtni preobrazbi.
Letos so že tradicionalno martinovanje priredili v središču kraja, pred prostori
Leskovška Martinova prireditev je bila posebna tudi zaradi krsta mošta.
Šurci so 5 pristnimi starodobnimi glasbili poskrbeli za zvok tradicije.	Foto: Anja Potočnik
turističnega društva. Za obiskovalce se nikoli ni treba bati, tudi letos je ogromno ljudi prišlo pogledat prireditev. Tudi okoliški vinogradniki vsako leto s ponosom prinesejo mošt, rezultat celoletnega dela. No, brez zlivanja mošta v skupni sod, iz katerega se kasneje toči kakovostna žlahtna kapljica, bogatega in s tradicijo prežetega kulturnega programa ter seveda krsta mošta si prireditve sploh ne znamo več predstavljati. Vinogradniki so se tudi letos izkazali, Siir-ci so s pristnimi starodobnimi glasbili poskrbeli za zvok tradicije, ženski pevski zbor
iz Leskovca ter Strmčice pa so s petjem poslušalcem privabili prijetne zvoke v ušesa. Na prireditvi ne gre niti brez krsta mošta, resnega in — no, takšnega malo bolj za šalo.
Da dober glas seže v deveto vas, tudi ni treba posebej poudarjati. Letošnjo prireditev so si ogledali tudi člani Turističnega društva iz Braslovč. Čeprav prej večina niti vedela ni, kje je Zgornji Leskovec, se je po prireditvi to dejstvo zagotovo spremenilo. Po pogovorih z njimi so domov odšli polni pozitivnih vtisov in spominov na zanimivo, pestro in s tradicijo prežeto prireditev.
V prihodnje si lahko želimo le še več podobnih prireditev v kraju, saj predvsem ob takšnih dogodkih ljudje
pozabijo na skrbi težavnega vsakdana in negotovost bližnje prihodnosti.
Iztok Roškar
Martinovanje po šturmovsko
'V'
turmovčani smo v okviru TD Sturmača in martinova-nja v občini Videm tudi letos organizirali martinova-
V-Znje.
Martinovo ali god sv. Martina iz Toursa, ki ga vsako leto praznujemo 11. novembra, je dan, na katerega se evropske države na različne načine spominjajo svetnika, ki je dal svoj plašč beraču, da bi lahko skril svojo revščino. V Sloveniji se dan sv. Martina praznuje predvsem kot praznik vina, ko se mošt spremeni v
vino. Ob praznovanju potekajo tudi pojedine. Pojedina na našem martinovanju sicer ni bila čisto tradicionalna, saj smo si namesto gosi in mlincev privoščili obložene kruhke, kuhano meso, krompir in zelenjavo. Ob tem se moramo zahvaliti tudi gostom, ki so s seboj prinesli doma pečene slaščice. Zbralo
Utrinek z martinovanja v Šturmovcih
se je lepo število gostov, tako iz Šturmovcev kot širše občine Videm. Kot vsako leto so nas s svojim obiskom počastili tudi prijatelji iz Haloz (katerim se moramo zahvaliti, da so nam poklonili veliko dobrega vina) in prijatelji iz
Pobrežja.
Čas je ob prijetni družbi zelo hitro mineval, tako smo se družili do poznih večernih ur in se že veselimo našega naslednjega srečanja.
Besedilo in foto: Laura Rožman
V Sovičah na Martinovo nedeljo
KTD Soviče - Dravci je na Martinovo nedeljo, 10. novembra, pripravilo prijetno martinovanje za svoje člane in prijatelje. Ti so se družili pri muzeju, društvenem vinogradu in klopotcu na Korpičevi domačiji, kjer so uspešno izpeljali tudi šaljivi krst mošta, pospravili klopotec in nazdravili novemu vinskemu letniku.
Zbrala se je vesela družba domačinov in njihovih prijateljev, skupaj so nazdravili novemu vinskemu letniku. Foto: Korpič
Na Barbarno v Cirkulanah
Pri muzeju v Sovičah je bilo na Martinovo nedeljo še posebej veselo in prijetno ...
Foto: Korpič
V Sovičah so pospravili tudi klopotca velikana.
Foto: Korpič
Tradicionalna prireditev v sosednji občini Cirkulane in župniji ob godu farne zavetnice sv. Barbare je bila letos 1. decembra. Na Barbarno nedeljo je na trgu pred cerkvijo potekal semanji dan, ki so ga povezali z zanimivimi spremljevalnimi dogodki. Zbrane sta po pozni maši pozdravila in nagovorila zgodovinska lika grof Jurij Friderik in grofica Marija Barbara Sauer z gradu Bori, spremljala pa ju je tudi posebna garda vojakov s sabljami, članov KTD Klopotec Soviče - Dravci, ki tudi sicer spremljajo 10. ptujskega princa karnevala Vegana Turniškega, plemenitega Thurna in Valsassina.
TM
Na farni praznik so pri sveti Barbari v Cirkulanah pripravili semanji dan, tam pa smo ob zgodovinskih likih grofa Jurija Friderika in grofice Marije Barbare Sauer z gradu Bori lahko srečali tudi del garde vojakov s sabljami, sicer člane KTD Klopotec Soviče - Dravci.
Foto: TM
Martinovanje v Majskem Vrhu
obotno Martinovo popoldne v okviru martinovanja občine Videm se je odvijalo tudi v Halozah, v vaškem domu Majski Vrh, kjer se je kljub deževnemu vremenu zbrala velika množica veselih ljudi. Prisotni so bili svetniki občine Videm in svetnik KS Videm. Vse zbrane je pozdravila svetnica občine Videm Marija Trafela. Deževen dan smo popestrili s kulturnim programom, za katerega so poskrbele različne generacije.
Posebej za to priložnost sta se izkazali domačinki Neli Selinšek in Milena Fajt, ki sta se naučili pesem »Iz zemlje gre trsek« in se z njo tudi predstavili. Svojo harmoniko je pogumno raztegnil mladi harmonikar Žiga Kokol, ki se je s pesmijo ob spremstvu svoje babice Anice že večkrat predstavil, s harmoniko pa tokrat prvič. Vinogradniki pod vodstvom gospe Anice so se predstavili s pesmimi, ki so značilne za Haloze in Martinov praznik.
Martinovanje je pri nas postalo eden izmed najbolj priljubljenih ljudskih praznikov. Dan, ko se mošt spremeni v vino. Praznujemo ga na različne načine, nikjer pa ne manjkata zadostna količina vina in dobra malica. Tako je bilo tudi pri nas, saj smo obiskovalcem postregli z mesnimi dobrotami in prilogo. Gospodinje smo poskrbele tudi za raznovrstne sladke in slane priboljške.
Kot vsako leto smo tudi tokrat nazdravili z domačim
vinom, ki ga sami pridelamo v domačem vinogradu, in vinom, ki ga ob tej priložnosti podarijo prijatelji iz Šturmovcev. Že po tradiciji se druščina preseli v vinsko klet, kjer zadonijo znane pesmi napitnice, tudi letos so zadonele. Za spremljavo sta poskrbela naša Jožeka —
Topolovčev in Selinškov. Veselo praznovanje se je zaključilo pozno zvečer s pesmijo, klepetom in dogovorom, da ta praznik in tradicijo obdržimo v naših krajih tudi v prihodnje.
Besedilo in foto: Danica Trafela
Martinovali tudi v Skorišnjaku
m 'T" Skorišnjaku so tradicionalno martinovanje letos % / pripravili na Martinovo soboto. Kot vsako leto se T je prireditev začela s sveto mašo in blagoslovom mošta, nadaljevala pa se je v sproščenem vzdušju v šotoru ob dobri hrani in pijači.
Na tradicionalno, 13. martinovanje so se v Skorišnjaku pripravljali že nekaj časa. Pripravili so tudi njihov tradicionalni voziček, na katerem je sodček, v katerega so vinogradniki pred obredom zlili svoj mošt. Mošt je med sveto mašo blagoslovil farni župnik Edi Vajda. Po samem obredu se je praznovanje godu sv. Martina nadaljevalo v pripravljenem šotoru, letos pri Andreju Vidoviču. Tam so člani društva in prijatelji
poskrbeli za sveže pripravljen in odličen bograč, s katerim so postregli obiskovalcem. Manjkalo ni niti dobre skori-šnjaške kapljice in dobrot, ki so jih pripravile gospodinje. Za prijetne zvoke sta poskrbela mlada harmonikarja Alen Orlač in Patrik Vidovič. Kljub slabemu vremenu je na martinovanje v Skorišnjak prišlo veliko število ljudi in tako so skupaj z vinogradniki proslavili njihov praznik, god sv. Martina. Pravijo, da jim
Vinogradniki pri zlivanju mošta v sodček
Foto: MT
takšna druženja veliko pome- kleti kot tudi za organiziranje nijo, prav tako obisk prija- takšnih prireditev, teljev in znancev, saj jim to
daje novo energijo za nadalj-	Melita Turk
nje delo tako v vinogradu,
Martinovo
Martinovo je čas, ko se zaključuje jesensko delo, še posebej je praznik priljubljen zaradi povezanosti z vinom. Legenda namreč pravi, da je sveti Martin spremenil vodo v vino. Praznovanje, ki mu po ljudskem izročilu pravijo tudi "jesenski pust", se razlikuje v krajih po Sloveniji in tudi drugod po svetu.
KDO JE BIL SVETI MARTIN
Sveti Martin Tourski je bil galsko-fran-kovski narodni svetnik. Njegova starša sta bila pogana, sam pa je že z dvanajstimi leti proti volji svojih staršev prosil za sprejem med katehumene. S petnajstimi leti je stopil v državno vojsko in postal častnik gardne konjenice. Pri vojakih je pokazal izredno skromnost in nesebičnost, kar ga je ljudstvu še posebej približalo. Po nekaj letih vojaške službe je bil posvečen v mašnika.
Leta 371 je bil Martin izvoljen za škofa, čeprav je imel med duhovščino, ki se ni hotela odpovedati privilegijem in udobju, veliko sovražnikov. Ljudstvo pa ga je imelo neverjetno rado. Po vsej deželi so govorili o njegovih čudežih: ozdravljanju, obujanju od mrtvih, izganjanju hudobnih duhov, krotenju divjih živali. Kmalu po njegovi smrti, leta 397, so ga začeli častiti kot svetnika. Bil je eden izmed prvih svetnikov nemučencev, ki mu je Cerkev priznala svetniško čast.
Iz tega časa so naše najstarejše cerkve, posvečene sv. Martinu, na Slovenskem jih je več kot 121.
LEGENDA O GOSEH
Precej kasnejša je legenda o goseh, ki naj bi izdale svetega Martina, ko se je skril pred sli, ki so mu prišli povedat, da je izvoljen za škofa. Ker so ga izdale, morajo za kazen, na dan njegove smrti, umreti. Od tu izvira tudi navada, da je treba na Martinovo nedeljo jesti pečeno gos. Gos je od svetega Martina precej starejša in je bila nekoč po vsej verjetnosti poganska daritvena žival, povezana z jesenskimi obredji. To dokazuje tudi prerokovanje s pomočjo gosje prsne
kosti: Ce je prsna kost Martinove gosi rjava, bo baje zelo mrzla zima. Ce je bela, bo veliko snega.
V vinskih deželah se je goski za martino-vo pridružilo vino, ki prav ta čas dozori. Povezava z martinovim je rodila legendo, da je sveti Martin spremenil vodo v vino. Pri nas pravimo tudi "Vino pije svet' Martin, voda naj pa žene mlin". Včasih prinese Martin še nekaj lepih in toplih dni, ki jim pravimo babje leto. Temu pa ni mogoče preveč zaupati, saj za soncem svetega Martina kmalu prideta sneg in zmrzal. Kmalu po marti-novem je miklavževo in z njim nov cikel letnih praznikov.
Martinovo je pomemben dan tudi v fantovskem življenju. V Bohinju so na Martinovo nedeljo, zvečer, v gostilni sprejemali nove fante v fantovsko družbo. To so bili fantje, ki so imeli listek za nabor. Sprejem se je imenoval krst.
Fant je moral najprej dati za Štefan vina, nato pa eno zapeti. Potem se je moral spovedati pred fantovskim vodjem. Zatem je moral po svoje dekle, če jo je pripeljal nazaj in mu je prižgala cigaro, je bil sprejet. Če je prišel nazaj brez nje, je moral dati za pet litrov vina in čakati na sprejem naslednje leto. Dokler ni bil sprejet, ni smel med fante na vas in ni smel nositi suknje.
AG
Martinovanje na Kočarjevi domačiji
V sklopu martinovanja v občini Videm je potekalo tudi martinovanje v preurejenem skednju na Kočarjevi domačiji. Skupaj s člani Folklornega društva Pobrežje je veselo in družabno srečanje organiziral Marko Peter, gospodar domačije. V sproščenem vzdušju sobotne-
ga večera smo se družili ob dobri kapljici in jedači, za glasbeno popestritev pa sta poskrbela harmonikarja Zlatko Nemec in Rok Gojkošek.
Besedilo in foto: AG
Harmonikar Rok s pomočnikoma Juretom in Nejcem
Izbor pobreškega kletarja 2013
Pobreški kletarji do leta 2013
Pobreški kletar Ivan s pomočnikom Francijem
"TT" 7^ot že tradicionalno so se pobreški kletarji zbrali v četrtek pred martinovim na prireditvi, na kateri so JL *Jzbrali novega vaškega kletarja in zbirali mošta. Tradicionalen prihod v polno dvorano vaškega doma so izvedli kletarji prejšnjih let, ki sta jih pospremila voditeljica programa Violeta Flajs in harmonikar Blaž Hameršek.
Dosedanji kletar Ivan Frida-uer, pri delu mu je pomagal pomočnik Danilo Drevenšek, se je le stežka poslovil od te funkcije. S ponosom, zavzetostjo in veseljem je opravljal delo vaškega kletarja, vsako nalogo je opravil z dodano vrednostjo. Zato ni presenetila njegova prošnja, da bi mu podaljšali mandat še za eno leto. Vendar so pravila glede imenovanja jasno postavljena, zato je predal ključe novemu pobreškemu kletar-
ju — letos je to nalogo prevzel Ivan Krajnc, ki je za svojega pomočnika izbral Francija Murka.
Prireditev so obiskali številni Pobrežani in mnogi drugi gostje, glasbeno pa sta dogodek popestrila harmonikarja Blaž Hameršek in Rok Goj-košek. Župan občine Videm Friderik Bračič je pohvalil organizacijo in izvedbo dogodka ter številno udeležbo.
Krajani so darovali 180 litrov
Martinovanje na Kočarjevi domačiji v Pobrežju
kvintona in 120 litrov belega Poklon jeseni - razstava mošta, s skupnimi močmi so krompirjevih jedi je bila kletarji zbrano kapljico preto- tokrat v organizaciji Društva čili v sode v vaški kleti, nove- žensk Pobrežje. Prireditev se mu kletarju Ivanu Krajncu je nadaljevala s pogostitvi-pa ob tem predali odgovorno jo, druženje pa se je zavleklo nalogo, da ga skrbno neguje. pozno v noč.
Kulturni večer bližje glasbi
V
t M enska vokalna sku- nadaljevala pa z nekaterimi dvorano OS Leskovec na pri- skupine, ki jo vodi doma-M pina KD Leskovec lepimi slovenskimi pesmimi, reditev Bodi bližje glasbi. čin Srečko Zavec, jubilej pa M Jje praznovanje svoje Petkov večer, 18. oktobra, je	so pevke proslavile v družbi
petletnice začela s Pozdravno bil nekaj posebnega za vse, Posvečena je bila petletnici mnogih glasbenih prijateljev pesmijo Jožeta Leskovarja, ki so prišli v večnamensko ustvarjanja ženske vokalne in gostov, ki so lepo napolnili
Ženska vokalna skupina KD Leskovec z zborovodjem Srečkom	V programu jubilejne prireditve so nastopili tudi nekateri
Zavcem je dopolnila pet let ustvarjanja.	glasbeni gostje, med njimi zasedba Štajerski vihar.
prireditveni prostor. Ženska vokalna skupina KD Leskovec je dopolnila šele pet let, vendarle pa lahko vse pevke v skupini predstavimo kot pevke z dolgim stažem, saj prav vse pojejo že veliko let, nekatere celo polnih 40. Večina pevk prepeva tako dolgo, kot prepeva njihov zborovodja Srečko Zavec, ki je prav tako zelo zaslužen za ohranjanje pevskega izročila v Halozah. Na začetku se je zbor imenoval prosvetno-cerkveni, potem se je preimenoval v žensko vokalno skupino, tisto skupino, ki je nepogrešljiva za vse priložnosti, in prav dogodek ob majhnem jubileju je bil prikaz tistega najboljšega, kar pevke dobro znajo. Zensko vokalno skupino iz Leskovca sestavljajo: Sonja Zavec, Slavica Vidovič, Gordana Lešnik, Natalija Senekovič, Marjana Skok, Jožica Krajnc, Irena Medved, Angela Kozel, Marjana Serdin-šek, Irena Stopajnik, Branka Petrovič, Marija Feguš, Damjana Cebe.
LESKOVŠKIM KULTURNIKOM GALLUSOVE IN MAROLTOVE ZNAČKE
Dolgoletnim leskovškim ljubiteljskim kulturnikom je
Martin Vidovič iz Javnega sklada za kulturne dejavnosti, območne izpostave Ptuj, podelil Gallusove in Maroltove značke ter jim čestital za delo in uspehe v kulturi. Slavljenkam in zborovodju Zav-cu je za vztrajnost in dolgoletno delo v pevskih skupinah čestital tudi videmski župan Bračič, ki je izrazil ponos in veselje nad vsemi skupinami ljubiteljskih kulturnikov, ki so v občini Videm pravo malo bogastvo. Pevkam in zborovodju je zaželel še na mnoga leta prepevanja. Za enkratno čestitko in za vsa
mala presenečenja je na prireditvi poskrbela tudi Ana Zavec, predsednica ženske vokalne skupine.
Med gosti na prireditvi so bili poleg župana občine Videm Friderika Bračiča, svetnikov občine Videm, predstavnikov KS s predsednikom Francom Kozelom tudi vodja OŠ Leskovec Marjana Serdinšek, župnik v župniji sv. Andraža Edi Vajda, prof. dr. Ivan Meško s soprogo, iz območne izpostave sklada za ljubiteljsko kulturo Ptuj Martin Vidovič in Jože Dernikovič, velik prijatelj zborovodja
Srečka Zavca in leskovških kulturnikov. Prav vsakemu od njih so se pevke poklonile s kakšno vrstico pesmi.
Tudi na tej prireditvi smo se lahko prepričali, da je glasba sprostitev, delo in veselje, nekaj, brez česar si verjetno mnogi sploh ne bi znali predstavljati dneva. Tako je tudi pri leskovški ženski vokalni skupini, ki se je na slovesnosti poslovila z eno najlepših slovenskih pesmi — s pesmijo Dan ljubezni.
TM
Utrinek s prijetnega kulturnega večera v Leskovcu	Foto: Brane Orlač
V jesenski noči selske pevke obeležile 15-letnico
"V^evke ljudskih pesmi KD Sela so tudi letos organi-■ .Ozirale že tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in .A. godcev. V kulturni dvorani na Selih so v soboto, 23. novembra, na prireditvi V jesenski noči gostile mnoge pevske prijatelje in druge goste, med njimi tudi videmskega župana Friderika Bračiča s soprogo, p. Jožeta Petka, vodjo podružnične OŠ Sela Claudio B. Mihelič, predstavnico Javnega sklada za kulturne dejavnosti OI Ptuj in nekatere svetnike KS Sela. Slavljenkam, ki so ta večer obeležile tudi 15-letnico pevskega ustvarjanja, pa so čestitko izrekli tudi
mnogi pevski prijatelji.
Zgodba o skupini pevk ljudskih pesmi KD Sela se je začela pisati leta 1998. Že mnogo let jih vodi "neumorna ljudska umetnica" Antonija Kaučevič, ob njej pa v skupini prepevajo še Zofka Hebar, Lojzka Murko, Marija Potočnik in Danica Palijan. V vseh teh letih so nanizale veliko nastopov na srečanjih ljudske glasbe in drugih prireditvah, že vrsto let pa v novembru svoje prijatelje povabijo na Sela, na njihovo prireditev V jesenski noči. Tudi letos se je njihovemu vabilu odzvalo veliko ljubiteljev ljudskega petja in godcev.
Najprej smo lahko prisluhnili gostiteljicam večera, nato pa so na odru zapele in zaigra-
le številne skupine pevcev in pevk ljudskih pesmi ter godcev: FD Pobrežje, Zvezdni dol iz Kidričevega, KPD in DU Stane Petrovič Hajdina, KUD Maksa Furjana Zavrč, Ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj, FD Rožmarin Dolena, FD Lancova vas, Mejaši iz Repišč, DU Turnišče, ansambel Rinka iz Savinjske doline in hišni ansambel DU Markovci. K bogatemu programu pa so poskočne viže dodali tudi Janja Tominc s harmoniko in mlada muzikanta Marko in Davorin.
"LJUDSKA PESEM OHRANJA DOM IN ROD"
Letošnja jesenska noč je bila
Pogled v dvorano, ki sojo ta večer napolnili številni nastopajoči na prireditvi in gostje.
Foto: Matej Pal
Gostiteljicam večera, pevkam ljudskih pesmi KD Sela, je za 15 let ustvarjalnega delovanja v imenu KS Sela čestital Martin Beranič.
Ob koncu prijetnega glasbenega večera so se selske pevke v družbi prijateljev poslovile s tistima znanima pesmima Pojdem na Štajersko in Ne prižigaj luči.
še posebej svečana, saj so selskim pevkam za 15 let aktivnega in organiziranega prepevanja izrekli čestitke mnogi gostje. Friderik Bračič, župan občine Videm, je med drugim poudaril pomen takih prireditev, ki na neki način povezujejo generacije. Hkrati se je selskim pevkam zahvalil za še en doživet glasbeni večer in tudi za to, da že toliko let dajejo prav s pesmijo prepoznavnost svojemu kraju. Pater Jože Petek pa je v svoji čestitki poudaril, da je ljudska pesem poleg domače besede in molitve tista, ki
ohranja dom in rod.
Dobrim željam so se pridružili tudi drugi gostje, ob koncu pa je zazvenela še skupna pesem vseh nastopajočih, letos smo lahko slišali kar dve — Pojdem na Štajersko in Ne prižigaj luči.
Srečanje se je na Selih zaključilo s klepetom in ob dobrotah, ki so jih tudi letos pripravile članice aktiva žena

Rožmarinove! aktivni tudi v jesenskih mesecih
■ lolkloristi in folkloristke smo aktivni tudi v jesenskih I ^ mesecih. Po končani trgatvi v naših vinorodnih Halo-JL zah smo začetek nove sezone začeli s piknikom. Pot nas je ponesla k prijateljem na Hrvaško, kjer smo zaplesali na Vratišinskih veselih uricah. Zelo smo bili veseli povabila, saj smo pri prijateljih iz Vratišinca pred leti že gostovali.
Intenzivno se ukvarjamo z novimi postavitvami in urejanjem prostorov, v katerih imamo shranjene kostume. Sodelovali smo na prireditvi Zadrsajmo z dobrodelnostjo v veseli december, otroška skupina se je udeležila kostanjevega piknika v Žetalah. Pred nami je veliko novih projektov. V decembru bomo gostovali v Avstriji na božičnem sejmu, v zadnjem mescu leta pa bomo največ časa posvetili drug drugemu in z veliko energije ter željami
skočili v prihajajoče leto. Članice aktiva žena so se izobraževale v kuhanju jedi iz govedine pod vodstvom Vlada Pignarja. Njegov asistent je naše pridne kuharice seznanil z marsičim novim. Udeležile so se tudi tekmovanja v izdelovanju domačih rezancev v Dražencih. Žene te dni izdelujejo novoletne voščilnice in se družijo ob zimskih večerih.
Ljudski pevci nastopajo v domači občini kot tudi izven nje. Pojejo stare haloške ljud-
Članice aktiva žena Dolena na eni od jesenskih delavnic
ske pesmi. Njihov glas seže v deveto vas.
Kot sem že napisal, je pred nami čas, ko si res iskreno želimo veliko dobrega.
Se vedno vabimo vse, ki ste željni plesa, petja in igranja,
da se nam pridružite. V svoje vrste vabimo nove člane. Naj vas prevzameta kultura in ljudska dediščina naših prednikov.
Bojan Glaser
Boris B. Voglar
Utrinki Veselih Jože kov
■ etošnji koledar zabeleženega dela žal ni tako popisan kot prejšnja leta. Naj poudarim, da smo se tudi mi M ^obnašali skrajno varčevalno, saj prevozni stroški zelo obremenjujejo družinske proračune naših članov.
Prireditev Veselo na Jožefovo ostaja zabavna, dobrodelna in mednarodna, vsako leto znova pa je odlično obiskana. Glavni na odru so seveda gostitelji Veseli Jožeki.
Foto: Ivo Švajgl
VESELO NA JOŽEFOVO 15. MARCA 2014 V PANU
Naj vas povabim na prireditev Veselo na jožefovo, ki bo 15. marca 2014 ob 17. uri v restavraciji Pan v Kidričevem. Raje dve karti več kot premalo, saj bo tudi tokrat število sedežev in omizij omejeno. V razprodano omizje dokupa vstopnic ni. Priprave na dogodek že potekajo. Lepo vabljeni!
SREČNO, predvsem pa zdravja polno leto 2014 vam želimo vaši Veseli Jožeki.
Nekatera povabila, zavedajoč se stroškov, smo na žalost morali odkloniti. Kljub vsemu pa smo z veliko pozitivne energije in z odrekanjem nanizali lepe uspehe. Za osvežitev spomina vam predstavljam naše delo v tem letu, sami pa presodite, ali ste nas vsaj opazili.
Najprej naj omenim naše sodelovanje z društvom slo-vensko-hrvaškega prijateljstva. Hvala gostiteljem iz Bednje, še posebej županu Mirku Bistroviču. Bilo je zares prijateljsko. Ob obisku na Vinski Gori nam je zagodel sneg, tako da so nas morali gostitelji z džipom zvoziti v dolino do avtobusa. Naše harmonike so na plesišče zvabile tudi članice Društva kmetic občine Videm in njihove gostje po letnem pregledu dela. Na začetku marca smo tudi s harmonikami počastili 90 let našega Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm, gostovali smo na Hajdini, sodelovali
na odprtju razstave kruha in vrh Pohorja na Keblju zaigrali materam za praznik. Letošnja, že 6. mednarodna dobrodelna prireditev Veselo na jožefovo, ki jo pripravljamo Veseli Jožeki, je ob pomoči mnogih donatorjev in gostincev restavracije Pan lepo uspela. Ob koncu so nam bile zelo hvaležne članice kluba Soroptimist Ptuj, saj smo prav njim namenili dobrodelni izkupiček prireditve. Na tak način smo nastopajoči in naši cenjeni gostje dodali kamenček v mozaiku pri nabavi mamografa za bolnišnico Ptuj. Zlatarna Srečka Bedrača pa je med odličnim vzdušjem naših gostov po zaključku programa z donacijo poskrbela za dvig temperature na vrelišče, saj smo vsi upali, da bomo izžrebani dobitnik dragocene unikatne zapestnice, ki jo je mojster Srečko izdelal med prireditvijo.
Ta prireditev poveže mnoga področja, ustvarja povezanost
med generacijami, krepi solidarnost in na tak način zelo odmevno promovira v širši prostor občino Videm v skrbi za sočloveka. Ustvarjalci tega vsestranskega projekta puščamo široko odprta vrata vsem novim idejam, ki bi v kakovosti nadgradile ta projekt. Najbolj pa si želimo, da bi prireditev čim prej dobila status stalne občinske prireditve, zagotovljena minimalna proračunska sredstva, saj smo že do sedaj kar nekajkrat zbrana sredstva namenili kulturnim dobrinam občine Videm. Kljub hudi krizi snujemo smele načrte, ki bodo kaj kmalu vidni.
Gostovali smo tudi v Čajev-
cih, obiskali smo družino Glogovčan, saj je naš član Blaž prejel zakrament sv. birme. Blaž je raztegnil harmoniko tudi na Poljskem, v okviru projekta Comenius. Čestitamo! Sodelovali smo na vaškem prazniku v Šturmovcih, veselo je bilo tudi med zakonci jubilanti v občini Markovci. Navzoči smo bili tudi na Vidovih dneh in na prireditvi ob 90-letnici našega kulturnega društva.
Tudi na Vidovo nedeljo, ob farnem žegnanju, so zvoki harmonik ob ritmih kitare patra Janeza Ferleža polepšali dogodek. Pater Janez nam s svojo energijo vliva veselje in že smo vsi ena velika družina-
Na Vidovo nedeljo se zvoki harmonik ob ritmu kitare patra Janeza Ferleža že po tradicijo lepo združijo.	Foto: TM
Kot velik zbor družno zapojemo znane ljudske pesmi našemu farnemu zavetniku sv. Vidu na čast in nam v veselje. Se Martinovih dni ne smem pozabiti, zaigrali smo celo pred kraljico s spremstvom. Glasbeni utrinek smo podarili tudi domačim zakoncem jubilantom. Pravo domače kmečko martinovanje že več let pripravljajo v Veliki Varnici; kot pravi naša prijateljica sodelavka Mateja, vodja projekta: »Veseli Jožeki
morete bij ti poulek.« Z ekipo ji je kljub hudemu dežju in mnogim dogodkom v okolici prireditev lepo uspela. Zahvalo za izkazano gostoljubje izrekamo tudi vsem članom družine Cafuta. Sredi decembra smo se na povabilo Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas potepali s harmonikami po sosednji Avstriji. Hvala gospe Katici za vsa lepa doživetja.
Jožef Hrga
Zeliščar Stanko Zemljak
f otovo ste že slišali za zeliščarja Stanka Zemljaka, I našega domačina. Je pravi strokovnjak v poznava-nju zelišč, njihovih zdravilnih učinkov in v pripravi zeliščnih pripravkov.
Kljub bogatemu znanju ostaja skromen. Zaradi tega se premalo zavedamo, kakšno zakladnico znanja imamo v njem v svoji bližini. Zelo rad
Za mrzle dni, polne prehladnih obolenj, Stanko priporoča vitaminski napitek
Sestavine:
-	cvet bezga
-	list ozkolistnega trpotca
-	list melise
-	list mete
-	materina dušica
-	lipa
Priprava:
Vse sestavine dodamo v enakih delih, razen lipe, ki je damo polovico manj. Naredimo poparek. Na skodelico porabimo ščep (med tremi prsti) zeliščne mešanice in pustimo stati pol ure. Precedimo in topel (ne vroč) čaj sladkamo z domačim medom.
pomaga vsakemu, ki ga prosi za nasvet in pomoč.
Stanko pravi, da se je z zeli-ščarstvom začel ukvarjati že v otroških letih. Z naravo živi že od rojstva. Kot otrok je s svojo babico, ki se je ukvarjala z zelišči, spoznaval in nabiral prve zdravilne rastline. Učil se je, kako se morajo rastline sušiti in kako shranjevati. Zeliščar-stvo ga je zato vse bolj zanimalo in navduševalo, zato je od babice prevzel zapise in knjige o zeliščih. Tudi sam je začel vire zbirati in kupovati že v mladosti. Danes ima več kot dvesto knjig in zapisov o zdravilstvu. Najstarejša knjiga iz njegove zbirke je iz leta 1784 in jo skrbno varuje. Knjige kupuje in nabavlja po celotnem ozemlju nekdanje Jugoslavije. Zelo težko je našel vire, ki so mu pomagali do nabave knjig.
Ko vstopiš v njegovo knjižnico v prostorih domače hiše, ti zastane dih. Police
so polne knjig in zapisov. Ima lasten herbarij s 1640 rožami, ki so opremljene s podrobnim opisom zelišča, njegovim latinskim, slovenskim in nemškim imenom ter njegovimi lastnostmi, kar je neprecenljive vrednosti. Kljub vsemu temu trdi, da se je največ znanja preneslo z ustnim izročilom, saj so ljudje iz roda v rod s tem znanjem tudi živeli.
Stanko trenutno pripravlja herbarij o dalmatinskih zdravilnih in strupenih zeliščih "Flora Dalmatika". Knjiga iz leta 1 514 je prva knjiga, ki je iz latinščine prevedena v nemščino, zato so Stanku
latinska imena zelišč povsem domača. Pove, da je znanstveno ime za posamezno rastlino samo eno in pravo, zato vsako rastlino najprej poimenuje z latinskim imenom, šele potem s slovenskim, pozna pa tudi nemška imena.
Seznanil nas je, da je bil prvi izobraženec, ki se je ukvarjal z botaniko, Scopoli, in sicer leta 1712. Bil je italijanskega rodu, živel pa je v Idriji. Stanko je vesel vsake knjige ali zapisa, ki se je ohranila v kakšnem domu in so jo svojci pripravljeni oddati, saj še vedno išče materiale za svojo zbirko.
Stanko se je ukvarjal s kamnoseštvom, vendar je klub težkemu delu našel čas za nabiranje zelišč tudi v oddaljenih gorah in planinah, veliko zelišč pa nabere na okoliških travnikih in v domačih Halozah. Ob tem nas spomni, da imamo veliko zdravilnih zelišč kar na svojem dvorišču.
Pred štirinajstimi leti se je vključil v Društvo zeliščarjev Maribor, kjer je bil do letošnjega leta tudi podpredsednik tega društva. Članom društva je pomagal prepoznavati rastline in njihove učinke.
Na pobudo novinarke ptujskega radia Majde Fridl, ki je Stanka prepričala, da bi svo-
je strokovno znanje prenesel med svoje ljudi, je v začetku aprila potekal ustanovni sestanek društva zeliščarjev Ptuj. Uradno je bilo društvo ustanovljeno 19. aprila letos, Stanko pa je predsednik tega društva, ki se imenuje Velikonočnica. Ko smo ga vprašali, zakaj to ime, je povedal, da je bilo v Sloveniji najstarejše nahajališče velikonočnice v Orešju pri Ptuju in ker je to tudi njegova roža.
Vsak drugi četrtek v mesecu lahko prisluhnemo našemu strokovnjaku na radiu Ptuj, kjer s svojim znanjem in nasveti pomaga ljudem pri različnih zdravstvenih tegobah. Pravi, da vse recepte in zdravila najprej preizkusi sam, šele potem jih posreduje naprej.
Milena Traper
Za dvig imunskega sistema priporoča:
—	2 biolimone
—	2 biooranže
—	1 kg domačega medu
Limone in oranže operemo v topli vodi in narežemo čim bolj na drobno ali zmeljemo z mešalnikom in dodamo med. Mešanica naj stoji na toplem mestu vsaj en teden, vmes jo dvakrat premešamo. Po enem tednu pripravek nalijemo v kozarčke in začnemo uživati prvi teden eno žličko zjutraj in eno zvečer, po prvem tednu pa eno jedilno žlico na dan, dokler ne porabimo pripravka do konca.
Veliko zdravja!
Dobri mož Miklavž na obisku v Lancovi vasi
Tk "T"a predvečer godu sv. Nikolaja, 5. decembra, je pote-I ^^1 kal v Lancovi vasi že tradicionalen Miklavžev večer, JL ^ ki ga pripravi Folklorno društvo Lancova vas. Tudi letos se je sv. Miklavž ustavil v tamkajšnjem vaškem domu in s svojim obiskom razveselil številne otroke, ki so ga željno pričakovali.
Za prijeten uvod v priredi- vas pod vodstvom Simone tev so poskrbeli člani mlaj- Cebek. Zaigrali so na različ-še otroške FS FD Lancova na glasbila, vsem zbranim
Sv. Miklavž je imel s seboj zvrhan koš daril, ki jih je razdelil pridnim otrokom.
Tudi letos so otroci sv. Miklavža medse priklicali s pesmijo.
pa v besedi predstavili nekaj zgodb iz zgodovine o sv. Miklavžu. Po skupni pesmi, s katero so sv. Miklavža priklicali v dvorano, pa so že zarožljale verige, ki so naznanile prihod prvega decembrskega obdarovalca. Ta je otroke najprej nagovoril, jim povedal, da je dobil veliko njihovih pisem, in jih povprašal, kako
pridni čez leto. Tisti Dgumni so mu zapeli pesmico ali zmolili-i malčki pa so bili na obdarjeni, črna par-ivzaprav nista imela ga dela. Sledila sta le i in želja otrok, da jih lavž obišče tudi pribo-o.
n—PK
Miklavž obdaril pridne otroke v Leskovcu
t ■ ^udi letos nas je obiskal sv. Miklavž, ki ne pozabi na pridne otroke v Leskovcu. Ti so se letos hitro nauči-X li pesmico z gospo Sonjo in mu jo ob prihodu lepo zapeli.
Vse skupaj je spremljal organist Srečko, prisotni so bili tudi starši otrok. Letos se je prikradel manjši parkelj, a posebnega strahu med otroki ni bilo čutiti. Po prijetnem programu, ki sta ga ob Janezu in Luki, angelih Luciji in Doroteji ter Idi Potočnik in Mileni Zavec pripravila Sreč-
ko in Sonja Zavec, je prišel dobri mož Miklavž, ki je vse otroke lepo pohvalil in jim razdelil darila. Zahvala gre vsem, ki ste pomagali pripraviti darila: Suzani, Aniti, Slavici, Minki, KS Leskovec in vsem donatorjem.
Besedilo in foto: Ana Zavec
Dobri mož Miklavž je v Andraževo cerkev poleg daril prinesel tudi šibe in jih simbolično razdelil med otroke.
Poklon jeseni v Pobrežju
V'
f slanice Društva žensk Pobrežje so zaključile delo I na polju. Skupaj s pobreškimi kletarji, ki so zbirali ^^.^mošt za pobreško klet, so se v dneh pred martinovim poklonile jeseni.
Pripravile so razstavo jedi iz krompirja, ki so ga letos pridelale na svoji njivi in ga v septembru skrbno pospravile. Iz pridelanega biokrompirja so pripravile tople jedi, veliko vrst slastnega peciva, dišeč kruh in različne druge krompirjeve jedi. Idej in receptov kar ni hotelo zmanjkati, tako
da so se mize kar šibile od krompirjevih dobrot.
Vsaka jed je požela veliko pohval, vsi pa so bili enakega mnenja, da so krompirjevi langoši nekaj, kar je treba narediti in poskusiti, zato objavljamo tudi star recept za pripravo.
KROMPIRJEVI LANGOŠI
Sestavine:
—	250 g olupljenega kuhanega in pretlačenega krompirja
—	500 g moke
—	4 g kvasa
—	ščepec sladkorja
—	1 žlica olja
—	1 žlička soli
—	3 del toplega mleka ali vode
—	olje za cvrtje
Postopek priprave:
V posodo damo toplo mle-
ko, sladkor in zdrobljen kvas ter počakamo, da kvas vzhaja. Zamesimo gladko testo, naredimo manjše kroglice in pustimo, da vzhajajo približno 10 minut. Vzhajane z roko sploščimo in jih polagamo v segreto olje in spečemo do zlato rumene barve. Pečene po vrhu namažemo s česnovim prelivom (česen, voda, sol) ali kislo smetano. Dober tek!
Besedilo in foto: Milena Traper
V Pobrežju izdelovali adventne venčke
Uf eto se nezadržno izteka, pred vrati je adventni čas.
Po krščanski navadi štiri tedne pred božičem prižge-M. J mo prvo svečko na adventnem venčku, kar smo prvo nedeljo v decembru storili tudi letos.
Predzadnjo soboto v novem- lo pod strokovnim vodstvom bru so članice Društva žensk izjemne cvetličarke Sanje Pobrežje pripravile delavnico, Cafuta. Pri izdelavi venčk-na kateri so izdelovale adven- ov in aranžmajev je ob uporne venčke in praznične aran- števanju simbolike adventa žmaje. Tokrat je delo poteka- vključila tudi letošnje modne
trende. Članice so uporabljale naravne materiale in ročno izdelane okraske, svečke različnih oblik, tudi božične bleščice niso manjkale.
S Sanjino pomočjo in nasveti so nastale prave umetnine, ki nosijo sporočilo adventa. Posebno vrednost pa ima druženje vseh generacij, saj so na delavnici sodelovali tudi otroci in mladi. Želijo,
da bi to tradicijo ohranjale tudi prihodnje generacije.
Ob iztekajočem se letti želi Društvo žensk Pobrežje svojim članicam in vsem krajanom doživete in mirne božične praznike, v letu 2014 pa veliko zdravja in uspehov.
Besedilo in foto: Milena Traper
Na Kočarjev! domačiji trli orehe
"V^k rav gotovo danes pogrešamo več 1 -^druženj ljudi, sosedov, prijate-JL ljev ... Vedno obstaja izgovor, da za takšna srečanja nimamo pravega razloga. Je sploh treba imeti razlog ali pa je dovolj le želja po razgovoru, po menjavi mnenj, po snidenju?
Tokrat smo se člani Folklornega društva Pobrežje zbrali na Kočarjevi domačiji, da oživimo običaj trenja orehov. Naša članica je prinesla že natrte orehe, me članice smo jih v prijetnem vzdušju luščile. Seveda ob delu ni manjkalo pijače, jedače in zabave. Uživali so tudi otroci ob otroških igrah, spoznali so delo luščenja orehov in tudi sami pristopili k opravilu. Tako je naše druženje trajalo pozno v noč.
Vzrokov za druženje se najde na pretek,
le ideje je treba imeti. Če pa teh ni, se tudi brez elektronike in interneta, pa še ozrimo malo v preteklost in posnemaj- lepo so se imeli.
mo naše prednike, ki so znali preživeti	Besedilo in foto: AG
Novembrske aktivnosti Društva žensk Pobrežje
Članice Društva žensk Pobrežje so se na povabilo
Društva žena in deklet Gere-čja vas udeležile vsakoletne-
ga turnirja v paveršnopsu, ki je potekal zadnjo soboto v novembru. Na turnirju sta sodelovali dve pobreški ekipi. Tekmovale so po sistemu izpadanja, zato so se kvar-topirke zelo trudile pri svoji igri, čeprav sta na takih srečanjih v ospredju predvsem druženje in meddruštveno sodelovanje. Gostiteljice so se trudile, da so se udeleženke domov vrnile polne prijetnih vtisov.
Prvo adventno nedeljo so se članice odzvale na povabilo aktiva žena Leskovec in sodelovale s svojo stojnico na far-
nem Andraževem žegnanju. Dobrote, ki so jih pripravile pridne ženske roke, so krasile stojnico, njihov vonj pa je privabljal udeležence. Zadišalo je tudi po kuhanem pobreškem kvintonu. Kljub izredno mrzlemu vremenu je bilo vzdušje prijetno, obisk pa velik. Druženje z domačini, ki so se zelo potrudili kot gostitelji, bo ostalo nepozabno.
Milena Traper
Pobrežanke so se pomerile v kartanju na tradicionalnem tekmovanju v Gerečji vasi.	Foto: MI
Slovesno na Andraževo nedeljo
"V" ep dan je 1. decembra spremljal slovesnost v župniji sv. Andraža v Leskovcu. Veliko vernikov se je zbralo ^ /pri pozni maši, ki jo je tudi letos daroval upokojeni mariborski škof dr. Jožef Smej ob somaševanju domačega župnika.
Za petje je poskrbela ženska vokalna skupina KD Lesko-
vec pod vodstvom Srečka Zavec. Ob koncu svete maše
je škof blagoslovil adventne venčke, hkrati pa je blagoslovil tudi obnovljeno obzidje cerkve. Pred cerkvijo sta bili postavljeni stojnici, kjer so člani TD Klopotec v sodelovanju z Društvom žensk Pobrežje ponujali različne
domače dobrote. Za dodatno kulinarično ponudbo je poskrbel tudi cerkveni svet. Pobrežankam se ob tej priložnosti zahvaljujemo za pomoč in vse dobrote.
Besedilo in foto: AZ
K leskovški župnijski cerkvi je bilo na prvo adventno nedeljo znova svečano.
8 l£:08flM
Verniki so se po nedeljski maši zbrali še pred cerkvijo, kjer je bilo za vse dovolj kulinaričnih dobrot.
V prihajajočem letu vam želimo veliko sonca, lepih doživetij in topline.
§rečno 2014.
Otroci, učenci in delavci zavoda Oš Videm
Videmski projekt »Evro za lepši jutri naših otrok«
snovna šola Videm izvaja v ■	■ decembrskem času še posebej
ustvarjalen program. Pripravljamo se na božično-novoletni koncert, pridno vadimo za nastop, izdelujemo najrazličnejše okraske, krasimo šolo, tudi pečemo ...
V tem božičnem duhu smo razmišljali o dobrodelnosti. Želimo biti dobrodelni, pokazati družbi, da nam je mar, in privzgojiti otrokom čut za dobrodelnost. Zato smo oblikovali projekt Evro za lepši jutri naših otrok, ki ga bomo začeli na našem dobrodelnem božično-novo-letnem koncertu. Z nabranim denarjem bomo finančno podprli otroke iz naše občine, ki si ne morejo privoščiti plavalnega tečaja, šole v naravi, toplega obroka, obiska gledališke predstave ... Otroke želimo poleg obveznega učenja snovi obogatiti še za znanje plavanja in smučanja. V prihodnosti si želimo, da bi lahko s pomočjo tega denarja naučili plavati in smučati vse otroke naše obči-
ne.
Projekt Evro za lepši jutri naših otrok bomo izvajali skozi celo šolsko leto in se ne bo končal v decembru. Za pomoč smo prosili tudi občino Videm, ki je pripravljena sodelovati in podpreti našo zamisel. K sodelovanju vabimo vse obrtnike, podjetja in samostojne podjetnike, ki bi želeli solidarnostno podpreti otroke v naših vrtcih in na vseh treh šolah. Pridobljena sredstva bomo razporejali glede na predlog naše svetovalne delavke in ob posvetovanju s skrbniki šolskega sklada, kamor bomo denar nakazovali po vsaki dobrodelni akciji. V odboru sklada so trije predstavniki staršev, trije predstavniki delavcev šole in en predstavnik občine.
K sodelovanju vabimo tudi vsa delujoča društva občine Videm, ki so aktivna v okviru naše občine, saj je iz preteklih let znano, da so z dobrodelnimi koncerti, s svojimi izdelki, prostovoljnim delom v sodelovanju s šolo velikokrat prispevali nepozaben delež.
Vabljeni k našemu projektu — dobrodošel je vsak dar, šteje vsak evro! Občani bomo tudi tako pokazali, da znamo prisluhniti drug drugemu, da znamo poskrbeti za srečne trenutke naših otrok-Solidarnost in upanje naj bosta cenjeni vrednoti za danes in za jutri.
Tamara Vamberger
Praznični december v vrtcu Sonček
Spet je tu, veseli december! Pri nas smo ga začeli z delavnicami za starše in zaposlene, na katerih smo pripravljali izdelke za bazar. Dokaz, da smo delali dobro, je bil v rekordnem času izpraznjen bazar. Nekaj dni zatem smo povabili k nam na popoldanski obisk še naše starše, otroke, babice ... V ta namen smo zjutraj v vrtcu odprli Sončkovo pekarno, iz katere je ves dopoldan omamno dišalo po piškotih, pecivu in drugih dobrotah. Sledilo je popoldansko srečanje, v katerega so uvod naredili starši z odlično predstavo Mojca Pokrajculja v občinski dvorani. Potem smo se preselili v vrtec, kjer smo imeli ustvarjalno delavnico, na kateri smo izdelovali okraske za smrečico. Srečanje smo zaključili z obiskom bazarja. Sedaj čakamo samo še na babico Zimo in Božička.
Strokovne delavke vrtca
	mr y;
■ ■ ij*l	
Mavrične novičke
Včasih se nam staršem in vzgojiteljem zdi, da se to zgodi prehitro. Tudi letošnje leto bo minilo, kot bi trenil. Letos smo začeli spoznavati nove prijatelje, novo okolje in življenje v vrtcu. Ob prazniku jeseni smo izvedli srečanje s starši, poudarek je bil na izdelovanju igrač, s kakršnimi so se igrali nekoč. Otroci so se tako igrali z enakimi igračami kot njihovi starši. Ob tednu otroka so se v vrtcu izvajale različne dejavnosti: jesenski kros, orientacijski pohod, lutkovne igrice, pogovori o različnosti otrok po svetu in o tem, da si moramo biti med sabo prijatelji. Društvo za boljši svet nam je pripravilo pravljično urico. Vedno tudi poudarjamo, kako pomembno je sodelovanje s starši. Prav zato smo bili v vrtcu veseli, da so starši pripravili in organizirali bogat srečelov. Zbrani prostovoljni prispevki bodo namenjeni nabavi didaktičnih pripomočkov za vrtec.
V novembru smo izvedli božično delavnico (bazar), na kateri smo izdelovali različne božične in novoletne izdelke (pladenj, okvir za sliko, medenjake, skledico za krhlje ...). Ti izdelki so bili predstavljeni pred cerkvijo svetega Andraža in v vrtcu
na srečanju staršev in otrok. Pridne mamice v pravljičnem decembru za malčke pripravljajo igrico. V vrtec bomo povabili babice in dedke, za otroke bomo iz testa izdelovali in pekli Miklavža. Strokovne delavke pripravljajo tudi lutkovno predstavo ob obisku občinskega Božička. Zelo dobro sodelujemo tudi s šolo, zato bomo ob zaključku leta s šolskimi otroki sodelovali še na proslavi.
Strokovne delavke vrtca Mavrica v Leskovcu
Moja družina
Ime mi je Nika. Stara sem 7 let. Hodim v 2. razred. Nosim očala. Rada gledam televizijo. Živim z atijem in mamico. Moji mamici je ime Jasna, mojemu očetu pa Boris. Sestri je ime Emilly. Stara je 3 leta. Moja mamica je vzgojiteljica. Rada se vozi na motorju. Moj očka je strojni mehanik. Rad se vozi z motorjem. Moja družina je srečna. Živimo v Trnovcu lc.
Nika Plohl Ponudič, 2. d
Ime mi je Tia. Stara sem 7 let. Hodim v 2. razred. Rada se igram z barbikami. Imam mamico in očka. Živim v Zgornji Pristavi. Moji mamici je ime Tanja. Po poklicu je medicinska sestra. Mojemu očetu je ime Srečko. Po poklicu je pek in voznik. Mojemu bratu je ime Nej. Rad gleda televizijo. Moj bratec je star 3 leta. Moji babici je ime Martina. Rada bere. Po poklicu je kuharica. Mojemu dediju je ime Zlatko. Rad bere. Moja mamica rada gleda televizijo. Moj ati je rad na računalniku.
Tia Majcen, 2. d
Ime mi je Dario. Star sem 7 let. Hodim v 2. razred. Rad se igram z lego kockami. Živim z mamico in očkom. Mamici je ime Tanja, očku pa Andrija. Doma sem v Trnovcu 1. Dedku je ime Jurček, rad igra računalnik, babici pa Jožica. Rad imam ptička, ki jima je ime Koko in Roza.
Dario Hohnjec Lamot, 2. d
Ime mi je Nejc. Star sem 7 let. Rad vozim kolo. Imam mamico, očka, bratca, babico, dedka in botrico. Živim v Lancovi vasi. Moja mami je Bojana. Po poklicu je učiteljica. Rada bere. Ati je Jernej. Po poklicu )e pek. Rad igra nogomet. Bratec je Luka. Star je 4 leta. Rad gleda televizijo. Babica je Slavica. Rada gleda televizijo. Botra je Nataša. Po poklicu je policistka. Rada bere. Dedi je Janko. Rad spi.
Nejc Pauman, 2. d
Jaz sem Eva. Stara sem 7 let. Rada imam naravo. Imam mamico, očka, babico, dedka. Živim v Lancovi vasi 68b v navadni hiši. Mamica je Anita. Po poklicu je natakarica. Stara je 34 let. Rada je na računalniku. Očka je Bojan. Po poklicu je zidar. Star je 33 let. Rad spi. Babica je Danica. Po poklicu je zobozdravnica. Stara je 55 let. Rada se igra igre z mano. Dedek je Stanko. Po poklicu je krovec. Star je 55 let. Rad je na računalniku. Vesela sem, da imam tako prijetno družino. Očka se je odselil, a je vseeno prijetno.
Eva Vidovič Malek, 2. d
Sprejem prvošolčkov v šolsko skupnost
Šolska skupnost je v ponedeljek, 11. 11. 2013, dobila nove člane. Prvo- in dru-gošolcki so se zaobljubili, da bodo skrbeli za našo šolo, spoštovali šolski red *n pravočasno prihajali k pouku. Varuhi srn° jim razdelili darilca, sami pa smo dobili čudovite ročno izdelane zapestno zapeli pesmico in se agovoril nas je mentor ŠS 7'UI1 tvosKar. Po programu smo odšli v RdUnico, kjer smo se posladkali s pala-cmkami. Njam!
stnice. Skupaj fotografirali. N Rtok Roškar. I
Nives Vindiš, 9. e
Novi člani šolske skupnosti na OŠ Leskovec
Bogata jesen v leskovškem šolskem sadovnjaku
Letos je naš sadovnjak res lepo obrodil. Za to je poskrbelo več pridnih rok in seveda narava. Jabolka smo vso jesen pridno jedli in še jih je ostalo, zato smo iz njih pripravili različne dobrote: čežano za ozimnico, krhlje, čips in jabolčno
pecivo. Izdelali smo zloženko z recepti jabolčnih jedi.
Vse to smo ponudili našim staršem, ki so nas razveselili s svojim obiskom v četrtek, 28. novembra. Po kratkem programu, ki so ga pripravili učenci 5. in 6.
e, je sledilo druženje v sosednji učilnici, kjer smo se sladkali, klepetali ... Skratka, imeli smo se lepo.
Ksenija Širovnik in Marjana Notersberg
Na Selih imamo radi slovensko
Kot na vseh slovenskih šolah in v vrtcih smo tudi na šoli Sela zajtrkovali po slovensko. 15. novembra smo obeležili dan slovenske hrane. Katera živila tvorijo tradicionalni slovenski zajtrk, iz česa so in od kod jih dobimo, so vse učence podučili naši drugošolci. Z njimi smo ponovili tudi pravila lepega vedenja pri mizi in učenci so obljubili, da se jih bodo držali. Pri
tem jim bodo pomagale tudi čebelice na panoju.
Na zajtrku sta se nam pridružila medarja iz Čebelarskega društva Turnišče. S seboj sta prinesla čisto pravi panj in učenci so v živo lahko videli, kje in kako nastaja med. Vsak je lahko svoj prst namočil v sladko tekočino in ga polizal. Gostoma se zahvaljujem za obisk na naši šoli in za podarjeni med, s katerim se
bomo še večkrat sladkali.
V lanskem šolskem letu smo si ob šoli omislili svoj vrtiček. Na njem smo spomladi na pobudo Ministrstva za kmetijstvo posadili semena nekaterih slovenskih avtohtonih vrst zelenjave. Semena so obrodila sadove in pred nekaj dnevi smo pridelke tudi pojedli. Trudili se bomo ohraniti naš vrtiček in ga negovali. Mislim, da je zelo pomemb-
no, da učenci spoznavajo pomen slovenske hrane, slovenske zemlje in delo slovenskih kmetov. Privzgojiti jim moramo čut do pripadnosti svoji zemlji, saj še vedno velja »Ljubo doma, kdor ga ima«. Mislimo na to, ko bomo praznovali dan samostojnosti in ko bomo za božično-novo-letne praznike pripravljali medeno pecivo.
Claudia B. Mihelič
Leto 2013 v duhu projekta Comenius Regio
V
f M e jeseni 2012 je v občini Videm zaživel projekt Come-M nius Regio partnerstvo, v katerem sodelujejo občina 4	4 Videm, OŠ Videm, Kidturno društvo Franceta Prešer-
na Videm pri Ptuju in poljski partnerji mesto Poznan, šola Zespol Szkol z Oddzialami Sportowymi nr 1, fundacija Edu-gate in kulturni center Pod lipami. Osnovni namen tega dvoletnega projekta je razvijanje osebnostnih in socialnih kompetenc šolskih otrok. Leto 2013, ki se počasi izteka, je bilo zelo pestro. V OS Videm so učitelji preizkušali različne metode dela z učenci.
Devetošolci - varuhi prvošolčkov
Gostje iz Poznana so obiskali slikarsko razstavo.
Stanka Veršič in Olga Zelenk sta skozi celo šolsko leto 2012/13 uspešno povezovali Prvošolčke in devetošolce. Slednji so najmlajšim skozi fajrazličnejše dejavnosti, ki So jih izvajali skupaj, predsta-vljali pozitiven zgled, učili so "h sprejemati izzive, spodbujali so jih k skupnemu javne-11111 nastopanju, skozi igro so
jih učili kompetence poštene igre in kako prenesti poraz in podobno. Ob takšnem sodelovanju so se krepile ne le osebnostne in socialne spretnosti prvošolčkov, temveč so tudi devetošolci v vlogi varuhov veliko pridobili. Razvijali so občutek odgovornosti, prilagajali so se svojim varovancem, krepili strpen odnos do
Matematika malo drugače
Poljski učenci in gostitelji v Vidmu
drugih ter izboljševali svojo samopodobo.
Klementina Orešek se je s skupino učencev lotila matematike malo drugače. Učenci so prikazali čustva s pomočjo matematičnih orodij. Ob poslušanju Mozartovega Requiema so z matematičnimi oblikami na plakatih predstavili ljubezen, srečo in žalost. Delo je potekalo v skupinah in učenci so ob tem razvijali zmožnost sodelovanja v skupini, potrpežljivost in koncentracijo.
Različne metode razvijanja socialnih veščin smo preizkušali tudi pri podaljšanem bivanju v 1. razredu. Manja
Vinko je z učenci izvajala dihalne vaje in vaje umirjanja telesa, vaje EFT - tehnike čustvenega osvobajanja, kadar se je pojavila kakšna težava, je učence učila poslušati druge, strpno komunicirati in se prilagajati skupini. Igrali so se socialne igre, veliko so tudi prepevali, plesali, slikali, poslušali različne zvrsti glasbe in se ob tem pogovarjali o občutjih. Skozi celo šolsko leto so se trudili postaviti dobre temelje, na katerih bodo učenci gradili svojo samozavest, pozitivno samopodobo, obvladovali čustva, misli in telo, do težav pristopali zavestno in umirjeno.
Tudi pravljice lahko služijo kot odličen medij za krepitev učenčevih kompetenc. Zato je Vesna Voglar Pulko učence povabila k pravljičnim uricam, kjer so v vlogi pravljičarjev pripovedovali eno ali več pravljic ob predhodni pripravi. Na pripovedovanje so se pripravili ob izbrani knjigi, strnili pripoved, jo predstavili na zanimiv način, ob tem pa premagovali tremo in se učili pritegniti občinstvo, tako s pripovedjo kot z delavnicami, ki so sledile. Učenci so prepoznavali svoje potenciale tudi s pomočjo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije. Pod mentorstvom Roberta Murka so učenci izdelali multimedijski ekoplakat z uporabo spletne aplikacije Glogster. Učenci so ob ustvarjanju (fotografiranje na terenu, oblikovanje z računalniškimi programi, digitalna priredba skladb in priloženega zvočnega zapisa) razvijali socialne, emocionalne in estetske osebnostne kvalitete, raziskovali različne tehnologije in metode dela ter krepili sodelovalno delo. Svoja dela so nato predstavili pred občinstvom in na svetovnem spletu.
Aleksandra Vidovič je izvajala fotografske delavnice in učenci so skozi celo šolsko leto v različnih letnih in dnevnih časih spoznavali pokrajino okrog sebe in jo poskušali v njenih detajlih, lepotah, kulturnih in naravnih znamenitostih ujeti v fotografski objektiv. Svoje pridobljene izkušnje, znanje, čustva in talent so prenašali tudi na platno v slikarski tehniki v organizirani likovni koloniji v juniju, ki se je zaključila s slikarsko razstavo. Ta je bila pripravljena in
lokalnimi partnerji se je nadaljevalo tudi pri izvedbi osrednjih kulturnih prireditev v kraju. Člani Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm pri Ptuju so ob različnih priložnostih tudi radi priskočili na pomoč s svojim znanjem pri izvedbi ustvarjalnih delavnic za učence. Pomemben del projekta Comenius Regio je izmenjava izkušenj in spoznanj s poljskimi partnerji. V juniju smo v občini Videm gostili 10 predstavnikov partnerske šole, kulturnega centra, mesta Poznan in fundacije Edugate. Predstavili smo jim projektne dejavnosti na šoli. ogledali so si šolski muzikal Aliča v čudežni deželi, občudovali mlade ustvarjalce na likovni koloniji in nato njihove stvaritve na slikarski razstavi. Takšna srečanja so hkrati tudi odlična priložnost za spoznavanje jezikovne raznolikosti, vzpostavitev zaupanja in raziskovanje možnosti za nadgradnjo sodelovanja na različnih področjih.
Istočasno smo na šoli gostili tudi sedem učencev iz partnerske šole v Poznanu-Nastanjeni so bili pri družinah, skupaj z videmskimi osnovnošolci pa so obiskovali pouk ter različne delavnice, med drugim so sodelovali tudi v likovni koloniji.
Šest izmed sedmih osmošolcev OŠ Videm, ki so se odlično znašli v gostiteljski vlogi v juniju, je letos jeseni odpotovalo v Poznan na Poljsko. Od 14. do 19. oktobra je namreč potekalo srečanje projektnih partnerjev na Poljskem, zraven učiteljev OŠ Videm lIi dveh članic kulturnega društva so tokrat potovali tudi učenci. Slednji so obiskali pouk angleščine, zgodovi'
Pred partnersko šolo v Poznanu
Predstavitev multimedijskega ekoplakata
Predstavitev Slovenije na poljsko-slovenskem večeru v Poznanu
organizirana v tesni povezanosti z občino Videm in KD Franceta Prešerna Videm. Učenci so se pri svojem ustvarjalnem delu navajali na samostojnost, krepili samopodobo, spoznavali različne
načine likovnega izražanja, preizkusili so se v delu na terenu, ki prav tako zahteva veliko mero samozavesti, sprejemanje kritike mentorja in drugih gledalcev. Sodelovanje med vsemi
ne, matematike, biologije in likovne umetnosti s poljskimi vrstniki. Udeležili so se tudi vrste športnih dejavnosti, od bovlinga do plavanja, in si °gledali mesto Poznan. Na poljsko-slovenskem večeru So učenci odlično predstavili Slovenijo in svoj domači kraj, gostiteljem so predstavili in ponudili tradicionalne slovenske jedi, korant in vrag sta jih naučila, kako pri nas °dganjamo zimo, večer pa so zaključili s plesom ob zvokih harmonike. Poljski gostitelji So bili navdušeni nad odprtostjo in komunikativnostjo naših učencev. Glavni namen tega srečanja sta bila udeležba na delavnicah psihodrame 1° predstavitev dejavnosti, h' jih izvajajo naši poljski Partnerji. Najprej smo si v kulturnem centru ogledali, kako metodo z elementi psihodrame izvajajo učenci na gledaliških delavnicah, nato Pa smo še sami preizkusili nekaj tehnik skupaj z učitelj* iz poljske partnerske šole.
Skupinski objem ob slovesu učencev v Poznanu
Ugotovili smo, da biti 'ogledalo duše' sploh ni tako preprosto. Nekoliko lažje smo se znašli v šolski učilnici, kjer smo hospitirali pri pouku in spoznavali, kako prilagoditi elemente psihodrame za obravnavo literarnega dela. Ob zaključku srečanja in slovesu smo ponovno doživeli, kako hitro in lepo znajo mladi stkati prijateljstva kljub jezikovnim in kulturnim razlikam. Po skupinskem objemu in marsikateri potočeni solzi smo se ponovno podali na dolgo pot domov.
Projekt Comenius Regio je vsekakor obogatil leto 2013 s številnimi novimi spoznanji, izkušnjami in prijateljstvi. Sedaj učitelji že pridno zbirajo in pripravljajo učna gradiva, ki so nastala med številnimi projektnimi dejavnostmi in jih bodo predstavili v obliki publikacije, ki bo nastala v sodelovanju s poljskimi partnerji.
Petra Fošnarič
Žur
Zadnjič sem šel na žur, ki je trajal vse do jutranjih ur.
Tam je bilo eno dekle,
°b katerem mi je poskočilo srce.
Stopil sem do nje
in jo vprašal: »Kak ti greš«
Sla sva gledat zvezdno nebo,
ko mi ona reče: »Zlomila sem si nogo.«
Jaz pokličem rešilca, ko iz oblakov nastanejo krilca. Tečem ji, naj še ona pogleda, takrat v sekundi postane bleda.
Ko rešile c pridrvi,
so vsi žurerji domov odšli.
Jaz ostanem sam, žalosten sem, ker šla je vstran.
Jutranji žur
Ko se zjutraj zbudiš, se po navadi nič ne smejiš, a se hitro razveseliš, ko na žur odhitiš.
Tam se pa več nič kaj ne veseliš, ker ko stopiš v plesno dvorano, ni več tako, kot bi plezal za mamo.
Ko iz dvorane bežiš, te dekle v beli obleki vpraša za ples.
A ti si v veliki tremi in dilemi, takšni, da ne veš, če to je res.
A ko te pod zvezdnim nebom gleda, se odločiš, da greš prav tja; ko si na plesišču, to dekle ti daje moč, da lahko hitro tremo to odženešproč.
Ko je jutranja že ura in je konec žura, dekle ti reče, da te kar speče, da se vidita še kdaj, spet na žuru tako uro.
Anže Vindiš, 6. b
Miha Mesarič, 6. b
m &>
i Is 1L
m Ji
ffi e ji fr 11
m
Monika Milkovič, 2. razred, šola Leskovec

Ljubezen
Ce se dekle močno zaljubi, ne posluša razrednih ur in nikoli ne obljubi:
»Ne bom hodila na žur.«
Misli, da pod zvezdnim nebom spi, ko ugotovi, da v šoli z učbenikom v roki sedi.
Mežika in pika fantu cel dan, fant pa si misli:
Noj, kako sem zaspan.«
Lea Kokol, 6. a Mentorica: Dragica Majhen
Simbioza - vse življenje se učimo
Letos smo med 21. in 25. °ktobrom sodelovali v projektu Simbioza — vse življenje Se učimo. Gre za prepozna-Ven prostovoljni projekt, ki temelji na medgeneracijskem s°delovanju in prostovoljstvu ln s katerim dvigujemo raven računalniške pismenosti starejših.
L-ilj projekta je torej dvig računalniške pismenosti in Zanimanja za učenje e-veščin nied starejšimi, pomoč pri (prvem) stiku z računalni-
kom in internetom. Po drugi strani med mladimi promovira vrednote prostovoljstva, odgovornosti in krepi pro-aktiven odnos do družbe in lastne prihodnosti. Vsaka izkušnja, doživetje namreč šteje.
Vsi tečajniki so pridobili osnovna znanja za delo z računalnikom. Ob zaključku tečaja so znali sestaviti lepo vabilo v urejevalniku besedila. Uporabljati so znali svetovni splet in z iskalniki
poiskati zanimive stvari. Poiskali smo tudi nekaj dobrih
receptov, ki so jih tečajnice z veseljem preizkusile in nam dobrote prinesle tudi na degustacijo, tako da smo se prijetno posladkali. Tečajniki in njihovi »mentorji« so ostali v stiku po elektronski pošti in si še vedno dopisujejo v času računalniškega krožka. Delo je bilo zelo prijetno in prepričana sva, da je projekt dosegel svoj namen. Največ pa povedo vtisi učencev, ki so jih zapisali po končanem projektu.
Klementina Orešek in mag. Robert Murko
Simbiozi mi je bilo všeč, tam sem se tudi ScLrn naučil nekaj novega.
Marko Janc, 6. a
Želo lepo sva se imela in upam, da sem jo kaj naučil.
Timotej Petelinšek, 6. a
Žka Simbiozi mi je bilo lepo, ker sem lahko učil druge in tudi sam sem se naučil kaj novega.
Lovro Letič, 6. a
sedaj se spominjam Simbioze, ki mi je bila Zel° Vsoč. Bil sem pomočnik Andreja Gjure. Zelo
lepo sva sodelovala. Z njim sem se imel zelo lepo.
Matija Turk, 6. a
Na Simbiozi mi je bilo zelo všeč, ker nismo imeli pouka. Z mojim učencem sva odpravila vse težave. Prvič v življenju sem bil mentor nekomu. Bilo mi je zelo všeč.
Žiga Maroh, 6. a
Imel sem se zelo lepo. Frančišek Gril in jaz sva zelo lepo sodelovala, bilje super in prijazen.
Žiga Rogina, 6. a
"Šolske knjižnice: Vstop v življenje"
-
BI	1
	
	m
Mesec oktober je že vrsto let mednarodni mesec šolskih knjižnic. Letošnje geslo je bilo “Šolske knjižnice: Vstop v življenje”. S tem želimo opozoriti na pomen šolskih knjižnic, ki so nujno potrebne pri razvoju učnih spretnosti in kritičnega mišljenja. Knjižnica naj bi bila informacijsko središče šole. Šolska knjižnica pa je obenem edina, v katero vstopi prav vsak človek oz. učenec v času svojega šolanja. V splošne knjižnice (nam najbližja je Knjižnica Ivana Potrča Ptuj) pa naj bi bila včlanjena (le) približno četrtina vsega prebivalstva. Vsekakor ima oz. naj bi imela šolska knjižnica zelo velik pomen v razvoju vsakega učenca. Želimo si, da učenci ne bi bili le primorani vstopiti v knjižnico, to naj bi jim bilo v veselje - branje raznolike literature pa v pomoč pri oblikovanju osebnosti in lažjem »vstopu« v življenje.
Že več let se z različnimi dejavnostmi pridružujemo projektu mednarodnega meseca šolskih knjižnic. V letošnjem šolskem letu smo kar nekaj časa na novo postavljali in urejali knjižnico, saj so v prvi polovici septembra in prav tako novembra
potekala obnovitvena dela na naši šoli. S pomočjo zavzetih in marljivih učenk ter učencev, ki radi obiskujejo šolsko knjižnico, nam je to lepo uspelo. Seveda vabljeni, da se prepričate na lastne oči.
V oktobru smo izpeljali kar nekaj pravljičnih uric z delavnicami, ki so pritegnile tako veliko otrok, da smo komaj našli dovolj prostora. S sedmošolci smo si v okviru projek-
ta Rastem s knjigo ogledali ptujsko knjižnico (KIP), kjer so navdušeni učenci dobili v dar zelo zanimivo Moderndorferjevo knjigo z naslovom Kot v filmu. Izvedli smo tudi literarni, likovni in fotografski natečaj.
Veseli december prinaša še več veselja tudi v šolsko knjižnico. Praznično okrašena nudi učencem prijetno delovno in tudi sprostitveno okolje, pravljične urice z delavnicami so obarvane z božičnimi, novoletnimi in sploh zimskimi vsebinami. Pestro kot po navadi.
Irski pisatelj Richard Steele je že v začetku 18. stoletja zapisal: »Branje je za duha to, kar je telovadba za telo. «
V novem letu vam knjigoljube! želimo, naj tudi vam knjiga - katera koli: za vsakega se najde ta prava! - ponudi nekaj lepega, prijetnega, novega, poučnega, sproščujočega, plemenitega ... vse tisto, kar včasih tako močno pogrešamo v vsakdanji realnosti.
Vesna V. P-
Foto: arhiv OS
Zdrava prehrana
Na Osnovni šoli Videm in podružnici Leskovec smo 23. oktobra pripravili Naravoslovni dan na temo Zdrava prehrana. Učence smo želeli spodbuditi h razmišljanju o pridelovanju domače hrane, o poljščinah, ki ne pripotujejo k nam na stotine kilometrov daleč. Zani-Niala nas je kakovost pridelane hrane, želeli smo spoznati oblike žit, ki jih uporabljamo v kuhinji, in tudi sami smo se Preizkusili v peki kruha, pripravi sadnih Napitkov in domačih muslijev. Pridružili s° se nam strokovnjaki za preventivo iz Nravstvenega doma, bolnišnice, zoboz-
dravstvene ambulante, predavateljice iz živilske šole Maribor (Piramida), Biotehniške šole Ptuj, čebelar iz Zveze čebelarjev Slovenije in predstavnice društva kmetic občine Videm.
Z učenci smo ustvarili lastno ekotržni-co, na kateri smo predstavili jesenske pridelke z raznoliko zelenjavo in sadjem z domačih vrtov, z različnimi žiti iz mlina Korošec.
Gospodinje iz društva kmetic občine Videm so nam pričarale vzdušje domačnosti. Izvedeli smo veliko kuharskih skrivnosti, učili smo se peke fižolove-
ga in krompirjevega kruha, izdelovali domače namaze ... Preživeli smo poseben, pester in predvsem poučen dan.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem sodelujočim, ki so nesebično delili svoje znanje in svoj prosti čas.
Želeli bi spodbuditi lokalne pridelovalce poljščin, sadja, mlečnih izdelkov in mesa, da se nam javijo, in morda lahko stkemo kakšno sodelovanje, saj si na šoli Videm prizadevamo, da bi otrokom ponudili kakovostno hrano lokalnega izvora.
Tamara Vamberger
Društvo korantov Demoni skozi leto 2013
W ruštvo korantov Demoni, ki šteje 55 članov, mladih ■ in »mladih po srcu«, s sedežem v Vareji 12, je aktiv-.A—no skozi vse leto, in to že polnih 11 let. Za nami je aktivno leto 2013, ki za nas korante doživi vrhunec vsako leto ob fašenku, ko si damo duška in skrbimo za ohranjanje kulturne dediščine, šeg in navad.
Naši cilji so jasno začrtani, kar se odraža v velikem številu gostovanj, tako v domačih krajih in krajih po Sloveniji kot tudi na gostovanjih širom po Evropi in v državah nekdanje Jugoslavije.
Takoj po svečnici smo se zbrali pri Zokiju, kjer smo s skupnimi močmi korantov iz sosednjih vasi opravili poslanstvo korantovega skoka, istega dne pa smo gostovali v sosednji Hrvaški, na karnevalu v Ivancu. Po nekaj dnevih aktivnih priprav smo odpotovali na jugozahodni del prelepe Slovenije, kjer smo se po tridnevnem gostovanju po obalnih krajih udeležili 4. tradicionalne Istrske povorke, že vseh 11 let pa obiskujemo obalne kraje. Gostovanje smo nadaljevali na karnevalu v Cerknici, kot vsako leto smo v svojem domačem kraju popestrili
tudi videmsko povorko. Sledil je karneval v Mozirju, po pustu pa občni zbor, ki smo ga imeli na sedežu društva. V maju smo se udeležili karnevala v Ivanič Gradu na Hrvaškem, v avgustu kar-
nevala v Črni gori v mestu Kotor, v oktobru pa karnevala Lud Breg na Hrvaškem. Na povabilo avstrijske delegacije mesta Gleinstteten smo se 30. novembra udeležili povorke v njihovem mestu, kjer so bili zelo navdušeni nad likom koran ta.
Z velikim ponosom širimo kulturno dediščino tako v Sloveniji kot tudi izven njenih, hkrati pa ponosno predstavljamo naše najstarejše
mesto Ptuj.
Obstaja čudovit, skrivnosten zakon narave, da tri reči, po katerih človek najbolj hrepeni — srečo, svobodo in duševni mir — vedno pridobimo tako, da jih podarimo nekomu, ki ga imamo po srcu radi.
Srečno v novem letu vam želi Društvo korantov Demoni.
Borut Drevenšek
Foto: arhiv društva
Za nami je oktober - mesec požarne varnosti
ktober je mesec požarne varnosti in predstavlja za ■	■ gasilce mesec promocije in akcije, za občane pa je
to priložnost, da se zbližajo z gasilci in da naredijo nekaj več za svojo varnost. Ker so vsa naša ravnanja povezana s tveganji, naj ne bo odveč opozorilo, da vedno in povsod ravnamo varno.
V mesecu požarne varnosti so PGD v GZ Videm okrepila svojo stalno dejavnost na vseh področjih gasilskega dela. Aktivnosti v mesecu požarne varnosti so potekale v okvi-
ru skupnega programa GZ Videm in v okviru programov PGD.
V okviru meseca požarne varnosti je bila posebej pomembna skupna gasilska vaja, ki
je tokrat potekala v Vidmu, pri sušilnici hmelja. Požarne obremenitve obstajajo za vse objekte, še posebej za tiste, ki so večji in nosijo več nevarnosti. Sušilnica hmelja se je izkazala kot lepa priložnost, kjer je vseh šest PGD opravljalo intervencijo v treh sektorjih. Pri intervenciji je bilo zraven reševanja in gašenja v ospredju predvsem varno delo gasilcev. Glede na to, da je sodelovalo
skoraj 100 gasilcev, je bila vaja velik zalogaj za vodenje intervencije in medsebojno komuniciranje. Prav ti so lahko odnesli največ poučnih rešitev, čeprav je imel vsak udeleženec intervencije nalogo, da svoje obveznosti opravi strokovno in da se hkrati prilagaja novonastalim razmeram. Specifika objekta je pokazala, da so morali dobri vodje in tudi izvajalci, mnoge hipoteze, ki
V okviru meseca požarne varnosti je GZ Videm pripravila skup-no gasilsko vajo v Vidmu, pri sušilnici hmelja.
s° bile postavljene na začetku, sproti prilagajati novim razmeram. To ne pomeni, da smo slabo načrtovali, čeprav je tudi Pri načrtovanju treba upošte-vati mnoge dejavnike. Anali-za, ki je bila opravljena takoj P° končani vaji, je pokazala, da so gasilci svoje delo oprali dobro, da sta bila uporaba °preme in taktika strokovni in da je imela vaja zraven prikaza °perativne pripravljenosti tudi narnen izobraževanja in uspo-Sabljanja.
Tsa PGD so tudi izvajala pro-Pagandno dejavnost s plakati lri zloženkami. Namen je bil °zaveščati občane, da ne poč-nejo stvari, ki bi bile preveč Nevarne, oz. da morajo najprej poskrbeti za ustrezno varnost.
v OKTOBRU več promocije eožarne in SPLOŠNE varnosti
Nesec oktober kot tradicio-nalno mesec požarne varnosti le bil v letu 2013 namenjen Požarni varnosti in uporabi 8asilnikov. »Začetni požar lah-ko Pogasimo sami!« je bil slo-San letošnjega projekta Okto-er ~ mesec požarne varnosti, k* ga je pripravila Uprava RS Za zaščito in reševanje v sode-l°vanju z Gasilsko zvezo Slo-Veoije in Slovenskim združe-nJern za požarno varstvo.
Oktobra je bila tudi priložnost, da so gasilci naredili osnovne poteze za svojo promocijo in povabili vse, ki bi se jim želeli priključiti, v svoje vrste. Se posebej so želeli animirati mlade, saj je tu težišče gasilskega kadrovanja. Ce pa gasilcem slednje ne uspe, ni odveč ozaveščanje za varno življenje, kajti včasih je potrebno tako malo, pa smo ob vse.
Gasilski domovi so v mesecu požarne varnosti dobili posebno podobo, saj člani poskrbijo, da se uredi vse tisto, za kar med letom ni časa. Opravili so mnoge naloge vzdrževanja in čiščenja, marsikje so opravili tudi večje posege, ki imajo vedno za cilj izboljšati delovne pogoje in ambient. Mesec požarne varnosti je tudi čas za vzdrževanje in ureditev gasilske tehnike in opreme ter vsega, kar sodi k potrebam gasilstva.
Urejeni domovi, orodišča in oprema nudijo priložnost, da se gasilska dejavnost predstavi javnosti — občanom, še posebej mladim. Tokrat so gasilci pokazali prav vse — opremo, ki jo imajo, na drugi strani pa potrebe, ki jih mučijo. Cilj je, da se v tem ogledalu vidijo vsi, tisti, ki pomoč in sodelovanje ponujajo, kot tisti, ki to pomoč potrebujejo. Prav
Sušilnica hmelja seje izkazala kot lepa priložnost, kjer je vseh šest PGD opravljalo intervencijo v treh sektorjih.
V intervenciji je sodelovalo okrog sto operativcev.
Foto: Domen Golob
bi bilo, da v tej ponudbi in povpraševanju rešimo čim več, zgodi se namreč lahko, da povpraševanje preseže ponudbo.
Gasilci se v tem mesecu radi pojavijo tudi v šolah, saj imamo skupne interese. Sole so dolžne zagotavljati ustrezen požarni red, evakuacijo in požarni načrt, mladino usposobiti za ustrezno preventivo, gasilci pa so imeli priložnost za trdnejšo in dolgoročnejšo navezavo sodelovanja, kajti gasilski program za mlade je
lahko zanimiv celo leto. Nekateri pričakujejo, da so samo gasilci odgovorni za požarno kot tudi vsako drugo varnost pred nesrečami, a to ni prav. Vsak je odgovoren za svojo varnost in zanjo mora vedno skrbeti, gasilci nastopijo takrat, ko so lastni ukrepi izčrpani. Na to mislimo že danes, da jutri ne bo prepozno. Ne kriviti drugih za svojo varnost, če sami premalo ali nič ne naredimo.
Mag. Janez Merc
Mesec požarne varnosti je le trenutek, ko je več promocije požarne in splošne varnosti. Varnosti pa je naša stalna naloga - če nanjo pozabimo, drago plačamo. Gasilci so pripravljeni pomagati pomoči potrebnim, vendar je vedno prvi pogoj, da je lastnik odgovoren, da za svojo varnost naredi vse. To velja tako za stanje pred nesrečo kot tudi v sami nesreči.
Srečanje gasilcev Podravske regije s predsednikom in poveljnikom GZS
"T"a osnovi pobude, ld je bila dana na predzadnji seji I	regijskega sveta Podravske regije, je prišlo do sreča-
JL ^ nja predsednika in poveljnika GZS s predsedniki in poveljniki PGD, PIGD, občinskimi gasilskimi poveljniki in člani regijskega sveta. Srečanje je bilo 22. novembra v prostorih doma kulture Ormož, udeležili pa so se ga tudi gasilci iz GZ Videm.
Predsednik GZS Jošt Jakša in poveljnik GZS Franci Petek sta gasilcem Podravske regije predstavila veliko aktualnega in odgovorila na mnoga vprašanja.
Pobuda je bila zasnovana na osnovi obojestranskega interesa, da odgovorni v PGD, poveljstvih GZ in v regijskem svetu dobijo neposredne informacije o aktualnih temah gasilstva s strani vodstva krovne organizacije ter da vodstvo GZS dobi predloge, pobude in stališča gasilcev na terenu.
V	uvodu so prisotne pozdravili župan občine Ormož Alojz Sok, predsednik in poveljnik regijskega sveta mag. Janez Merc in Dušan Vižintin.
V	predstavitvi aktualnih tem je predsednik Gasilske zveze Slovenije Jošt Jakša predstavil okoliščine, ki so prispevale k odločitvi o takšni obliki srečanja. Zraven vsebinskih potreb je bila namreč prisotna tudi potreba po neposre-
dnem kontaktu. Med vsebinsko razpravo je predsednik izpostavil uspeh gasilcev pri davku na nepremičnine, saj so gasilski domovi, ki so v lasti prostovoljnih gasilskih društev, oproščeni davka. Z zadovoljstvom je tudi ugotavljal, da je bil v parlamentu sprejet amandma opozicije na proračun, vezan na dodatna sredstva za sofinanciranje gasilskih vozil in opreme. V ukrepih racionalizacije države pri predlogu proračuna 2014 teh sredstev namreč ni bilo. Posebej je izpostavil tudi dodano vrednost gasilcev na vsa proračunska sredstva, saj gasilci k temu dodajo tudi druga sredstva in svojo energijo.
V teku je sprememba zakonodaje, ki ureja obveznosti do Sazasa in IPF. Iščejo se
ustrezne rešitve, ki bi gasilcem za minimalna sredstva omogočile boljše pogoje za izvedbo gasilskih prireditev. Aktualna je tudi doplačilna znamka, ki bo veljala tudi naprej, vendar je v tem primeru Pošta začela izrabljati sistem z vzporednimi rešitvami, pri katerih se obveznost lahko zaobide. Glede Fiese je stališče, da se bo za mladino delalo tudi naprej, da pa je bil projekt ustavljen s sklepom UO na osnovi ogledov in strokovnih mnenj. Status gasilca je večplastna in zelo zahtevna tema; imamo vprašanja, ki se navezujejo na ugodnosti za vse gasilce, ugodnosti za delodajalce in ugodnosti za operativce. Nič odstotkov alkohola je tema nove zakonodaje, ki za gasilce ni sprejemljiva, zato bo na tej točki treba delati tudi v prihodnje. Pri vozilih bo težišče, da se orodna vozila in vozila za prevoz moštva prilagajajo B-kategoriji oz. posebni, npr. BI-kategoriji. Podana je bila tudi informacija o sodelovanju z vojaškim muzejem. Poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek je po pozdravih izpostavil pomen nove organiziranosti in s tem novega organa, kjer se še vedno pojavljajo vprašanja pristojnosti in kompetenc. Na GZS so bile oblikovane komisije in sveti, kjer je članstvo temeljilo na predlogih in strokovnosti. Izpostavil je gasilsko olimpijado, pomen Podravske regije in vseh, ki so sodelovali v pripra7 vah, na tekmovanju in tudi pri zaključnih slovesnostih. Rezultati gasilske olimpijade
so izraženi kot presežki. Izpostavil je tudi nekaj statističnih podatkov o številu nesreč in vključenosti gasilcev.
Dnevi ZIR so ob sodelovanju GZS primerno uspeli, uspel pa je tudi mesec požarne varnosti. Med usposabljanji se izpostavlja e-izobraževa-nje, predvsem s področja informatike, sledila pa bodo tudi nekatera druga strokovna področja. Pomembna so vrnjena sredstva za sofinanciranje gasilske zaščitne in reševalne opreme. Pri zdravniških pregledih se strošek po 4. členu sofinancira s strani države, 3. člen pa bi v prihodnje morali čim bolj pripeljati k rednim zdravstvenim pregledom, ki jih imajo zaposleni. Pri delovni obleki bosta v bodoče dve verziji — ena za zahtevnejše operativne naloge in druga za manj zahtevne naloge. Razlika je zraven materialov in funkcije predvsem v ceni. V pripravi je nadgradnja vulkana, kjer bo možno uporabnost izkoristiti predvsem za vodenje velikih intervencij. Pekre se bodo dodale kot priložnost za obnovitvena usposabljanja in tudi za usposabljanja gasilcev, ki še nimajo specialnosti. Podan je bil tudi komentar na vprašanja GZ Lenart, izpostavlja se predvsem problematika pravil gasilske službe in pogojev za izobraževanja.
Sledila je razprava, v kateri so nekateri sodelujoči izpostavili stanje in potrebe gasilske organizacije. Opaža se težava neskladja Zakona o društvih in Zakona o gasilcih. Vložiti bi morali napore, da bi gasil'

V ormoškem domu kulture je bilo 22. novembra dobro obiskano delovno srečanje predsednikov in poveljnikov PGD, PIGD, občinskih gasilskih poveljnikov in članov regijskega sveta.
Foto: Bojan Skok
sko dejavnost uredili samo v Zakonu o gasilstvu. Finančna sredstva za vse nivoje so 0$rednja tema, pa čeprav 'rnarno vse primere dobre ln slabe prakse. Status gasilna je dolgoletna tema, ki pa itna več področij in tudi več Plati medalje, zato bo treba teJ temi posvetiti poseben prispevek. Regija ima realne potrebe po pridobitvi potrebnega števila kvot tečajev za častnike, saj imamo 163 prijavljenih kandidatov.
Izražena je bila pohvala za Uspeh pri sprejemanju Zakona o davku na nepremičnine ln pri sprejemanju amandmaja na proračun 2014. Pri delu z mladimi se običajno Srecamo s projektom Fiese, ki Pa je ustavljen, vendar bi 0 tem moral odločiti kompetentni organ. V odnosu do URSZR bo treba nadaljevati aktivnosti za prevzemanje siren in za uveljavitev
Je. Življenjske in operativne Potrebe se vedno navezujejo na potrebo po spremembi Pravil gasilske službe, čeprav ni dolgo, kar smo jih sprejeli, ^lede na to, da se v PGD vse ^ee pojavljajo tudi inšpektorji z različnih področij, obstaja
klic po pomoči krovne organizacije. Tokrat inšpektorji preverjajo tehnično dokumentacijo in izjave o ustreznosti za vozila in za vse več zaščitne in reševalne opreme. Nekatera društva niso zadovoljna s kategorizacijo in s tem povezanim sofinanciranjem gasilskih vozil in opreme.
Problematika PIGD je specifična, vendar gasilci ugotavljajo, da so povsem odvisni od lokalnega okolja. Pekre naj bi čim prej začele služiti potrebam izobraževanja, posebej so potrebe po obnovitvenih usposabljanjih in po usposabljanju gasilcev, ki še nimajo specialnosti nosilca IDA. Ker plačujejo gasilci precej visoke prispevke za elektriko, je pobuda, da se z Elektrom najdejo rešitve na najvišjem nivoju. Pobuda je tudi, da se nekatera izobraževanja prenesejo z Iga na teren, npr. informatika, če so izpolnjeni pogoji glede učilnice.
Tudi glede pravil gasilske službe in posebnih pravil gasilske službe so pobude, saj se nekateri ne strinjajo s pogoji splošne izobrazbe, ki so potrebni za določene
nivoje gasilskega izobraževanja. Izpostavljeno je bilo tudi neskladje med potrebami po vozilih za prevoz otrok, kategorizacijo društev in pogoji za sofinanciranje gasilskih vozil. Status regij, ki trenutno niso pravne osebe, in ureditev financiranja sta aktualna tema, saj imamo v Sloveniji mnogo regij, a je v vsaki nekaj specifičnega. Zdravniški pregledi bi morali biti povsem brezplačni, tudi zdravstveno zavarovanje gasilcev bi moralo biti ne glede na dogovorjeno višino brezplačno. Ker so te obveze z zakonom predpisane in so namenjene javnemu delu, bi se morale pokriti že po samih zakonih.
Gasilska zveza Slovenije bi morala ponuditi enotni načrt alarmiranja, h kateremu bi regije dodale svojo specifiko. Pri specialnosti za varno delo z motorno žago se izpostavijo možnosti za priznanje tečajev, ki jih imajo kmetje, pa tudi glede specifike izobraževanja, ki je splošna, delo gasilcev v intervencijah pa specifično. Predsednik GZS je takoj dejal, da je možno priznati izobraževanja, ki jih izvajata Zavod za goz-
dove in Gozdarska šola, ne pa vseh drugih. Poveljnik je menil, da glede sredstev, pridobljenih iz sofinanciranja GZS, odloča regijski svet, so pa namenjena za materialne stroške in neposredno delo regijskega sveta. Med potrebami je tudi neskladje na področju izobraževanja, saj je na nekaterih programih prijavljenih mnogo več kandidatov, kot je kapacitet izobraževanja, zato prihaja do zavrnitve prijav. Poveljnik GZS je predlagal, da naj tisti, ki želijo dobiti odgovore na ta vprašanja, pošljejo na GZS konkretne podatke, na splošno je namreč težko odgovarjati. Na področju izobraževanja so ravno zaradi neskladij določena posebna pravila.
Ob sklepu srečanja smo ugotavljali, da je bilo posredovanih mnogo informacij in da bi veljalo takšno obliko delovanja tudi nadaljevati. Ob koncu velja zahvala Gasilski zvezi Ormož, ki je logistično podprla omenjeno srečanje, saj je bilo zraven uradnega dela srečanje obogateno z bogatim kulturnim programom in prijetnim zaključkom.
Mag. Janez Merc
Gasilski boj četrtič v Leskovcu
■ etošnja jesen je bila pestra in dinamična tudi za tiste gasilce tekmovalce, ki se udeležujejo zahtevnejših ^tekmovanj po vzoru v svetu poznanih tekmovanj Fire Combat, kjer smo Slovenci že lep čas v ospredju. PGD Leskovec je v soboto, 19. oktobra, pred gasilskim domom v Leskovcu pripravilo že četrti Gasilski boj, ki je bil tudi letos odlično obiskan. Tekmovanja se je udeležilo 35 ekip, domačini pa so se znova izkazali z odličnim rezultatom.
Med ovirami je tudi visok zid ...
... in potem še skozi tunel
Med zahtevnejšimi nalogami je tudi vleka B-cevi.
Velika razlika med klasičnimi gasilskimi tekmovanji in tekmovanji Fire Combat se vidi tudi na cilju, ko nepripravljene in neizkušene ekipe "obležijo".
Priznanja in medalje so podelili poveljnik PGD Leskovec Renato Hvalec, predsednik GZ Videm mag. ]anez Merc, predsednik PGD Leskovec Peter Jagarinec in Oskar Neuvirt, ki je vse svoje poklicno življenje preživel kot poklicni gasilec in pirotehnik.
El -* —.iiritiftgifMMMM
Skupna fotografija tekmovalcev, ki so ostali do zaključka tekmovanja (tretji z leve je Oskar Neuvirt).
Foto: arhiv PGD Leskovec
Predsednik PGD Leskovec Peter Jaga-rinec, ki že dolgo ni več novinec na tovrstnih tekmovanjih, je pojasnil, da je gasilski boj gasilska tekmovalna disciplina, podobna tekmovanju Pire Combat. Tudi letos je bilo tekmovanje sestavljeno iz premagovanja raznih ovir, uporabe izolirnega dihalnega aparata, gasil-sko-reševalne tehnike, nošenja breme-na, vleke vrvi in cevovoda ter gašenja. Tekmovalna ekipa je bila sestavljena iz
dveh članov, ki sta skupno premagovala vse ovire, vendarle pa je bil pogoj, da se tekmovanja udeležijo polnoletni, psihofizično pripravljeni, operativni pripadniki prostovoljnih ali poklicnih gasilskih enot.
V Leskovcu so tekmovali v več tekmovalnih kategorijah, od moških, starih do 30 in nad 30 let, v mešanih ekipah, posebej ženske in moški, vsi pa so tekmovali v popolni gasilski opremi, kar je
bila še dodatna ovira pri premagovanju ovir. Nekateri zares najboljši so premagali tudi to in vse druge ovire ter na koncu dosegli odličen rezultat. Organizatorji so najuspešnejšim na 4. gasilskem boju podelili tudi odličja, hkrati pa že predali povabilo na peto tekmovanje, ki si ga v PGD Leskovec želijo organizirati tudi prihodnje leto.
TM
Mladina v PGD Sela prevzema vedno pomembnejšo vlogo
1	elovanje mladih v gasilskih društvih je pomembno
■ za zagotavljanje potrebnega kadra za prihodnost * - J društev, hkrati pa za mlade pomeni tudi aktivno Preživljanje prostega časa. PGD Sela je tako v letu 2013 pov-Sem na novo določilo cilje dela z mladimi, društveni mentorji mladine pa bodo poskušali v delo mladih vnesti čim več
novosti.
Zraven klasičnih tekmoval-nih disciplin za pionirje in mladince, ki imajo v PGD Sela že dolgo zgodovino, s° se letos otroci pomeri-T tudi v osvajanju točk na kvizu gasilske mladine, ki se Je to leto prvič izvedel tudi v GZ Videm. Na kvizu so s°delovale tri ekipe iz PGD Sela, ekipa pionirjev in dve ekipi mladincev, ki so jih Vstopali Rok in Žan Kojc, kuka Maroh, Blaž in Nejc kotočnik, Benjamin Sitar, Jan Lozinšek ter Martin in Simon Murko. Ekipi pionirjev in ekipi mladincev se je Uspelo uvrstiti tudi na regij-ski kviz gasilske mladine, k* je potekal 9. novembra v Kidričevem. Selški ekipi sta Se na regijskem kvizu odličen odrezali in glede na dej-stv°. da so otroci sploh prvič s°delovali na tovrstnem tekmovanju, zasedli mesti tik za Najboljšimi. Ekipa pionirjev
je dosegla 5. mesto med 11 sodelujočimi ekipami, ekipa mladincev pa je za 0,4 točke zgrešila tretje mesto oz. 5 točk za osvojitev drugega mesta, ki je vodilo na državno tekmovanje.
Mladi gasilci so med pripravami na kviz pokazali veliko zagnanosti in željo po podrobnem spoznavanju dela gasilcev, najbolj pa so se navduševali nad praktičnim delom in rokovanjem z gasilsko opremo. S svojim pristopom so mentorjem dali povod, da v prihodnje za tovrstno delo namenijo še več časa, kar pa pomeni še več aktivnosti za mlade v PGD Sela.
18. JANUARJA ZBOR MLADINE
Po dvomesečnem premoru, 18. januarja 2014, pred splošnim občnim zborom PGD Sela, pripravljajo mentorji
Pionirji in mladinci PGD Sela ter mentorja, ki so sodelovali na kvizu gasilske mladine (manjkata Luka Maroh in Jan Lozinšek).
Foto: MK
zbor mladine, na katerem bodo otroci staršem in vodstvu PGD Sela predstavili svoje dosežke v minulem letu ter sami podali načrte in želje za delo v letu 2014.
Mentorji mladine se ob tej priložnosti zahvaljujemo mladim gasilcem in staršem za sodelovanje, posebna zahvala gre tudi OS Sela za izjemno sodelovanje in posluh za želje gasilcev v letu 2013. V navezovanju stikov in iskanju izkušenj za delo z mladimi se PGD Sela zahvaljuje vsem, ki so nesebično priskočili na pomoč, izpo-
staviti je treba PGD Lovrenc na Dr. polju, vodjo mladine OGZ Ptuj in PGD Središče ob Dravi, ter z nami delili bogate izkušnje dela z mladimi gasilci.
Na koncu se PGD Sela zahvaljuje vsem, ki so v letu
2013	kakor koli pripomogli k delovanju društva, leto
2014	pa naj bo uspešno ter da bi bila pomoč gasilcev potrebna zgolj ob prijetnih dogodkih.
Matjaž Klasinc
Mladi gasilci na kvizu gasilske mladine
X” ^ asilska zveza Videm je v soboto, 26. oktobra, v sode-I lovanjn z Gasilsko zvezo Kidričevo organizirala prvi kviz gasilske mladine, ki je potekal v športni dvorani OS Kidričevo. Na kvizu so sodelovale tudi tri ekipe iz PGD Sela in dve ekipi iz PGD Tržeč.
Udeleženci kviza gasilske mladine z mentorji in vodstvom GZ Videm	Foto: MK
Na 10. regijski kviz gasilske mladine, ki je potekal 9. novembra prav tako v Kidričevem, so se uvrstile štiri ekipe iz GZ Videm, saj velja pravilo, da se v vsaki kategoriji (pionirji, mladinci, gasilci pripravniki) lahko naprej uvrstita prvi dve ekipi iz posamezne gasilske zveze.
V kategoriji pionirjev je na kvizu sodelovalo 11 ekip, v kategoriji mladincev 15 in v kategoriji gasilcev pripravni-
kov 9 ekip iz celotne gasilske regije Podravje. Pionirji PGD Sela so dosegli peto mesto, mladici četrto, mladinci PGD Tržeč pa so se na kvizu uvrstili na enajsto, pripravniki pa na sedmo mesto.
V spremljevalnem programu so organizatorji pripravili tudi razne dodatne igre za posamezne kategorije, naj še dodamo, da so pionirji iz PGD Sela tukaj dosegli prvo mesto. Čeprav ta rezultat ni
štel za končno uvrstitev, pa so selski pionirji vseeno odšli domov nasmejanih obrazov,
saj so za nagrado dobili vrečo sladkarij.
Matjaž Klasinc
Jesensko-zimske aktivnosti v PGD Tržeč
Prostovoljnem gasilskem društvu Tržeč tudi v zadnjih treh mesecih tega leta nismo počivali. Najbolj dejaven je bil oktober, mesec varstva pred poža-
ri.
OKTOBRSKE
AKTIVNOSTI
V mesecu požarne varnosti, oktobru, smo se 11. oktobra skupaj s kolegi iz PGD Videm odzvali povabilu OŠ Videm in učencem predsta-
vili naše novo vozilo GVC 16/25. Prav tako smo 18. oktobra popoldne izvedli dan odprtih vrat PGD Tržeč ter vaščanom in drugim obiskovalcem razkazali gasilski dom, vozila in opremo. Praktično smo prikazali gašenje z
Aktualni vozni park PGD Tržeč
Foto: arhiv PGD Tržeč
Urejen gasilski dom v Tržcu z okolico
gasilniki in prikazali maščobno eksplozijo, vaščani pa so imeli tudi možnost nakupa in servisiranja ročnih gasilnih aparatov. Z ekipo mladincev in pripravnikov smo se 26. oktobra udeležili gasilskega kviza v Kidričevem, ki je rezultatsko štel za GZ Videm. Z istima ekipama smo se nato 9. novembra
udeležili še regijskega kviza gasilske mladine, prav tako v Kidričevem, kjer smo dosegli dobre rezultate. S tremi vozili in petnajstimi gasilci smo 25-oktobra sodelovali na veliki gasilski vaji v organizaciji Gasilske zveze Videm, ki je potekala na objektu sušilnice hmelja v središču Vidma. V oktobru beležimo tudi eno
sodelovanje na intervenciji: gasilcem PGD Leskovec smo 14. oktobra pomagali pri posredovanju ob dimniškem Požaru na stanovanjski hiši v Skorišnja-ku.
aktivni pri usposabljanju IN IZOBRAŽEVANJU
N novembru in decembru smo bili aktivni tudi na področju usposabljanja 'n izobraževanja. Tako smo se z dvema članoma udeležili tečaja za posredovalca °b nesrečah z nevarno snovjo v ICZR dva člana pa sta sodelovala na praktičnih vajah, prav tako na Igu. Za zaslužno mladino, ki je sodelovala na kvizu gasilske mladine, smo organizirali eno-
dnevno strokovno ekskurzijo v Izobraževalni center za zaščito in reševanje na Ig ter obiskali Gasilsko brigado Ljubljana. Mladi gasilci so bili nad videnim zelo navdušeni.
V decembru smo obiskali vsa gospodinjstva na našem požarnem območju (Tržeč, Jurovci, Lancova vas, Majski Vrh h. št. 1—7), jim voščili ob praznikih ter jim podarili naš gasilski koledar. Ob tej priložnosti se jim iskreno zahvaljujemo za njihove prostovoljne prispevke. Vedite, da vsak evro namenimo za boljšo opremljenost in usposobljenost operativne gasilske enote, da lahko potem učinkovito posredujemo v primeru izrednih dogodkov.
Želja in načrtov nam tudi v prihajajočem novem letu 2014 ne bo zmanjkalo. Se naprej nam bo glavna skrb pomlajevanje članstva in delo z mladimi ter izobraževanje in usposabljanje.
Trževski gasilci se ob izteku leta zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali skozi vse leto, še posebej se zahvaljujemo občini Videm za vso finančno pomoč, vsem donatorjem in botrom za novo gasilsko vozilo GVC 16/25, ki smo ga prevzeli letos in nam veliko pomeni.
Želimo vam vesele praznike ter uspešno, predvsem pa zdravo in varno novo leto
2014!
PGD Tržeč
Novičke iz Društva upokojencev Videm
TVo nekaterih mestih so že zelo zgodaj zažarele lučke, I -^tisoče lučk. Postavljajo se božična in novoletna dre--4- vesa. Zdi se mi, da je vse to prezgodaj, saj se s tem lzgublja čar praznikov, ki prihajajo. Razvrednoti se čas pričakovanja ljudi, ki čakajo spremembe, nekaj lepega, dobrega.
Čakajo mir in spokojnost, želijo medsebojno spoštovanje, lepo besedo, dobro deja-nje. Velikokrat je vsega tega Premalo, posebno pri starejših, ki so dostikrat odrinje-ni nekam na rob. Zdi se mi, ha je zato še bolj pomembna ^ed nami starejšimi pozornost ob takih praznikih. Obdarujemo se z lepimi željami, drobnimi pozornostmi.
Prav je, da obiščemo najstarejše upokojence v svojih vrstah. Tako bomo storili tudi letos.
Posebno pomembno je druženje, ki ga pripravljamo mesečno, naj bo to izlet, pohod, kolesarjenje ali ples. Za leto 2014 smo pripravili različna druženja. Program je pripravil UO društva. Danes vam ga predstavljamo.
Program	Mesec
opisovanje članarine (sreda od 9. do 11. ure) -kppis inventarja — inventura	januar
Opisovanje članarine (sreda, petek od 9. do 11. Ure)		februar
Opisovanje članarine (sreda, petek od 9. do 11. ute) hohod po Halozah, čistilna akcija - Materinski dan	marec
Opisovanje članarine (sreda od 9. do 11. ure) Nakupovalni dan - Madžarska JOhod ali kolesarjenje	april
Vpisovanje članarine (sreda od 9. do 11. ure) Kolesarjenje okrog Ptujskega jezera Pohod	maj
Vpisovanje članarine (sreda od 9. do 11. ure) Zbor članstva DU Videm - 60 let	junij
Srečanje PZDU Ptuj v Moškanjcih	
Vpisovanje članarine (sreda od 9. do 11. ure) Kopalni dan Kolesarjenje	julij
Vpisovanje članarine (sreda od 9. do 11. ure) Srečanje ljudskih pevcev DU Videm Piknik za člane DU Videm	avgust
Vpisovanje članarine (sreda od 9. do 11. ure) Varovanje šolskih poti Strokovna ekskurzija/romanje Srečanje članov DU in invalidov - Majšperk Trgatev	september
Vpisovanje članarine (sreda od 9. do 11. ure) Pohod	oktober
Trgatev	
Vpisovanje članarine (sreda od 9. do 11. ure) Pohod Nakupovalni dan — Madžarska	november
Vpisovanje članarine (sreda od 9. do 11. ure) Obisk članov, starejših od 80 let, in invalidov Obisk članov s koledarji Zaključek leta za člane DU Videm	december
Častni predsednik stranke DeSUS OO Videm Franc Kirbiš je praznoval 70. rojstni dan. Prijatelji stranke smo mu prišli voščit.
Foto: Hliš
med ljudi. Če ne morete od Vse lepo vam želim. doma zaradi bolezni, pokličite sosede ali prijatelje in jih	Marija Černila
povabite k sebi.
V letu 2013 se zadnjič pogovarjam z vami preko novičk DU Videm. Prijetno mi je zapisati dogodke in razmišljanja. Vi jih preberete in tako se pogovarjamo. Včasih me kdo pokliče in pohvali, lahko me tudi pograjate, da bom bolj natančna.
Želim vam blagoslovljene božične in novoletne praznike, v letu 2014 pa zdravja, veselja in razumevanja. Bodite prijazni s svojimi domačimi. Razumite jih, tudi oni imajo svoje skrbi. Imejte se radi. Ne bodite sami, pojdite
Franci Hliš
- naš tajnik
Franci Hliš je domačin iz Tržca. Rojen je bil v družini s petimi sinovi. Na mladost ima lepe spomine, čeprav je bilo igre malo. Treba je bilo pasti, postoriti v hlevu, delati na polju in okrog hiše. Oče je bil tesar, mama pa je skrbela za dom in polje. Starša sta otrokom ob večerih prepevala ljudske pesmi. Mama je rada brala in Franci jo je posnemal. Starše je imel zelo rad, nikoli se nista prepirala, z otroki sta se znala pogovoriti. Kot otrok se je vpisal med gasilce, a ga je mama pregovorila, da je treba na pašo, ne pa na gasilsko vajo.
Osnovno šolo je obiskoval v Vidmu. Za mizarja se je izučil pri mojstru Potrču. Ko je bil vajenec, je bil vse dneve v delavnici. Velikokrat je bil lačen, saj takrat ni bilo malice na delovnem mestu, denarja za malico pa tudi ne. Pri mojstru Potrču se je veliko naučil. Po končani vajeni-
ški dobi je iskal službo, dobil jo je v KK Ptuj, obrat Mizarstvo, kjer je bil splošni mizar kar 16 let. Z delom je bil zelo zadovoljen, v službi so ga cenili. Bil je sindikalist, delal je v delavskem svetu.
Sošolec Marjan ga je povabil na delo v Emono Merkur Ptuj, poslovalnico Oprema, kjer so potrebovali mizarja za razna dela. Tudi tukaj se je dobro počutil. Upokojil se je leta 2004, po 40 letih dela.
Že kot otrok si je Franci želel, da bi imel svojo družino, ko odraste. Prav tako družino si je želel, kot jo je imel doma. Pravi, da mora imeti družina topel dom, kamor se družinski člani radi vračajo in se počutijo varne. Želja se mu je uresničila, spoznal je Nežko, dekle, ki mu je pomenilo vse. Poročila sta se in si na Mestnem Vrhu uredila dom-Rodila sta se jima sin Robi in sin Franci, ki sta jima polepšala življenje. Lepe spomine
f1 N Francijem Hlišem se poznam kakih osem let. Najino prvo srečanje sovpada z delom v DU Videm. Takoj sem v njem opazila nekaj pozitivnega, čudovit odnos do ljudi, ki so prihajali v našo društveno pisarno po opravkih. Pri svojem delu je vedno suveren in natančen. Delati z njim je prijetno, saj opravi delo stoodstotno v dobro svojih kolegov upokojencev.
Za delo v društvu sta potrebna čas in tudi računalniška oprema, pravi Franci Flliš, neumorni tajnik videmskega društva upokojencev.	Foto: arhiv Flliš
Franci Hliš je tajnik DU Videm ter tajnik in blagajnik stranke DeSUS OO Videm. Je tudi svetnik občine Videm,
kjer je predsednik statutarno-pravne komisije in član dveh odborov — za gospodarske in za negospodarske dejavnosti.
ima na sosede z Mestnega Vrha, s katerimi so živeli kot velika družina. Spoštovali so se in si med seboj pomagali. Sinova sta se šolala, se osamosvojila in si Ustvarila svoji družini. Danes ga osrečujejo štirje vnuki Alen, Manja, Teodor in
Tilen.
Oče je hitro umrl, mama je ostala sama. Prosila je Francija in Nežko, da si uredita dom pri njej na Hliševi domačiji. Po nekaj letih je umrla tudi mama. V Tržen živita Hliševa še sedaj. Imata veliko prijateljev, radi se ustavljamo pri njiju. Franci je postal član DU Videm leta 2004, tajnik društva je od leta 2006, elan stranke DeSUS pa od leta 2005.
Ob koncu najinega pogovora sem ga vprašala, kaj meni o času, v katerem
živimo, o stanju v Sloveniji. Odgovoril mi je: »Čas ni najboljši, a sem s svojim življenjem zadovoljen. Največje bogastvo mi je družina: žena, moja sinova, trije vnuki in vnukinja. Imam dobro in pridno ženo, sposobna in odgovorna sinova ter vnuke, ki so spoštljivi do ljudi, znanja in vsega, kar je dobro in pravično. Rad imam zemljo, rad imam naravo, rad delam v naravi. Društveno delo me veseli. Posebno sem zadovoljen, če imam vse urejeno tako, da lahko ob moji odsotnosti delo nadaljujejo drugi. Za delo v društvu nisem nikoli prejel nobenega plačila. Tako sem želel in zadovoljen sem, da so mojo željo upoštevali. Plačilo so mi zadovoljni člani društva, ko pomagam organizirati razna druženja in jim urejam dokumente.
Rad imam življenje, rad imam ljudi.
V imenu UO DU Videm želim vsem članom v letu 2014 veliko zdravja, spoštovanja, razumevanja in toplih, prijetnih odnosov. Moja velika želja je, da bi ljudje po vsem svetu živeli v miru in človeka vredno življenje. Želim si, da bi se uredilo stanje v naši državi, da ne bi dan za dnem trepetali za pokojnino, ki smo si jo upokojenci zaslužili. Vse lepo v letu 2014.«
Srečala in spoznala sem še enega domačina, za katerega moram reči: »So ljudje, ki jih srečaš, spoznaš, spoštuješ, imaš rad in jih nikoli ne pozabiš.«
Franci, hvala, da sva se srečala.
Marija Cernila
Družabni in aktivni tudi v DU Sela
"X TDU Sela so tudi leto 2013 preživeli aktivno, družab-\ / no, tudi v skrbi za dobro zdravje in počutje, saj so V za svoje člane pripravili pester izbor dejavnosti in jih tudi uspešno izpeljali.
Junija so se z veseljem udeležil športnih iger upokojencev, ki so letos v organizaciji DU Videm potekale v športnem parku Pobrežje. Z drugimi ekipami so se pomerili v različnih športnih igrah in tako preživeli športno obarvan dan. Selški upokojenci se družijo tudi na pohodih ob
polni luni, ki so dobro obiskani, večkrat sedejo tudi na kolo in se odpravijo na potepanje po bližnji okolici, srečali pa smo jih tudi na kopanju v ptujskih Termah. Posebej radostni so tudi trenutki, ko obiščejo svoje člane ob visokih življenjskih jubilejih; maja so ob 90. rojstnem
družabna srečanja za skupno mizo so med upokojenci vedno
dobrodošla ...
Selški upokojenci v gostilni Svenšek na Selih, kjer so imeli tudi letos tradicionalno srečanje.
dnevu obiskali Marijo Princi iz Sel, čestitali pa so tudi Ani Domine iz Lancove vasi ob njeni 100-letnici.
V društvu se trudijo, da bi svojim članom ponudili čim več skupnih druženj, ki so med člani na jesen življenja še kako pomembna. Oktobra so se tako sladkali na kostanjevem pikniku, prvi vikend v novembru pa imajo sel-ski upokojenci rezerviran za tradicionalno srečanje. Tudi letos so se 8. novembra zbra-
li v gostilni Svenšek na Selih, kjer so sedli za skupno mizo, poklepetali in prav veselo obudili spomine na mnoge prijetne dogodke čez leto.
Ob koncu leta želi DU Sela vsem članom in občanom vesele in mirne božične praznike, v letu 2014 pa zdravja in veliko sončnih dni na vseh poteh.
Besedilo in foto: PK
Novičke iz DU Dolena
rf U Dolena je leto 2013 začelo z občnim zborom, I ki smo ga pripravili 2. marca. Veseli smo, da se je zbora udeležilo kar 90 članov, v tem namreč vidimo potrditev svojega dela. Vabilu so se odzvali tudi gostje iz sosednjih društev. V uradnem delu smo medse sprejeli tudi nekaj novih članov, nato pa je sledilo veselo druženje do večera.
Upokojenci iz Dolene smo tudi letos pristopili k vseslovenski čistilni akciji, nekateri naši člani pa sodelujejo v projektu Starejši za starejše. Konec aprila se že tradicionalno odpravimo na pohod. Tako smo se tudi letos 27. aprila z avtobusom odpeljali najprej proti Majšperku in najprej proti Lešju, kjer smo izstopili in se peš podali po Savinjskem, nekateri pa so izstopili že prej in so imeli daljši pohod. Pot je bila lepa in ne preveč naporna, prilegla pa se je tudi topla malica na turistični kmetiji Ačko v občini Makole. Pohodnikom so se potem pridružili tudi muzikanti, da je bilo še bolj veselo. Po okrepčilu smo se odpravili še do gradu Štatenberg, kjer nas je že čakal avtobus. Domov smo se vrnili veseli, da nam je uspel še en dan skupnega druženja.
V začetku junija smo se udeležili društvenih iger upokojencev v Pobrežju, letos je igre organiziralo DU Videm. Bilo je veselo, malo tudi tekmovalno. DU Dolena je na koncu zasedlo 4. mesto, tekmovalo je šest društev. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo DU Videm za dobro organizacijo in lepo preživet dan.
OBISKALI SLOVENSKO OBALO IN POROMALI NA SV. GORE
Zenska in moška ekipa sta se 9. junija udeležili pokrajinskega tekmovanja upokojencev v pikadu. Zenska ekipa je zmagala in osvojila prvo mesto med ekipami PZ Sp. Podravje. Tudi moška ekipa je dosegla kar dober rezultat. Junija smo se odpravili na izlet, obiskali smo slovensko Obalo. Ogledali smo si Luko
Tudi letošnji tradicionalni pohod je bil dobro obiskan, skupinski posnetek pa je nastal pred domom krajanov v Doleni.
Ženska ekipa DU Dolena v pikadu, ki seje udeležila tudi državnega prvenstva upokojencev v Kamniku. Na sredini, z medaljo okrog vratu, Angelca Peklič, ki je med posameznicami osvojila zlato medaljo.	Foto: arhiv DU Dolena
Koper, v Portorožu pa nas je že čakala ladjica, ki nas je popeljala do Pirana. Na ladjici smo imeli malico, izvedeli pa smo tudi veliko zanimivosti o našem morju in mestih ob njem. Po vrnitvi na kopno smo obiskali še grad Prestranek blizu Postojne. Tam smo si privoščili tudi "biokosilo", ki pa je bilo zelo okusno. Polni lepih vtisov smo se v nočnih urah vrnili domov. Septembra smo poromali na Svete gore. Da pride starejši človek na vrh tega znamenitega svetišča, je že pravi podvig. Ogledali smo si tudi muzej nagačenih tropskih, ameriških in evropskih živali. Popoldan smo preživeli ob kosilu in druženju naših članov.
Kot vsako leto smo se tudi letos veselili ob občinskem prazniku v Majšperku.
NA DRŽAVNEM PRVENSTVU UPOKOJENCEV V PIKADU
Odpravili smo se na še en izlet, tokrat v Kamnik, kjer
je 8. oktobra potekalo državno prvenstvo upokojencev v pikadu. Zenska ekipa DU Dolena si je namreč kot prvak pokrajinskega tekmovanja priborila pravico nastopa na državnem tekmovanju. Z nami so šli tudi člani našega UO in poverjeniki. Dan smo izkoristili za ogled Kamnika, se povzpeli na mali grad in se popeljali do izvira v Kamniški Bistrici.
Zenska ekipa se je pomerila na državnem tekmovanju v pikadu, med 14 ekipami iz vse Slovenije smo dosegle 4. mesto. Najbolj pa smo se razveselili, da je pri posameznicah naša članica Angelca Peklič zbrala največ točk in osvojila zlato medaljo, Frančka Cafuta pa se je uvrstila na 4. mesto.
VESELO NA MARTINOVANJU
Letos smo martinovali bolj pozno, vendar si za veselje in druženje vedno vzamemo čas. Z avtobusom smo se odpeljali na turistično kmetijo Širec v Krčevini pri
Vurberku, kjer smo imeli tudi degustacijo vin v njihovi kleti. Po kosilu smo se zavrteli ob zvokih tria Haloški potepuhi, ki so tudi naši člani, zazvenela pa je tudi domača pesem.
V decembru bomo za naše člane organizirali zaključek leta, obiskali in obdarili bomo člane, stare nad 75 let, vsem članom pa bomo razdelili društvene koledarje.
UO D U Doletia želi vsem vesel božič, v novem letu 2014 pa uspehov, predvsem pa trdnega zdravja!
Zofka Hebar
Iz DPŽD Lancova vas ob koncu leta
'V'
članice Društva podeželskih žena in deklet Lanco-■ va vas so zadnja dva meseca v letu dodobra izkori-^^■Vstile. Odzvale so se povabilu na gospodinjski večer v Dražence, v Gerečji vasi so se pomerile v kartanju, soboto, 14. decembra, pa namenile strokovni ekskurziji v sosednjo Avstrijo. Našle pa so tudi čas za »kuharska druženja« v vaškem domu, saj so izpopolnile svoje znanje o peki potic.
Veselo je bilo najprej ob letošnjem martinovanju, Saj so tudi letos na stojnici °b Vidovi kleti obiskovalcem videmskega martinovanja ponudile nekaj izbranih kulinaričnih dobrot. Lanco-vljanke se vedno rade odzovejo povabilom na dogodke s°rodnih društev. Zadnja novembrska sobota je bila Zelo pestra: dve ekipi članic sta se v Gerečji vasi pomerili na 11. turnirju v paveršnop-su, ena ekipa pa se je odpravila v sosednje Dražence na že tradicionalno rezancijado, na kateri se pomerijo v izdelavi domačih rezancev. Prav Vse so se domov vrnile s pri-
jetnimi vtisi.
DIŠALO PO DOMAČI POTICI
Vsaka prava gospodinja se ob praznikih rada pohvali z domačo potico, s to najbolj znano in tradicionalno slovensko sladico. Poznamo veliko različnih vrst nadevov, Lancovljanke pa so se dva torka zapored pod vodstvom domače članice Jožice Matoh preizkusile v peki dveh prav posebnih vrst potice — potice rolice ter potice z orehovim nadevom in biskvitnimi kockami. Gospodinja Jožica je namreč prava mojstrica v peki te odlične slovenske sla-
Katica Marok je osvojila srebrno priznanje za domačo hruškovo marmelado na prvem mednarodnem festivalu marmelad v Šentrupertu na Dolenjskem.
dice, svoje zanje pa je z največjim veseljem podelila tudi med članice.
KATICI MAROH PRIZNANJE ZA HRUŠKOVO MARMELADO
Lancovljanke so se v oktobru
odzvale tudi povabilu Društva za razvoj občine Trebit j e, ki je v Deželi kozolcev v Šentrupertu v okviru projekta Dobrote Dolenjske organiziralo prvi festival marmelade. V sklopu festivala je potekal tudi izbor Marmelada 2013, na katerega so iz društva DPŽD Lancova vas poslale v ocenjevanje dva vzorca. Vse prijavljene vzorce je ocenila strokovna komisija z ljubljanske biotehniške fakultete, ki je v vzorcih ocenjevala barvo, konsistenco, vonj in okus. Domača hruškova marmelada Katice Maroh iz Lancove vasi je izmed 87 vzorcev osvojila srebrno priznanje, na kar so v društvu še posebej ponosne.
Gospodinja Katica je bila priznanja nadvse vesela, ob tem pa nam je povedala, da se s kuhanjem domačih marmelad ukvarja že vsaj 20 let. Sicer jo poznamo tudi po
Martinovo stojnico v Vidmu so Lancovljanke tudi letos obložile 2 nekaj izbranimi kulinaričnimi dobrotami.
Na letošnjo strokovno ekskurzijo po sosednji Avstriji ostajajo nepozabni spomini.	Foto: arhiv društva
odličnem domačem kruhu, za katerega je na ptujskih Dobrotah slovenskih kmetij prejela že kar nekaj priznanj. Letos se je prvič odločila za hruškovo marmelado. Skrivnost uspeha se po njenem mnenju skriva v domačem, zdravem in zrelem sadju, pomembno je tudi, da začnemo sadje kuhati takoj, ko ga zrežemo, dodatek sladkorja
pa mora biti minimalen.
NA STROKOVNI EKSKURZIJI V SOSEDNJI AVSTRIJI
Članice so soboto, 14. decembra, posvetile vsakoletni strokovni ekskurziji. Letos so se podale v sosednjo Avstrijo, kjer so obiskale turistično in kulinarično deželo Vulkanland. Ustavile so se v
čokoladnici Zotter, obiskale dve kmetiji in na njih pokušale odlične izdelke, zanimiv pa je bil tudi ogled gradu Kornberg. Se posebej zanimivo in poučno pa je bilo srečanje s članicami društva krneč-kih zena higenart vnas . Dan so zaključile v pravljično okrašenem Gradcu, kjer so obiskale znameniti božično-novoletni sejem. Da pa je bil
dan še bolj vesel, so se jim na poti pridružili tudi nekateri člani iz skupne Veseli Jože-ki, ki so z veseljem raztegnili svoje frajtonarice.
Vsem članicam, občankam in občanom občine Videm ter ljudem dobre volje želijo doživete in radostne božične praznike ter vse dobro v letu
Uspešna tekmovalna jesen v ŠD Videm
V
f planska ekipa je v jesenskem delu sezone 2013/14 I dosegla enega naj večjih uspehov, saj je v Superligi vMN7 Ptuj zasedla odlično tretje mesto.
Vodstvo MNZ Ptuj nam je zaupalo nastopanje v višji ligi kot četrtouvrščeni ekipi v 1. ligi MNZ. Povabilu smo se seveda odzvali in takoj začeli sestavljati ekipo za tekmovanje. Pogovori so potekali o okrepitvi ekipe, ki jo je bilo treba dopolniti z nekaj kakovostnimi igralci. Priložnost se nam je ponudila v sosednji Hrvaški, ki je v tem času vstopila v EU in igralci iz sosednje države niso več tujci v naših ligah. Na začetku priprav, ki so se začele v prvi polovici julija, smo se okrepili s štirimi igralci iz
sosednje Hrvaške, s tremi igralci iz ekip MNZ Ptuj in z vratarjem (dvojna registracija iz ekipe NK Zavrč). V pripravljalnem obdobju je članska ekipa trenirala štirikrat tedensko in odigrala veliko pripravljalnih tekem. Ekipa je z veliko trdega dela in truda na treningih in tekmah po uvodnem porazu v prvem kolu iz tekme v tekmo igrala bolje in na koncu zasedla kot novinec neverjetno tretje mesto v zelo kakovostni ligi. Ekipa ima tudi najboljšega strelca lige, Dominika Boža-ka, ki je dosegel 19 zadetkov.
	f r tr 1-1- 1- V.
	
	
2	
	
Članska ekipa je bila v jesenskem delu sezone odlična tretja v Superligi MNZ Ptuj.
Mladinska ekipa je sestavljena iz perspektivnih igralcev.

m

Selekcija U-9
Ekipo sestavlja dvajset igralcev, zelo uspešno pa jo vodi trener Primož Gorše. Pričakovanja za spomladanski del sezone so velika, zato bosta potrebna dobra priprava ekipe v pripravljalnem
obdobju in dobro nadaljevanje v zelo kakovostni ligi. Zelja članske ekipe Vidma je zadržati odlično tretje mesto in pridobiti še kakšno igralsko okrepitev iz naše bližnje okolice.
't'
Selekcija mlajših dečkov
Mladinska ekipa
Mladinska ekipa je novo tekmovalno leto začela s pripravami v drugi polovici julija. V igralskem kadru je prišlo do velikih sprememb, saj $e je ekipi priključilo deset novih igralcev. Pet igralcev se je priključilo članski ekipi, zato je imel trener mladine kar veliko dela, da je sestavil mlado, zelo perspektivno ekipo, ki bo v naslednjih letih krojila sam vrh v mladinski ligi MNZ Ptuj in tako dosegla rezultate svojih predhodnikov. Ekipa je v pripravljalnem delu odigrala štiri pripravljalne tekme in v dolgem jesenskem delu uspešno odigrala enajst prvenstvenih tekem ter zasedla zelo dobro mesto v sredini lestvice. Ekipo sestavlja dvajset igralcev, ki so trikrat tedensko trenirali pod vodstvom zelo uspešnega trenerja Mirana Selaka.
SELEKCIJI U-9 IN U-ll TER SELEKCIJA
Mlajših dečkov
^ klubu smo v letu 2013 nstanovili novo selekcijo U-ll in jo v tekmovalni sezoni 2013/14 vključili v kgo. To je že naša šesta ekipa, ki tekmuje pod okriljem MNZ Ptuj. Vse mlajše selek-cije so začele vadbo v začetku avgusta, treningi so potekali
tri- do štirikrat tedensko. Selekcija U-9 je pridobila veliko novih igralcev, ki so se priključili na začetku treningov. Selekcija je v ligi, kjer nastopa, igrala odlično in zaseda vodilno mesto. Ekipo zelo uspešno vodi trener Blaž Lah. V ekipi U-9 trenira in igra dvajset igralcev.
Selekcija U-ll je nova in je nastopala v ligi z igralci, ki so v povprečju mlajši leto ali dve od drugih ekip v ligi. Na tekmah in treningih v tem letu si je ekipa nabirala prepotrebne izkušnje za nadaljevanje sezone. Ekipo zelo uspešno vodi trener Jernej Simonič. Selekcijo sestavlja 18 igralcev.
Selekcija mlajših dečkov je odlične igre nadaljevala tudi v jesenskem delu in suvereno osvojila prvo mesto v ligi mlajših dečkov. Ekipa je svojo kakovost pokazala na vseh tekmah v jesenskem delu, kjer sta se pokazala velik napredek in nadarjenost te selekcije. Selekcija je med sezono odigrala veliko trening tekem tudi z močnejšimi ekipami in s tem pridobila pomembne izkušnje za nadaljevanje. V ekipi igra in trenira petnajst igralcev. Selekcijo zelo uspešno vodi trener Leon Hrovat.
Treningi mlajših selekcij v
Selekcija U-ll
Veteranska ekipa trenira tudi pozimi. Foto: arhiv ŠD Videm
zimskem delu že potekajo enkrat do dvakrat tedensko v telovadnici OS Videm. V načrtu imamo sodelovanje vseh mlajših selekcij na več dvoranskih turnirjih in igranje trening tekem z ekipami NK Aluminij, NK Hajdina, NK Drava ter drugimi klubi v bližini, ki imajo uspešne nižje selekcije.
Posebej smo ponosni pomoči in sodelovanja staršev mladih nogometašev, ki nam veliko pomagajo, da lahko nemoteno treniramo in nastopamo skozi celotno sezono.
VETERANSKA EKIPA
Veteranska ekipa je v jesenskem delu sezone začela priprave na novo sezono v začetku avgusta. V pripravah je ekipa opravila več treningov in trening tekem. Na
prvenstvu je veteranska ekipa odigrala sedem tekem in tudi vse suvereno zmagala. Veterani so osvojili odlično prvo mesto v veteranski ligi 35+. Zaključek treningov in jesenskega dela pa so veterani zaključili s trening tekmo in druženjem s prvaki veteranske lige 40, veteransko ekipo NK Lovrenc. Veteranska ekipa tudi pozimi ne bo počivala, saj že trenirajo v telovadnici, sodelujejo pa tudi v zimski veteranski ligi malega nogometa občine Videm.
ZA LETO 2014 VELIKO NAČRTOV
Športno društvo Videm čaka v letu 2014 veliko nalog in pomembnih projektov. Največji projekt je pridobitev prepotrebnih novih klubskih prostorov, saj delo v starih,
dotrajanih prostorih več ni mogoče. Večkrat tedensko v našem klubu deluje šest selekcij, to je sto petdeset igralcev. Ti si za svoje delo zaslužijo primernejši večnamenski objekt.
Drugi večji projekt je pridobitev novega pomožnega težave z uskladitvijo in izvedbo vseh treningov in tekem z vsemi šestimi ekipami. Dnevno je igrišče v popoldanskem času zasedeno tudi do šest ur.
Tretji projekt je ustanovitev še ene nižje
igrišča, saj imamo velike
selekcije in s tem ustanovitev nogometne šole ŠD Videm. Ta bo s svojim delovanjem v letu 2014 združila v prvi fazi pet nižjih selekcij našega kluba (U-9, U-l 1, U-13, U-15 in mladina) in bo delovala izključno z namenom, da dvigne kakovost dela z mladimi nogometaši. Pridobili pa bomo tudi pretok mladih igralcev iz nižjih v višje selekcije in se s tem izognili prekinitvi dela za selekcije, ki jih nismo imeli.
Za izvedbo vseh nalog bodo poskrbe-
li vodstvo, upravni odbor in vsi člani športnega društva. S pomočjo občine Videm, sponzorjev, navijačev in simpatizerjev bomo vse zadane in prepotrebne naloge ter projekte, ki so načrtovani za leto 2014, lažje dosegli.
Vesele božične in novoletne praznike vam želi SD Videm.
Darko Jeza, podpredsednik ŠD Videm
Na Martinovi ribiški tekmi 14 ribičev
Ribolov je tudi oblika sproščanja, nabiranja nove energije in druženje v neokrnjeni naravi, zato poteka v vseh letnih časih. Športno-ribiško društvo Krap je v času marti-novega organiziralo Martinovo tekmo.
Kljub deževnemu jesenskemu dnevu se ribiči ob Gečevem ribniku niso odpovedali ribolovu na Martinovi tekmi, na kateri se je pomerilo 14 ribičev, ki so skupno nalovili 94 kilogramov rib. Največji
ulov je imel Peter Nahber-ger s 27 kilogrami in je tako zasedel prvo mesto, na drugo mesto se je uvrstil Božo Fras s 14 kilogrami, z 8 kilogrami pa je tretje mesto osvojil Slavko Erlač.
Po zaključku tekme je ob okusni hrani in domači kapljici sledilo veselo druženje na Martinovem večeru s tekmovalci in simpatizerji ribolova.
Besedilo in foto: AG
Dobitniki pokalov na tekmovanju ob Gečovem ribniku
Novičke iz PD Naveza
pet je leto naokoli in prišel je čas, ko se ozremo nazaj in obudimo spomine na pestro dogajanje Planinske-ga društva Naveza. Leto je bilo zelo uspešno, saj nam je uspelo uresničiti skorajda vse zadane cilje. Bilo pa je tudi praznično, saj smo praznovali petletnico delovanja.
Vsak mesec smo se srečevali na naših izletih, se skupaj podali na različne konce Slovenije in uživali v naravnih lepotah. Da je bilo na izletih še prijetneje, ste poskrbeli vi, dragi planinci, s svojo dobro voljo in humorjem. Domov smo se vedno vračali polni lepih spominov in vsakič nestrpno čakali na nov izlet.
Letos smo veliko naredili glede promocije društva, kar se je obrestovalo, saj smo pridobili precej novih članov. Poznani smo postali tudi širom po Sloveniji in preko meja, saj se naših izletov udeležujejo planinci od drugod. Kar nekaj prijateljstev se je spletlo tudi z drugimi planinskimi društvi, s katerimi
Na vrhu Velikega Snežnika	Foto: Marko Vinko
dobro sodelujemo.	vodniške komisije že gledajo
Člani upravnega odbora in v naslednje leto. Intenziv-
no pripravljamo nadaljnje aktivnosti. Vodniki so že naredili načrt pohodov za 2014, ki nam ponuja kopico zanimivih izletov in kjer bo ysak lahko našel nekaj zase. ^se informacije o prihajajočih izletih in aktivnostih ter albume fotografij lahko najdete na naši spletni strani xvww.pd-naveza.si ali na naši kacebook strani. kD Naveza se iskreno zahvaljuje vsem, ki ste letos kakor koli pripomogli k uspešne-
mu delovanju. Zahvala tudi vsem planincem za dosedanje sodelovanje in udeležbo na izletih. V družbo vas vabimo tudi v prihodnjem letu. Želimo vam miren božič ter zdravo in uspešno novo leto 2014. Naj bo varno in planinsko obarvano!
Marko Vinko,
tajnik PD Naveza
Pri izviru Sotle
Poletno-jesenski dogodki v PD Haloze
'	■ trenutki bežijo in že je za nami lep poletni čas,
ki nas je zaznamoval z vročino in nekaterimi -S. dogodki. Konec junija smo izpeljali lep pohod na Ratitovec (1642 m). V lepem številu smo se podali v smer Železnikov do vasi Prtovč, kjer je bil naš start. Približno dve uri je trajal naš vzpon do Krekove koče, kjer smo imeli krajši postanek in čas za malico. Nazaj v dolino smo se podali po krožni poti, pot je bila zanimiva, z lepim pogledom v dolino.
^ avgustu smo se podali na našega očaka, vrh Triglava (2864 m). Pohod s®o začeli z Rudnega P°lja, nadaljevali čez Studenski preval do Vodnikove koče na Velem polju
in do Planike pod Triglavom. Se isti dan smo se povzpeli proti vrhu Triglava. Naš očak nas je pričakal v megli, kar pa ni zmotilo naše sreče, da smo dosegli vrh, neka-
teri med nami prvič. Po nočitvi na Kredarici smo se polni novih moči in veselja vrnili v dolino do Rudnega polja, kjer je bil naš začetek.
V septembru smo se najbolj vztrajni skupaj s PD Planika in Makole podali na zelo zahteven vrh — Bavški Grintavec (2347 m) - planina Zapotok. Že na začetku poti smo imeli kar nekaj težav, vendar nam je kljub temu uspelo izpeljati pohod. Pot je bila zelo težka, je ena najtežjih v Sloveniji, bila je tudi
Poletno druženje na Ratitovcu (1642 m)

V avgustu so se planinci podali na najvišji slovenski vrh, na Triglav.
Utrinek z jesenskega pohoda po Halozah
Foto: arhiv PD Haloze
krušljiva, naleteli smo celo na malce snega. Na vrh smo se podali s sedla Konja, vzpon je trajal 5 ur, sestopili pa smo po lažji poti.
V oktobru smo imeli naš tradicionalni kostanjev piknik, ki smo ga združili s pohodom po Halozah. Pričeli smo ga v Vidmu, nadaljevali čez Vare-jo proti Ljubstavi in Majskemu Vrhu, nato pa do vinotoča Maroh, kjer smo imeli naš piknik. Med potjo smo opazovali lepote naših Haloz, dan je bil čudovit in sončen. Med potjo smo se ustavili v prostorih krajevne skupnosti, kjer smo pokusili njihovo vino. Pohod smo zaključili pri vinotoču Maroh, kjer smo se okrepčali, obujali spomine z naših pohodov in se kakšnemu zanimivemu dogodku tudi nasmejali. Privoščili smo si tudi pečene kostanje in mošt.
Naše pohode smo zaključili s pohodom na Mrzlico (1122 m). V malce meglenem jutru smo se podali iz Prebolda proti vrhu Mrzlice, kjer nas je pričakalo sonce. V dolino smo se vračali po krožni poti, med potjo smo opazili
veliko znamenj — križev in kapelic. Med vrnitvijo v vas Matke smo se ustavili tudi v lepi planinski koči, kjer smo se okrepčali s toplim čajem in malico.
Vsem, ki so sodelovali in nas podpirali na naših pohodih, se iskreno zahvaljujemo in se priporočamo v naslednjem letu. Za izlete se bomo potrudili in se skupaj veselili in družili. Program za prihodnje leto je v izdelavi, skrbeli bomo za obveščanje in za zanimive dogodke, pridružili se bomo nekaterim tradicionalnim pohodom, na katerih se družimo tudi z drugimi društvi. Ne bomo pozabili na naše Haloze, pohode bomo organizirali tudi po lepih haloških poteh, ki so dosegljive za vsakogar.
Se vedno nas najdete na Facebook strani ivivunv.face-book.com/planinsko društvo Haloze. Informacije na 041 488 625 (Branko) in 041 964 871 (Marjan).
Majda F.
Uporaba pirotehničnih izdelkov med božično-
novoletnimi prazniki
'xj\
f
Petarda je otroku poškodovala oči in prste. Bo še lahko postal pilot, strojevodja, kuhar...?
Ponovno smo zakorakali v čas, ko se bomo poslovili od tekočega leta, polni novih upov in pričakovanj za prihajajoče leto. Pred nami so za večino ljudi tudi najlepši božično-novoletni prazniki, ki jih pričakujemo in jih preživljamo na različne načine. Eni se teh praznikov veselimo v krogu svoje družine, začnemo z izdelavo adventnih venčkov in drugih okraskov,
ki bodo krasili naše domove in jelke, skratka, praznike pričakujemo mirno, z veliko dobrimi željami za vse domače, sosede, znance in sorodnike.
Na drugi strani pa se vsako leto med nami najdejo posamezniki, ki se božično-novoletnih praznikov veselijo iz drugih razlogov. V tem času začnejo nase opozarjati z neznosnim hrupom, ki ga
povzročajo z metanjem prepovedanih petard in drugih pokajočih izdelkov.
Tako se policisti vsako leto znova srečujemo s kršitvami na področju uporabe pirotehničnih izdelkov. Med najbolj moteče dejavnike
uvrščamo uporabo pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok (petarde), zato mi dovolite, da vas tudi letos pred prihajajočimi prazniki opozorim na določene zakonske predpise, ki veljajo pri uporabi pirotehnike.
Oslepitve, opečeni prsti, požari, prestrašeni sosedi ...Je vredno poka petarde?
reda in miru ter do material- tehničnih izdelkov. Za nave-ne škode in pritožb občanov dene kršitve posameznika je nad pretirano, nehumano ali predvidena globa od 400 do objestno uporabo petard.	1200 evrov.

f
Petarda je zanetila požar in družina je za vi praznik ostala brez doma. Ima tudi vaš otrok samo piratko v žepu?
Prodaja pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le v času od 19. do 31. decembra.
Mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta starosti je dovoljeno uporabljati pirotehnične izdelke kategorij 1 in 2 le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov.
Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le v času od 26. decembra do 2. januarja. Pri tem je treba upoštevati,
da teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve.
Policija ugotavlja, da se ob praznovanju božiča, novega leta, velike noči in ob drugih priložnostih množično uporabljajo različne vrste pirotehničnih izdelkov. Pri tem prihaja tudi do številnih telesnih poškodb, kršitev javnega
Prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorij 2 in 3, katerih glavni učinek je pok, je od leta 2008 prepovedana. Za lažje razumevanje: sem spadajo tako imenovane piratke, megice in vsa druga večja pirotehnika.
Policisti bomo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili določbe o uporabi piro-
Na koncu mi dovolite, da vsem občankam in občanom občine Videm zaželim lepe in mirne božične praznike, v novem letu 2014 pa obilo zdravja ter osebne in družinske sreče.
Miran Brumec,
vodja policijskega okoliša
Zima v cestnem prometu - določbe o zimski
opremi
Vsako leto iz raznih medijev pa tudi od ljudi slišimo veliko graj, da je zima spet presenetila ali prehitela vzdrževalce cest in drugih javnih površin, ki so zadolženi za ustrezno čiščenje in odstranjevanje snega in ledu s teh Površin. Tako smo vsako zimo znova slabe volje in polni kritik na račun cestnih in drugih podjetij, ki skrbijo za stanje in prevoznost cest, nikoli pa se ne zamislimo nad svojim ravnanjem in se vprašamo, kaj pa smo mi ukrenili in ali smo sebe in svoje jeklene konjičke ustrezno pripravili za vožnjo v zimskih razmerah.
Pozimi, ko so vremenske razmere nepredvidljive, moramo udeleženci v prometu, predvsem vozniki motornih vozil, računati na možnost hitre spremembe voznih razmer.
Ob spremenjenih voznih razmerah je temeljni pogoj za varno udeležbo v prometu ustrezna zimska oprema
motornega pa tudi priklopnega vozila, za kar moramo pravočasno poskrbeti.
NASVETI ZA VARNO ZIMSKO VOŽNJO
Motorna in priklopna vozila morajo biti pozimi in v zimskih razmerah opremljena s predpisano zimsko opremo. Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da morajo imeti vozila na cestah v Republiki Sloveniji med 15. novembrom in 15. marcem naslednjega leta (pozimi) in tedaj, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali je vozišče zasneženo, zaledenelo (ledna deska) ali poledenelo (poledica), predpisano zimsko opremo.
ZIMSKA OPREMA MOTORNIH VOZIL
V skladu s Pravilnikom o zimski opremi vozil v cestnem prometu za zimsko opremo motornih vozil štejejo:
1.	Pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, in priklopnih vozi-
lih, ki jih vlečejo:
•	zimske pnevmatike na vseh kolesih ali
•	poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os
in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os.
Pogoji za uporabo snežnih verig so izpolnjeni takrat, ko je na vozišču toliko snega, da pnevmatika med vožnjo ne pride v stik s površino vozišča (za pnevmatiko ostaja snežena sled).
2.	Pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki
jih vlečejo:
•	zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih ali
•	poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno
vklopljeno os. Poleg tega morajo imeti ta vozila v opremi še lopato.
3.	Kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 3 mm.
4.	Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo na boku proizvajalčevo oznako "M+S" ali "M.S" ali "M&S".
Miran Bumec,
vodja policijskega okoliša
Občinski odbor SDS na ekskurziji v BiH
bčinski odbor stranke SDS je 1 lza svoje člane in simpatizer-je organiziral že drugo dvodnevno ekskurzijo. Lani smo se v maju odpravili na Bavarsko, zadnji novembrski vikend v letošnjem letu pa je bil rezerviran za potepanje po Sarajevu, Mostarju in Medžugorju.
Na izlet smo se odpravili z udobnim turističnim avtobusom v zgodnjih sobotnih urah. Naša prva postaja je bila Sarajevo. V mestu, kjer so leta 1984 potekale zimske olimpijske igre, so še zmeraj precej vidne zastrašujoče posledice zadnje vojne, veliko porušenih stavb, od izstreljenih krogel poškodovana pročelja hiš itd. Ogledali smo si nekatere arhitekturne značilnosti mesta, katedralo Jezusovega srca, nekdanjo knjižnico in ječnico in predel mesta, kjer se je z atentatom na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda na Vidov dan leta 1914 začela prva svetovna vojna. Pravi utrip mesta smo doživeli na Baščaršiji, ki je kulturni in zgodovinski center mesta in predstavlja nekakšen glavni trg. Danes lahko v tem predelu mesta kupite čudovite rokodelske izdelke in si privoščite slastne sarajevske čevapčiče s kajmakom in lepinjo.
Vožnja po mogočni pokrajini ob reki Neretvi nas je peljala do krajev Jablanica in Mostar. V Jablanici sta park in muzej, posvečena bitki iz leta 1943, ko je bil obstreljen in porušen železniški most čez Neretvo ravno v trenutku, ko je vlak, poln potnikov, bil na poti čez most. Porušen most, ki se sklanja nad reko Neretvo, je viden še danes, prav
Skupinska slika pred našim prenočiščem v Medžugorju
Znameniti most v Mostarju
tako lokomotiva na drugi strani mostu. Mostar je največje in najpomembnejše mesto v Hercegovini, ki še danes živi čisto svoje življenje. Ime je dobil po stražnih mostovih na obeh straneh mesta. Najbolj znan je most, ki je bil v vojni leta 1993 porušen, danes pa je obnovljen po starih načrtih in predstavlja eno največjih znamenitosti v mestu,
Medžugorje	Foto: Vinc
prav tako pa skoki z mostu globoko v reko. Mestu daje čar nekakšen rustikalni videz, ki ga predstavlja gradnja iz kamna in lesa.
Naša zadnja točka tega izleta je bilo Medžugorje, kjer smo v prijetnem družinskem hotelu preživeli noč. Zjutraj smo se po zajtrku odpravili na mesto, kjer se je po pričevanju 24. junija 1981
skupini otrok prikazala Marija, in na Križevec. Ogledali smo si tudi samo rnesto in si vzeli čas za sprehod po centru mesta, ki je zrastlo popolnoma na novo.
Za organizacijo izleta in pridobivanje
sponzorskih sredstev se moramo zahvaliti Branku Mariniču, Stanku Simoniču, Andreju Rožmanu in svetnikom občinskega sveta v občini Videm stranke SDS. Iskrena hvala vsem udeležencem za prijetno družbo in voznikoma za var-
no in prijetno vožnjo. Druženje je bilo zelo prijetno in veselimo se že našega naslednjega druženja in izleta.
AR
NSi - krščanska demokratična stranka, 00 Videm pri Ptuju
T^o tem, ko se je državni vrh naše stranke, dosedanje NSi - krščan-1 J ske ljudske stranke, odločil spremeniti del imena, in sicer krščansko -A. ljudsko v krščansko demokratično stranko in nam tako vsem nakazal novo ali še odločnejšo pot v demokracijo na naslednjih volitvah, smo se na občnem zboru v petek zvečer, 29. novembra, v okrepčevalnici Vrček v Sovičah zbrali njeni člani in simpatizerji NSi OO Videm pri Ptuju ter stranko v
bistvu prebudili iz zimskega spanja.
Tako se je slikovito izrazil dosedanji predsednik, ki je pred leti to funkcijo prevzel bolj kot ne po sili razmer, saj tedanje vodstvo več ni videlo smisla v delovanju v tej politični opciji. Vsakdo izmed nas ima ali pa bi vsaj moral irneti neki potencial za delovanje, naj bo to v politiki, športu, kulturi ali turizmu. Tako smo zamenjali celotno vodstvo v občinskem odboru naše stranke.
Andrej Forstnerič je novi predsednik, Marjan Jelen podpredsednik, za tajniške in blagajniške posle bo skrbela Majda Forstnerič, člana upravnega odbora sta tudi Boris Cafuta in Branko Forstnerič. To je novi UO, ki se vam bo predstavil tudi v prihajajo-
čem letu in vas poskušal zastopati v občinskem svetu, svetih KS naslednji mandat, ki se začne oktobra 2014.
Na občnem zboru so nam izrazili podporo tudi predstavnik tajništva glavne stranke NSi iz Ljubljane, predsednik regijskega odbora stranke iz Ormoža, predstavnik ptujskega mestnega odbora, predstavnica OO NSi Zavrč in mlada, nadobudna pevka Minea iz Zavrča, ki nam je s svojim nastopom pričarala odločnost, s katero moramo v naslednjih mandatih zakorakati na politični parket v dobro vseh nas, ki živimo v naši prelepi občini Videm.
Hkrati že zdaj vabimo v našo sredino nove člane in simpatizerje, ki jim
NSi
Božično voščilo Nove Slovenije - krščanskih demokratov
Spoštovani,
želimo vam blagoslovljene božične praznike in vse dobro v prihajajočem letu.
V upanju na boljše čase ponosno praznujmo dan samostojnosti in enotnosti.
Srečno!
Občinski odbor Nove Slovenije Videm
Blizu ljudem
ni vseeno, kakšne korake bo v prihodnje ubirala naša demokracija, in jih po svojih močeh poskušati usmerjati tja, kjer se vsi počutimo najbolje. Vljudno vabljeni!
MJ
Vsak dan sestavljajo trenutki, ki so edini — resnični
in vsak od njih ima poseben okus hrepenenja, veselja, pričakovanj.
Občinski odbor SLS Videm vam ob bližajočih se praznikih želi obilo trdnega zdravja, osebnega zadovoljstva, medsebojnega razumevanja in spoštovanja, strpnosti in notranjega miru. Naj vaše sanje in želje postanejo resničnost.
Blagoslovljen božič in srečno v novem letu 2014.
SLS.
Slovenska ljudska stranka
OO SLS Videm
Naj vam božična noč pokloni mir, upanje, ljubezen, zdravje in veselje.
Vse to naj vas spremlja v letu 2014, ki nam prihaja naproti.
IO SDS Videm Stanko Simonič, predsednik
SDS
Poskušajte se znebiti slabih misli in skrbi. Mislite na lepše, bolj optimistične čase. Močno si zaželite nekaj, kar bo dobro za vas in druge.
Želimo prijetno, dobro leto 2014 vam, vašim domačim in vsem ljudem sveta.
UO DeSUS OO Videm
Romanje moških
"V Tnedeljo, 20. oktobra, smo se moški odpravili na % / romanje, na izhod. Na izhod, da pogledamo malo ▼ vase. Za začetek romanja smo kot prvi postanek izbrali Olimje. Po kratkem sprejemu in okrepčilu v minoritskem samostanu Olimje smo prisluhnili p. Ernestu Benku. Veliko je bilo povedanega, veliko nam je ostalo od čudovitega predavanja, po katerem smo nadaljevali s sveto mašo.
Tudi tu smo bili nagovorjeni spodbudil in nam dal navdiha
Kosilo smo imeli v samostanu. Po okrepčilu smo pot nadaljevali v kraj Imeno, kjer smo si ogledali Hišo vin Emino, pokusili nekaj dobre kapljice, bili prijetno pogoščeni in spoznali sv. Emo. Slovensko ljudsko izročilo postavlja rojstni kraj kneginje Eme konec prvega tisočletja na grad Pilštanj na Kozjanskem. Poroka s savinjskim mejnim grofom Viljemom II. je karantansko kneginjo
pridigo p. Ernesta, ki nas je a naprej.
še tesneje povezala z Obsoteljem in Kozjanskim. Kljub tragični izgubi moža in obeh sinov ter drugim velikim življenjskim preizkušnjam Ema ni nikoli izgubila vere in nasmeha, temveč je vse svoje življenje posvetila skrbi za revne ter ustanavljanju številnih župnij in cerkva na Slovenskem in avstrijskem Koroškem.
Še danes to Emo, edino slovensko svetnico, častijo po
Moški so poromali v Olimje.
Foto: arhiv župnije
vsem svetu kot svetnico osvoboditve, osvoboditeljico podložnih kmetov in ujetnikov, rešiteljico ljudi v stiski, pomočnico bolnih in prizadetih, največkrat upodobljeno s knjigo ter krožnikom in žlico v rokah. Prav po tej Emi
so dobila vina te kleti ime.
Da pa ne bi bili prehitro doma, smo dan zaključili na kmečkem turizmu ob kisli juhi in požirku dobre kapljice.
JF
Leto 2014 iz teme k luči
Ne morem razumeti ljudi, ki imajo raje temo kot luč. Luč — svetloba daje možnost za življenje, jasnost. Tema pa je samo tipanje, groza in neži-vljenje. Tema je res tema.
Ne morem razumeti ljudi, ki so jim laž, obrekovanje in opravljanje vedno pri roki, posebej ko gre za druge. Resnica o sebi in drugih pa jim gre težko iz ust. Zrel človek je tisti, od katerega ljudje živijo, so radi z njim.
Ne morem razumeti ljudi, ki tako strokovno brskajo in secirajo svojo in preteklost drugih. Obžalujem jih kot starce, ki ne živijo več v sedanjosti, prihodnosti pa so se odpovedali.
Ne morem razumeti tistih, ki hočejo na pogorišču sesutih sistemov zgraditi nekaj novega, kar je že vnaprej obsojeno, da se bo enkrat spet sesulo, ker ni utemeljeno na vrednotah.
Ne morem razumeti ljudi,
ki nasedajo lobijem in hočejo z gra-
nitnimi kockami in krvjo spreminjati družbene probleme. Pest je groza, strah. Odprta dlan daje življenje, obdaruje, gradi.
Ne morem razumeti,
da so nekateri tudi v Cerkvi zamenjali sveto s svetnim. Tisti, ki so v območju svetega nasedli lobistom, ki so že nekajkrat hoteli odvzeti Cerkvi sveto z različnimi scenariji, tokrat pa so to uresničili in dosegli svoj cilj — odvzeti Cerkvi njeno verodostojnost.
Ne morem razmeti,
da mnogi kristjani raje živijo mimo božjih zapovedi, čeprav na njih prisegajo. Trenutna korist in lagodnost sta jim več kot odgovornost do družine in otrok.
Ne morem razumeti.
Obžalujem mnoge starše, ki niso poučeni in ne vedo za vrednote zakramenta sv. zakona in rečejo, da jim je vseeno, kako živijo. Žal mi je družin, ki so raztrgane, mnoge so pogorišča ljubezni in dru-
žinske svetosti. V božjem načrtu pa je družina svetišče ljubezni, miru in sreče. Vendar ljudje odločajo. Odločitev je na nas.
PRINESIMO V LETO 2014 VSAJ NEKAJ LUČI V SVOJ KRAJ
Ce smo v letu vere kaj dodali naši veri, da nam je ta luč bolj zagorela, potem imamo malo več možnosti, da nekaj naredimo. Božično sporočilo pravi, da ni brezizhodne situacije. Mlada družina je bila v brezizhodni situaciji. V temo betlehemske noči posije luč, ko Bog postane človek. Iz hladne revščine je zasijala luč, ki je v vse človeške zaplete prinesla rešitev.
V novo leto 2014 stopamo z lučjo in upanjem. Teme in nesmisla in groze praznine v človeških srcih je že dovolj. Ne bomo sicer razrešili teme, ki je v svetu, poveznjenim pod nedotakljivo kapi-
talsko aristokracijo. Ta se v svoji moči igra v svetovnih "zrežiranih" dogodkih. 1 ja gor ne doseže naša moč. Smo pa dovolj močni, ko gre za naš mali svet, naše okolje. Če imamo vero, bomo veliko dosegli. Začnimo s preprostimi stvarmi:
~ Lepa beseda lepo mesto najde.
—	»Naj ne zaide sonce nad vašo jezo.«
—	»Če se že prepirate, glejte, da se ne pobijete.« (sv. Pavel)
—	Vsak dan se pokrižam in Bogu izro-
čim sebe, svoje delo, ženo, otroke, sodelavce ...
—	Čudno, kako lahko verjamemo vsemu, kar je v revijah in časopisih, dvomimo pa o vsem, kar je v Sv. pismu.
—	Odgovornost je vedno možna in pomaga, da naš svet postaja bolj človeški.
—	Družina s starim človekom v svoji sredi poseduje velik zaklad, (perzijski rek)
—	Gledati z očmi ljubezni: beseda ljubiti izhaja iz ljub, torej nam je nekdo pri
srcu; ljubezen potrebuje nov način gledanja.
Leto, ki je pred nami, preživimo z mislijo pesnika A. Gryphiusa:
»Niso moja leta, ki mi jih je vzel čas; niso moja leta, ki bodo morda prišla. Trenutek je moj, in če pazim nanj, je ta moj, ki tvori leto in večnost.«
P. Tarzicij Kolenko
Z motorjem po Škotski
Enkrat bi rad videl Škotsko! To je bil stavek, ki sem ga leta in leta ponavljal kot kakšno mantro in so ga moji prijatelji verjetno slišali zelo dostikrat. Zakaj me je tako privlačila, ne vem, zakaj me zdaj še bolj, pa vem. Vsa čarovnija, o kateri sem sanjal, se je zgodila, mogoče še kakšen ščepec več, kot sem pričakoval. Čarobna dežela z neverjetno energijo, izredno prijaznimi ljudmi, krajino, ki na vsakem koraku dobesedno jemlje zrak pljučem, ki sicer tam zadihajo drugače. Skoraj že nismo več navajeni na tako čist zrak in razgled, ki seže daleč, dosti dlje kot pri nas. Pri nas kaj takega vidiš samo še po nevihtah. Vse to, kar Škotska ponuja, je vsekakor najlepše doživeti na motorju. Neštetokrat sem dvignil prednji del čelade, da sem dobil v nos vonje, ki so plavali okrog mene, pa tudi Ustaviš se lahko, kjer hočeš, saj nisi moteč, če se umakneš cisto na rob.
Za skoraj štiri Slovenije velika dežela, v kateri živi malo več kot 5 milijonov prebivalcev, spada v Veliko Britanijo, čeprav se že stoletja borijo za neodvisnost. Prihodnje leto •ntajo referendum o odcepi-
tvi, vendar sem dobil občutek, da ji ljudje niso preveč naklonjeni, predvsem zaradi tega, ker pravijo, da je mala država draga država. Tudi nafta iz Severnega morja jih ne prepriča. Pravijo, da ne bo večno tam. Škoti so pregovorno varčen narod, in kot mi je dejal eden izmed njih: Plačam tisto, kar moram, če ni nujno, pa ne kupim, sem pač Škot.
Odločitev o odhodu je padla jeseni 2012 in takrat so se tudi začele prve priprave. Na pomoč so prišli stric Google, zemljevidi, vodiči in dobro urejene škotske spletne strani, tudi takšne specializirane za motoriste. Dobro so izkoristili denar iz evropskih skladov. Zanimivo, da se pri nas nobeden od klubov ni spomnil česa podobnega (mogoče se tudi je, da ne bom delal krivice, samo nisem zasledil). Prvotni načrt je bila vožnja od Ptuja do Ptuja, s krogom po Škotski, vendar sem zelo hitro uvidel, da za tako avanturo nimam časa, tudi dosti dražja bi bila, kot pa tja odleteti z letalom, najeti motor in se prepustiti užitkom. Zelo hitro je dozorel sklep, da deželo obvozim v celoti, po vzhodni obali navzgor,
jutro na kmetiji v Thursu
ob morju proti zahodu in po zahodni obali, z obiskom otoka Skye proti jugu. Iskal sem tudi kakšnega partnerja za pot, vendar so po začetnem navdušenju vsi nekam poniknili, s takšnimi in drugačnimi izgovori, dokler se ni februarja pojavil Matej Bezjak iz Tržca in zelo hitro pristal na pustolovščino. Deset dni vsega skupaj, osem dni na motorju. Ker sva bila samo dva, sva si tudi lahko privoščila to svobodo, da sva imela popolnoma načrtovane samo prvi, drugi in zadnji dan, z rezerviranimi prenočišči, vse drugo bova prilagajala. Ta načrt se je pozneje izkazal za zelo pametnega. Prva rahla nervoza se je poja-
vila na dunajskem letališču, ko je bilo treba dati kovček na tehtnico. Čeprav je bil del opreme oblečen, je bilo še vedno precej vsega v kovčku. Na srečo je šlo s kakšnim kilogramom več. Prestop v Frankfurtu, nato pa do Edinburga, tam na vlak in proti Perthu. Vmes panično iskanje spominke kartice za fotoaparat, moje so ostale doma. Tu pa jih ni (CF) ali pa stanejo 600 evrov! Spanje v študentskem domu, drugo jutro pa prevzem motorjev in prvič v življenju na levo stran ceste. Najprej vožnja do trgovskega centra, mogoče imajo kartico, nato razočaranje. Pred centrom malo modificirava motorje, name-
Škotska je lepa in malo skrivnostna dežela
stiva vtičnice, GPS, kamero, nabaviva pa tudi nekaj hrane. Končno startava proti severu. Narava iz minute v minuto bolj jemlje dih, ko se peljeva proti Braemarju, manjšemu kraju na prelazu, od koder ni daleč do gradu Balmoral, kjer je kraljeva letna rezidenca. Kraljica je bila tam, zato je bilo vse precej zastraženo. Na hitro fotografija z hobijem, policistom, ki ga kraljica pripelje s seboj iz Londona, nato pa proti Aberdeenu. Vsake toliko časa naju ulovi kakšna ploha, kar je tam pogost pojav. Zato verjetno nihče ne ve, kakšna je vremenska napoved, to jih sploh ne zanima. Če jih vprašaš, kakšno bo vreme, zmignejo z rameni in rečejo: Nekaj dežja bo zagotovo. Zaradi poznega starta in dolge etape naju začne loviti tema in z njo tudi megla, ki prihaja iz oceana. Sva nekje sredi ničesar, rosi se mi vizir, cesta je verjetno spolzka, gume hvala bogu držijo, ko se nenadoma prižge rdeča lučka za gorivo. Neprijetno! Garmin pokaže, da je bencinska 15 km daleč, no, toliko bo verjetno še šlo. Na bencinsko prispeva ob 20.57, ki jo zaprejo ob 21. uri. Torbe dol z motorja (rutina na potovanju, saj je rezervoar za gorivo pod sede-
žem), točenje goriva, bencin je cenejši kot pri nas. Po gosti megli in temi do Loosi-emoutha, kjer naju čaka prenočišče. Vroč tuš, čaj in prijeten objem postelje.
Drugo jutro za zajtrk jajca na sto načinov in slanina. Holesterol bo verjetno v teh desetih dneh odletel precej navzgor. Na hitro preplani-rava potovanje, saj je že prvi dan pokazal, da bo treba malo skrajšati etape, če nočeva voziti v temi. Namesto Durnessa je končna postaja Thurso. Skozi Elgin, kjer si ogledava ruševine katedrale in seveda iščeva kartico, proti Invernessu, kjer jo končno tudi dobiva (edino), nato pa proti jugu in jezeru Loch Ness. Vreme je lepo, toplo, ogled gradu Urquhart in pogled na jezero pa ne bi mogla biti lepša. Po ogledu nadaljujeva vožnjo proti severu, kosilo v Dingvvallu, potem pa po lokalnih cestah proti Wicku na severu. Ura spet začne pritiskati, in kot po urniku, malo po 18. uri, pride megla. Hudič, spet bova mokra. Opremiva se za dež in izbereva bližnjico proti Thursu, saj je vidljivost kakih 50 m. Pred Thursom se megla razkadi, pripeljeva se v polja vetrnic, ki ustvarjajo elektriko. Prespiva na prije-
tni kmetiji, zvečer se zberemo v dnevni sobi, čaj, keksi ... Najbolj pa se prileže vroč tuš. Tretji dan. Pot naju bo vodila skozi Durness, ki je čisto na severozahodu Škotske, nato pa proti jugu, da kraja Ullapool. Cesta postaja vedno bolj ozka, na koncu je široka samo za en avto. Srečujemo se na izogibali-ščih. Vozniki so izredno uvidevni, tudi prednost ti dajo, če si hitrejši. Pokrajina pa je takšna, kot da bi si jo kak umetnik izmislil. V Durnessu je zelo lepa podzemna jama, po kateri se 25 min. voziš s čolnom. Malo sva čakala na jamarje, v tistem pa je pridrla truma nemških turistov in sva izgubila voljo za obisk. V zraku so se pojavile zelo nadležne mušice, ki so nama lezle v vsako odprtino. Natočiva na majhni bencinski postaji, bencin pa plačaš kar v šparu preko ceste. Mušice so res vedno bolj nadležne. Nadaljujeva vožnjo proti Ullapoolu, in čeprav je razgled ponekod fantastičen, se zaradi mušic ne ustavljava, če pa že, so ti postanki bolj kratki. V Ullapoolu, manjšem ribiškem mestecu, zelo dolgo iščeva prenočišče. Vsepovsod vse zasedeno. Na koncu prespiva pri prijazni ženici, tokrat v skupni postelji. Uboga reva je zelo zaskrbljena, ker ne ve, ali se bova zadosti spočila, skrbi jo, da se nama ne bi kaj zgodilo. Razloži nama tudi, kakšne navade imajo te presnete mušice. Pridejo pred dežjem ali po njem in v mokrem vremenu. Ni pa jih, ko piha veter in sije sonce. No, drugo jutro je mokro vreme.
Potka, dve Ullapoola, nato pa proti prvemu cilju dneva, Applecrossu. Do njega vodi krasna gorska cesta,
polna motoristov, ki nama jo je priporočala gospa, ki sva jo srečala prejšnji dan na razstavi starih traktorjev, na eni izmed kmetij, kjer sva se ustavila. Zanimivo, kako visoke se zdijo gore, ko pa je najvišji vrh Velike Britanije 1300 m. Kratek postanek na gorskem prelazu, s katerega je lep pogled proti otoku Skye, ki je cilj današnjega dneva. Ugotavljam, da smrdim. Matej se mi smeji in pravi, da tako pač je na turi. Fuj.
Iz Applecrossa proti Skayu, kjer se iskanje prenočišča izkaže za pravo avanturo. Mislim, da se peljeva skozi pet raznih krajev, pa nič, čeprav ima tam skoraj vsaka hiša prenočišče. Končno ga najdeva, malo dražje sicer, ampak čisti luksuz. Celo stanovanje, plazma, kamin, balkon in seveda topel tuš. Jaz v mehko usnjeno sedežno, pred TV, Matej pa prat cunje, mu jih zmanjkuje. Seveda zaspim kar v dnevni sobi.
Zbudi naju krasno vreme in veselim se, da se bova vozila proti Fort Williamu, ki je danes najin cilj, v soncu. Krožna vožnja po otoku Skye, ki je res izredno lep, kosilo v Portreeju, nato pa proti gradu Elian Donan, ki je verjetno eden od najbolj prepoznavnih škotskih gradov. V gradu in ob njem so snemali tudi film Highlan-der. Zelo lep grad, ki je bil obnovljen v tridesetih letih prejšnjega stoletja, zato je oprema v njem precej moderna. Nadaljujeva vožnjo proti Fort Williamu. Pokrajina se je precej spremenila, voziva po nepreglednih gozdovih, ki so nadomestili z vresjem pokrito pokrajino severa. Med njimi ležijo nešteta jezera, pokrajina je tudi tu izre-
Stran 59
dno lepa. Malo me pri teh užitkih moti le bolečina, saj mi je čelada precej nažulila levo uho. Ne morem nositi očal, ampak so se mi oči kar navadile. Zvečer greva v Fort Williamu na pijači in naenkrat nikjer ne najdem ključev od motorja. Prava panika. Končno jih otipam v enem od žepov. V prenočišču imajo lesene strope, imam občutek, kot da imava ves čas družbo. Jutro je bilo malo bolj mrko, upala sva samo, da ne bo dežja. Prvi cilj je bila destilarna Ben Nevis, kjer pa so nama povedali, da je prva prosta skupina komaj ob 12.30. Zato sva se odločila, da v tem času obiščeva viadukt
Glenfinnan. To je tisti vele-znani, preko katerega se je v šolo vozil Harry Potter. Med vožnjo sva opazila muzejski vlak, ki je posnetek tistega iz filma, zato sva pohitela, da bi ga fotografirala na viaduktu. Čakala in čakala sva, vlaka pa od nikoder. Nazaj sva zato vozila kar precej preko omejitev, ki sva se jih sicer držala. Z nekajminutno zamudo sva prišla v destilarno. Zanimivo je bilo spoznati postopek pridelave škotskega viskija. Po ogledu pa na dolgo pot do Lussa, na jezeru Loch Lomond, ki je že blizu Glasgovva. Naselje ob jezeru je kot iz pravljice, vendar brez prenočišč. Nadaljujeva
do Ballocha, kjer se namestiva pri precej zlovoljnem stricu, ki pa je zjutraj čisto drugačen. Pripravil nama je tudi sendviče za na pot in dal nekaj nasvetov za izbiro poti. Pot proti Glasgowu nadaljujeva po zaledju in skozi Stirling, ki je za Škote zelo pomemben kraj. V Glasgo-wu naju ujame ploha, ampak se posušiva pri Mojci, ki je iz naših krajev odšla živet na daljno Škotsko. Ceste so postale čisto običajne, polne prometa, in romantika je malo izginila. Adrenalin se je dvignil malo le na avtocesti, ko mi je v verigo zagrabilo enega izmed trakov, s katerim sem imel privezane torbe.
Mimo Falkirka, kjer sva si ogledala tehnični čudež za premagovanje višinske razlike med vodnimi kanali, po katerih plujejo ladje, sva nadaljevala pot do vzhodne obale in prespala v bližini letalske baze St. Andrews. Zadnji dan vožnja ni imela več tako lepega okusa, saj sva vedela, da popoldne le še oddava motorje. Naslednji dan sva si ogledala še staro jedro Edinburga, spakira-la kovčke in se pripravila za odhod.
Krasna tura, dolga skoraj 2500 km, ki bi jo veljalo ponoviti še s kakšnimi dodatki.
Rado Škrjanec
LUTKOVNA PREDSTAVA NODI PRAZNUJE ROJSTNI DAN
Lutkovno gledališče KAM

KDAJ: V SOBOTO, 18. 01. 2014, OB 17.00 KJE: OBČINSKA DVORANA V VIDMU
VSTOPNINA 5 C
Predprodaja vstopnic: Uro pred predstavo
% kič'
že II
20 let \\
na vase premoženje
Naše storitve: fizično in tehnično varovanje, varovanje javnih zbiranj, izposoja prenosne alarmne naprave (v času vaše odsotnosti), trgovina (prodaja gasilnikov,...), servis in montaža varnostnih sistemov, protipožarno varovanje, servis gasilnikov (v delavnicah in na terenu), izvajanje meritev, preizkušanje in tehnični nadzor hidrantnih omrežij.
N O VO SERVIS IN MONTAŽA SISTEMOV VAROVANJA
Da bi strankam zagotovili celovito storitev varovanja, smo dvajsetletnim izkušnjam dodali montažo in servisiranje vseh sistemov varovanja.
VARGAS-AL d. o. o.
Tovarniška cesta 10, 2325 Kidričevo
www.vargas-al.si Tel.: (02)7995411
ČLAN SKUPINE TALUM
KO NAM ZA PREMOŽENJE NI VSEENO
k m
I•mg
r		
	m	%SlL j
			$ i ^