230 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Str. 191 in op. 147 – avtorjeve »klafre« so pa~ dunajske klaftre!
Str. 229 – »Ni nobenega podatka, da bi kjerkoli na tem obmo~ju (= na Predelu, J.[.) obstojalo
obele‘je o pokopu mrtvih branilcev in napadalcev«. Pa je to res? Avtor objavlja na str. 313 svojo lastno
fotografijo preprostega kamnitega nagrobnika, na katerem sta pod znamenjem kri‘a vklesana letnica
»1809« in datum, ki je brez dvoma »XVIII MAI« (ne pa »XIII MAI«, kot navaja podnapis; boji so se
zaklju~ili 18. maja, tako da je napis logi~en). V podnapisu k sliki je avtor sam zapisal, da gre za »spo-
minsko obele‘je« in to njegovo mnenje najbr‘ ni dale~ od resnice.
Str. 232 – Charpentier poro~a v originalu svojega drugega pisma MacDonaldu od 18. 5. 1809, da je
general Séras »v naskoku zavzel« (pris d’assaut), ne pa »nasko~il« trdnjavo Predel, kot verjame pre-
vajalec. Razlika je vsebinska, ne slogovna!
Str. 242 op. 196 – mar{al Bernadotte ni bil nikoli »guverner Ilirskih provinc«! To so bili zaporedo-
ma dubrovni{ki vojvoda mar{al Marmont, divizijski general grof Bertrand, divizijski general Junot
vojvoda d’Abrantès in biv{i policijski minister Fouché vojvoda Otrantski.
Str. 254 – »general Massena« leta 1806. Masséna je bil od 19. 4. 1804 mar{al (Six 2, 164–166).
Str. 259 in 273 – ne glede na formulacijo dokumenta na str. 273 pa 11. linijski polk ni bil v sestavu
divizije Broussier Italijanske armade, temve~ iz sestava Dalmatinske armade (Six 1, 40).
Str. 267 – divizija Lamarque, ki se nenadoma pojavi v besedilu, je bila 2. divizija tim. »desnega«
korpusa Italijanske armade pod MacDonaldovim poveljstvom (Six 2, 42–43).
Str. 277 – avstrijski cesar leta 1809 je bil seveda Franc I., ne pa »Karl«!
Delo prim. dr. Vasje Klavore o avstrijsko-francoskih vojnih spopadih na slovenskem zahodu leta
1809 je dovolj zanesljivo, kadar povzema ‘e znane raziskave tujih, v glavnem avstrijskih avtorjev. @al
predstavlja njen naj{ibkej{i ~len avtorjevo lastno raziskovalno delo, saj mu v sicer zanimivo pisano
besedilo ni uspelo vklju~iti danes evidentiranega in dostopnega arhivskega gradiva o vpra{anjih, ki jih
obravnava. Pri analizi avtorju znanih virov bi si ‘eleli, da bi bila upo{tevana obrtni{ka pravila zgodovin-
ske vede; podobno lahko samo ob‘alujemo, ker ni pritegnil sicer nepogre{ljive ob~e in posebne
voja{kozgodovinske literature.
Knjiga »Predel 1809. Avstrijsko-francoski vojni spopadi na slovenskem narodnostnem ozemlju«
zato ‘al ostaja na pol poti: je soliden slovenski povzetek rezultatov drugih avtorjev, ki jih pa ne uspeva
nadgraditi z lastnim poglobljenim zgodovinskim preu~evanjem in novimi rezultati.
J a n e z  [ u m r a d a
J a n e z  To p l i { e k,  Rodoslovje : kot znanost in hobi. Trzin : Samozalo‘ba, 2004. 360 strani
Rodoslovje je postalo v zadnjih letih zelo priljubljeno. Zanimanje za rodoslovje je pravzaprav doma v
vsakem ~loveku. Ve~ina se slej kot prej vpra{a, kdo so moji predniki in od kod smo. Z rodoslovjem se tako
sre~uje ‘e otrok, ko za~ne spoznavati svoje sorodnike, ~eprav se njegovo zanimanje omejuje ali pa ga
omejujemo le na ‘ive~e sorodnike. S starej{imi pokojnimi sorodniki se pri pogovoru o rodu in dru‘ini z
otrokom kar nekaj ~asa ne moremo pogovarjati, saj ima obilne te‘ave z dojemanjem dimenzij ~asa – kaj je
prej, kaj je kasneje, kolik{en ~as je npr. 100 let in podobno. Vendar kasneje za rodoslovje ni nikoli prepoz-
no in vsak se je raziskovalnih postopkov sposoben nau~iti, kar nam govori tudi Topli{kova knjiga.
Topli{kova knjiga je razdeljena na 35 poglavij, v katerih bralce popelje od za~etnih vpra{anj o
vsebini rodoslovne raziskave, prek razli~nih vrst virov in njihovih nahajali{~, do razli~nih oblik kon~nega
izdelka tj. na razli~ne tekstovne in grafi~ne na~ine prikazana zgodovina dru‘in(e). Na za~etku svojega
dela se rodoslovec sre~a z vpra{anji kot so kje za~eti, kako za~eti in ali mi lahko kdo pomaga. Topli{ek
tu opozarja na umetno dilemo o pomembnosti o~etove ali materine veje in namigne za~etniku, da je
morda bolje najprej si zastaviti la‘je dosegljiv cilj. Predvsem se je dobro pogovoriti z ‘ive~imi predniki
in jih izpra{ati o vsem, kar bi lahko vedeli. Ne le na za~etku, temve~ {e na mnogih mestih Topli{ek
opozarja na mo‘nost in nujnost sodelovanja z drugimi rodoslovci, predvsem takrat, ko je na{e razisko-
vanje poglobljeno in ni omejeno le na na{o dru‘ino. Vsako raziskovanje in uporabo razli~nih virov je
potrebno dokumentirati, in na to Topli{ek opozarja ‘e v samem uvodu.
231ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Preden Topli{ek bralca popelje med najrazli~nej{e vire, je v nekaj podpoglavjih napisal {e nekaj o
priimkih, o osebnih imenih in doma~ih ter hi{nih imenih. Slednja so imela v~asih {e ve~ji pomen kot
danes. Ponekod so lahko ve~ oseb, ki so imele enak priimek in ime, lo~ili le s pomo~jo doma~ega ali
hi{nega imena.
Z rodoslovjem se ukvarjajo najrazli~nej{i posamezniki, ki se lahko v svojem ‘ivljenju ne sre~ujejo s
pojmi, ki so povezani z rodoslovjem in delno tudi z zgodovinsko stroko. Med tak{ne pojme nedvomno
sodita pojma vir in nahajali{~e. Nepou~eni tu lahko pojma ena~ijo, kar vodi k nesporazumom in zmedi.
Na ve~ mestih zato Topli{ek poudarja nujnost uporabe dogovorjenih izrazov. Slovensko rodoslovje uporablja
izraze iz slovenskega besednjaka, le redko se uporablja tuj izraz. Uporaba tujke je povezana z rednostjo
pojava ali postopka, ki ga ozna~uje. Rodoslovje se ne razlikuje od ostalih raziskovalnih postopkov, saj tudi
tu govorimo o ve~ji ali manj{i verodostojnosti virov. Med viri rodoslovje lo~i monumentalne (spomeniki,
nagrobniki, napisi), slikovne in zapisane vire (razli~ni zapisani viri, predvsem na papirju).
Za pomo~ pri iskanju ohranjenih pisnih virov, ki jih hranijo arhivi, so nam v pomo~ vodniki po
arhivih. @al tu Topli{ek ugotavlja in poudarja, da samo rodoslovju namenjenih vodnikov ni. V najve~ji
meri sta za rodoslovce uporabna Vodnik po mati~nih knjigah za obmo~je SR Slovenije in Vodnik po
‘upnijskih arhivih. Pri njuni uporabi ne smemo pozabiti na dejstvo, da sta oba stara ve~ kot trideset let.
Ostali vodniki po arhivih so za rodoslovce manj uporabni oz. uporabni le delno. Res pa je, da ko ni
ohranjenih mati~nih knjig ali statusa animarum, so drugi viri {e kako pomembni. Razli~ni vodniki po
arhivih obi~ajno ne vsebujejo seznamov oseb (tj. priimkov) in seznamov ‘upnij, medtem ko sezname
krajev najdemo, vendar ne v vseh primerih. Seznami priimkov, oseb in krajev bi bili uporabni tudi za
kak{ne druge raziskave in ne le za rodoslovje. Ob razmi{ljanju o pomanjkanju razli~nih pomo‘nih
seznamov v vodnikih se hitro sre~amo z dejstvom, da je pripravljanje tak{nih seznamov naporno in
dolgotrajno delo.
Posre~en je podnaslov enega od podpoglavij o virih: Bli‘njica: status animarum. Po morebitne
za~etnem navdu{enju je rodoslovni za~etnik kmalu postavljen na realna tla. Avtor priro~nika ne pozabi
bodo~ega uporabnika opozoriti, da je status animarum bogat in pregleden zapis, ki pa je lahko tudi
nenatan~en in nedosleden (glej razmi{ljanje o tem v okvirju na str. 52). Poleg tega ni nujno, da sploh
najdemo status animarum za vsako ‘upnijo. Status animarum sodi med pastoralne knjige in med tovrst-
ne sodita tudi {e birmanska knjiga in knjiga oklicev. Tudi ti dve sta lahko uporaben vir.
Najobse‘nej{e poglavje o virih je smiselno namenjeno mati~nim knjigam. Tu so opisane razli~ne
vrste mati~nih knjig, njihov nastanek in razvoj. Ob samem prikazu razli~nih vrst mati~nih knjig Topli{ek
s primeri opozarja tudi na razli~ne mo‘ne analize, ki jih omogo~ajo podatki zapisani v mati~nih knji-
gah. Na naslednjih devetdesetih straneh se bralec sre~uje z ostalimi vrstami virov od popisov in evidenc
prebivalstva, imenikov, {olskih virov, naselij z zemljevidi, zemlji{ko knjigo in katastrom, viri na poko-
pali{~ih, urbarji, dav~nimi knjigami in drugimi knjigami gospodarjev, voja{ki viri do sodnih in notar-
skih virov. Sledijo {e razli~ni dru‘inski viri, krajevni viri, kjer je primer pregleda rodoslovnih raziskav
po krajih in {e o mormonskem rodoslovju ter raziskovanju po naro~ilu. V praksi se rodoslovec z gradi-
vom sre~a v ‘upni{~u ali v arhivu. Prvi stik z institucijo in gradivom je lahko zaradi nepoznavanja pravil
dela, neroden in neprijeten. Zato je dobro poznati nekatera pravila oz. na~in dela institucij, da si prihra-
nimo neprijetnosti.
Dana{nji rodoslovec se ‘e zelo zgodaj sre~a z vpra{anjem uporabe ra~unalnika. Seveda je mogo~e
opravljati rodoslovne raziskave tudi brez posebnih ra~unalni{kih programov. Ra~unalni{ki rodoslovni
program rodoslovcu omogo~a hitrej{e in preglednej{e delo z veliko zbirko podatkov. Na razpolago je
veliko raznovrstnih rodoslovnih programov. Naj{tevil~nej{a je ponudba na ameri{kem trgu. Med vsemi
programi je v sloven{~ino preveden Brother’s Keeper. Ra~unalni{ka tehnologija omogo~a tudi hitro
izmenjavo podatkov med rodoslovci ter seveda izmenjavo mnenj in nasvetov.
Natan~nost pri delu je potrebna tudi pri rodoslovju. V tej natan~nosti je upo{tevana tudi doslednost.
Doslednost je mi{ljena v vseskozi enakem na~inu zapisovanja najrazli~nej{ih podatkov. Na drugi strani
ne smemo spregledati, da je potrebno razli~no zapisane podatke, ki pa so po svoji vsebini enaki, zapiso-
vati enako, da sploh lahko izkoristimo mo‘nosti ra~unalni{kih programov, ki nam lahko analizirajo
podatke. O tovrstnih zahtevah avtor pi{e v posebnem poglavju, ki mu sledi poglavje o razli~nih rodoslov-
nih prikazih in analizah. Med pogoste in zanimive dodatke k rodoslovnemu raziskovanju sodi tudi
pisanje dru‘inske kronike in sre~anja sorodnikov in nenazadnje sre~anja z drugimi rodoslovci.
232 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Kot nekaj povsem novega se je v zadnjem ~asu pojavilo gensko rodoslovje. Tu gre za iskanje oz.
potrjevanje sorodstva na osnovi primerjave genskih zapisov posameznikov. Ugotavljanje genske sorod-
nosti je lahko omejeno na posameznika lahko pa se i{~e tudi povezave v {ir{ih skupinah. Z rodoslovjem
je povezano tudi vpra{anje eti~nosti oz. pravica do pridobivanja podatkov.
Zelo dobrodo{lo je poglavje Rodoslovni leksikon, kjer je pojasnjenih veliko pojmov s podro~ja
rodoslovja, in dodan je latinsko-slovenski in nem{ko-slovenski slovar. Posebno poglavje je namenjeno,
kot zapi{e Topli{ek, sti~nim vedam, ki so rodoslovcem v pomo~ (od paleografij, kronologij, prek mero-
slovja do sfragistike in drugih).
Struktura priro~nikov oz. zaporedje poglavij je seveda odlo~itev avtorjev in sledi njihovi presoji.
Sam bi zamenjal vrstni red poglavij od enaindvajsetega dalje tako, da bi najprej sledila poglavja pove-
zana s samim zbiranje podatkov in te‘avami pri tem (poglavja 21, 22, 23, 24, 31 – ne v tem vrstnem
redu), o sti~nih vedah, o prikazovanju podatkov (poglavja 25, 28 in 29), o genetskem rodoslovju in
eti~nih vpra{anjih in nazadnje bi bila poglavja o rodoslovnih dru{tvih, zgodovini rodoslovja, literatura
in rodoslovni leksikon.
V zadnjem ~asu se je pojavilo ve~ rodoslovnih priro~nikov, med katerimi se mi zdi, da je Topli{kov
med bolj{imi oz. uporabnej{imi. Prednost njegove knjige, ki jo je potrebno posebej pohvaliti je razum-
ljiva razlaga, ki je dojemljiva vsem bralcem. S to preprosto razumljivostjo pridobi vsaka knjiga, saj ne
odganja od branja, temve~ bralca brez te‘av vodi od za~etka do konca. Topli{ek opozarja na veliko
{tevilo objavljenih tekstov, ki bi bralca lahko pritegnili. Posebnost knjige je tudi navajanje velikega
{tevila naslovov spletnih strani. Ob tem bi morda pri posameznih spletnih naslovih ‘eleli ali pri~akovali,
da bi bil zapisan tudi datum vpogleda, saj se spletne strani lahko spremenijo, arhiv prej{njih postavitev
pa pogosto ni dostopen ali celo ni shranjen. Vendar tega avtorju ne smemo zameriti, saj dokon~nih
standardov o navajanju spletnih naslovov in hranjenju starih strani {e ni.
B o j a n  B a l k o v e c
L j u d m i l a  B e z l a j  K r e v e l,  Po{ta, telegraf in telefon 1918–1950. Organizacija po{tno-
telegrafsko-telefonske dejavnosti v Sloveniji. Ljubljana : Po{ta Slovenije, Tehni{ki muzej Slovenije,
2004. 573 strani.
Muzejska svetnica dr. Ljudmila Bezlaj Krevel, vodja Muzeja po{te in telekomunikacij v okviru
Tehni{kega muzeja Slovenije ter vsebinska oblikovalka njegove stalne razstave, je svoje sedemnajstlet-
no muzejsko delo ves ~as povezovala z znanstvenim in strokovnim preu~evanjem problematike po{tno-
telegrafsko-telefonske (PTT) dejavnosti v Sloveniji ter nekatere njene vidike osvetlila v petih samostoj-
nih publikacijah ter {tevilnih znanstvenih razpravah in strokovnih ~lankih. V obse‘ni monografiji ozi-
roma za tisk prirejeni doktorski disertaciji, ki obsega 573 strani velikega formata, pa je obdelala njeno
organiziranost in razvoj od ustanovitve Dr‘ave Slovencev, Hrvatov in Srbov 29. oktobra 1918 do leta
1950, ko se je z oblikovanjem novih organov upravljanja v po{tni direkciji za~el tudi v tej panogi
postopen proces deetatizacije, ki pa je nato potekal po~asi in z ob~asnimi prekinitvami. Z izborom teh
dveh pomembnih mejnikov v PTT dejavnosti v Sloveniji je prikazala njen razvoj v okviru Dr‘ave SHS,
ves ~as obstoja prve Jugoslavije, v {tiriletnem obdobju nem{ke, italijanske in mad‘arske okupacije ter
delovanja organov narodnoosvobodilnega gibanja, in kon~no {e v prvih petih letih druge Jugoslavije.
Avtorica je uvodoma poudarila, da so po{ta, telegraf in telefon tiste specifi~ne prometne dejavnosti,
ki so »kot organizirani prena{alci sporo~il oziroma posredniki v izmenjavi informacij ter hkrati kot del
dr‘avne uprave – odigrali pomembno vlogo v politi~nem, gospodarskem in kulturnem dogajanju...«,
posebej pa je opozorila na medsebojno prepletenost razvitosti PTT dejavnosti z gospodarstvom. Glede
na pomembnost in specifi~nost PTT dejavnosti so jo osrednje dr‘avne oblasti smatrale kot eno tistih
podro~ij, ki jih je potrebno centralisti~no upravljati. Avtorica se je pravilno odlo~ila, da organizacijo
osrednje po{tne uprave prika‘e le z vidika, kak{ne mo‘nosti je imela v njenem okviru, ob osredoto~enju
tudi finan~nih sredstev, slovenska po{tna uprava za opravljanje raznolike dejavnosti, pri ~emer je po-
sebno pozornost posvetila njenim nenehnim prizadevanjem za ohranitev vsaj nekaterih avtonomnih