Delo za Jugoslavljo Čas, kakršnega trenutno preživljamo in kakršen je lahko usoden za večje skupnosti in še posebno za posameznika, je zarezal globoko brazdo v našc dejanje in nehanjc, podčrtal dobrine,, katcrc posedujemo, ter n.asprotno krepko nakazal zlo, ki nam preti, ako bi ostali malodušni ter vsaj v sebi ne pretrgali z razpoloženjcm predzadnjih dni. Zavedajoč sc morebitnega notranjega razkroja, ki bi ga spočela naša malodušnost, lahko gledamo na našem narodnem telesu grde, ogabnc tvore, polne kužnih bacilov, ki jim je dajalo naše narodno telo skozi dvajset let na razpolago svoje zdrave sokove, da so dancs v svojem razkroievalnem procesu tem silnejši. V dobi, ko se je življenje tako zasukalo, da ni niti zdravo odrezati te grde, ogabne, gnojne tvore (s pomočjo katerih pa sc telo vendarle čisti), se mora telo .pač tako braniti, kakor je ravno mogoče. A to je: s podvojeno vztrajnostjo zdravih udov, z nesebično, dosledno, železno vero v plačilo za dobro in kazen za zločine, z neprestanim naporom zgraditi domačo hišo v varno zavetišče, doscči najvišji ideal poisamcznika in celote: očuvati zlato svobodo! Slovensko in jugoslovansko šolstvo stoji pred novimi ogromnimi nalogami. Ledina, ki jo je piredelalo v boljšo prst prvo civajsetletjc, je že obrodila. Generacija, ki danes nastopa pot čuvarja JuQoslavije, se je šolala v svobodi ter je pozitivno nacionalno vzgojena, da razume čas in ve, kje je nje mesto. Mladina stopa v osprcdje, da v odločilnem trenutku prevzame vodilna mesta, dotlej pa da v miru in zatiaju izbije boj s samim seboj ter se izkristilizira. Dvajset let je šolanje in sploh celotna vzgoja izoblikovala v njej eno edino podobo: Jugoslavijo! Tako jasno zaveot potrebe po demokratični — svobodni Jugoslaviji, kakršno je sprožil naš čas, je razumeti kot potrebo po življenju. Kdor tega noče razumeti, je odmrl našemu rodu. Dviganje samozavesti, okrepitev narodnega ponosa naj odstrani vse odmrle in kvarne poganjkc plemenitega narodnega telesa. Delo v šoli in izven njc je treba postoteriti, in če kdaj, je treba posebno v današnjih dneh učitel.jskemu delu dati naslov: pionirstvo! Slovenski učitelj, oplojen s plemenitim idcalom Jugoslavije, ki edina je in bo vseh Južnih Slovanov najsilncjša obramba, bo v sklopu z zavedno kmetsko mladino, z zavednim delavstvom ter pridnim slovenskim šolskim naraščajem vendarle izvedel to, kar je danes in tudi v bodočnosti potrebno. Tvoriki so se pokazali tu in tam, so glasen opomin, da naše notranje delo še ni dovršeno in da ni časa za mirovanje. Gotovo je, da moramo vso pozornost posvetiti povzdigi naše narodne zavesti in ponosa in kjer je še ni, usaditi ter utrditvero v trajnost naše svobode. Delo nam bo olajšano z dejansko podporo ljudstvu posebno tam, kjer je najboli ogroženo. Vsako dclo pa je treba usmeriti samo v koTist celotcker le tako delo bo rodilo sigurne uspehe. P.