ISTRSKS GtASlLO OSVOBODILNE FRONTE KOPRSKEGA OKHaTÂ LETO L - Štev. 26 Delavski sveti, nov ¡močan korak k poglobitvi ljudske demokracije KOPER, 26. avgusta 1950 ¥ Cena Ko .'e v Jugoslaviji stopil V veljavo zakion o delavskih svetih, ki določa, da prihaja vsa «prava tvorni« ter industrijskih, podjetij v roke ide’avjskih svetov, organov, ki .sl :ih izvolijo 'sami delavci, so se v naših tovarnah spraševali, ali poj-damo tudi mi pri izgradnji socializma p.o tej poti! Odgovor, ki so si gai mašili delavci, je bil lahko samo eden:1 tudi pri mas v Istrskem okrožju gradimo socializem, tudi pr.i.mas vodimo borbo za uresni- čenja gospodarskega plana, tudi pri mais' se trudimo, da ibi pri gospodarski izgradnji! sodelovale čiun širše ¡množice jjn si prav zaradi tega želimo, da tol delavski .sveti čim prej vzeli v svoje roke upravo tvornih ter podjetij! Drugače tudi ne more ¡biti. To, kar je mislil delavec, so ¡mislili tudi ¡njegovi predstavniki v oblastvenih, strokovnih ter drugih organizacijah. Na pobudo Okrajnega odbora ES so sindikalne podružnice v tvionni-cah organizirale študij ter razglabljanje poi tem vprašanju. Taki sestanki so se vršili v tovarnah in 'podjetjih, kakor so na pr. Arrigo-n.i, Ampeea ter Namdane v Jz-oli, Dela.nglade, Icet, Stil ter Edilit v Kopru, v Piranskih ladjedelnicah, v Bičeve’! gkeim rudniku, pri podjetju Riuda in še ma drugih mestih. Ti (študijski sestanki ,so potrdili, da so maši delavci sledili z velikim ram imami etn izvajanju zakona o delavskih svetih y Jugoslaviji. Obsojali so .oib tej priliki kom inf or-mistjčne klevete ter /laži, ki širijo o ¡ukrepih v Jugoslaviji grmfone potvorbe! Delavski sveti pa dokazujejo, da koraka delovno ¡ljudstvo Jugoslavije po poteh Leninovega nauka! Po zavmšenem študiju so delavci v nekaterih primerih poslali tov. Titu pozdravne resolucije, v katerih .so izraža’! svojo željo, da bi se ta dovršen el ši način upravljanja čim .prej uvedel tudi pri nas. Okrožni ljudski odbor bo gotovo 'sprejel zakon, ki brani interese delavskega razreda in delovnega ljudstva na splošno ter uvaja po-p.o’ne'jšo organizacijsko obliko pri vodenju; ter .upravljanju tvornic ter podjetij. Pred samim uvajanjem delav- V skih svetov bomo mora'i temeljito proučiti celo vrsto vprašanj. Cim temeljiteje se thomo pripravili, tem lažje ¡bodo pozneje delavski sveti zagrabili ¡za konkretno delo. Proučiti je treba celotno snov! Govor maršala Tita in kasti pa ¡sam zakon. Pojavlja se tu . cela vrsta važnih vprašan:, kakor na primer vprašanje sestavljanja predlogov za plan .proizvodnje, vprašanje načina razmeščanja delavne sile, predpisov o .plačah, o napredovat nijiu deuvcev, vprašanje racionalizacije, navatorštva itd. Pri volitvah delavskega gveta sodelujejo vsi delavci. Delavski s.veti pa izvolijo ,s ¡svoje strani še upravni odbor, ki odgovadja za izpolnitev plana ter ¡poslovanje tvornice. Upravni odbor je izvršilni organ. O važnih ukrepih odločajo (le delavski sveti! Čeprav se pri nas delavski srveti še niso izvolili, .so se delavci v .naših tvornicah vendarle posvetovali. V tovarni Anrigoni ter Am-pelea so delavci te dni že sklepali, kakd na: bi .povečali storilnost dela. ter proizvodnjo, ¡število raciona-liizatarjev ter novatorjev ter še izboljšali dvoje življenjske pogoje. V tvornici Arrigoini so se na pr-pomenili tudi o tem, kako naj bi preuredili oddelek za proizvodnjo ftle,tov! 700.009 delavcev stavka na Sumatri Kmetijski delavci na številnih plantažah na Sumatri so se .pridružili .stavki 700.000 kmetijskih delavcev .na plantažah, ki se je začela 21. avgusta. Avstralski radio javlja, da bo spor med Avstralijo in Indonezijo glede Nove Gvineje predložen OZN na zahtevo AvstraUje, Predsednik Soekanno je zaključil svoja posvetovanja za določitev osebe, ki naj sestavi novo vlado. nam bo dala nove smernice za našo gospodarsko dejavnost Leto’s prirejamo že tretjo razstavo naše gospodarske dejavnosti. Take razstave prihajajo pri nas že v navado. To pa pomeni, da naše delovno ljudstvo vedno bolj razume, da so'pri naši gospodarski izgradnji potrebni še novi napori, ki naj ologočijo, da1 bo v tej dejavnosti sodeloval prav vsak naš delovni človek, razume nadalje, da nam vsaka taka razstava nudi nove smernice ,za naše bodoče gospodarsko dela Iz vsake razstave smo ■se nekaj, naučili- Vsaka razstava nam je pokazala, kije mo uspeli ter odkrivala obenem naše pomanjkljivosti, Prvi dve gospodarski razstavi ista nam pokazali, da smo se v marsičem že popolnoma osamo-svoi.i, da slani ¡naša gospodarska organizacija na zdravih temeljih, da imamo vse predpogoje za nadaljnje Uspešno gospodarsko dviganje. Obe razstavi ista se vršili v dobi širjenja najveičj.ih laži .in klevet na račun ljudske oblasti- Z obema razstavama pa 'je naše delovno ¡ljudstvo odgovori o, da se ne pusti preisiepari-ti» da ima svojo jasno začrtamo pot, dokazalo, da uspešno gradi kljub vsem težavam. Z drugo .gospodarsko razstavo je naše delovno ljudstvo pokazalo, da ima svoj gospodarski plan, ki zagotavlja uspešno dviganje naše dežele ter našega delovnega človeka y vedno večji meri usposablja za graditev socializma. Naša tretja gospodarska razstava, ki se bo vršila med 1 -ter 8. oktobrom, pa bo v še večji meri prikazala uspehe našega planskega .gospodarstva, potrdila nadalje, da je borba za uresničenja gospodarskega plana za naše delovno ljudstvo življenjske važnosti. Ta razstava bo še jasneje razgrnila pred nami vsa naša 'go- spodarska področja, ugotovila niih povezavo ter pokazala hitrost in ¡smer! razvoja, Ta razstava bo povedala, kje so v našem kmetijstvu naši najvažnejši objekti in, kje >je treba v sedanjem trenutku osredotočiti naše največje napore. Razčlenila ¡bo vprašanje Mirne ,in Rokave, to je vprašanje dveh naših ■najvažnejših agrarnih .področij. Razstava bo pokazala, kako ie treba reševati vprašanje delavne sile, prikazala važnost, naših industrijskih objektov, med terni rudnika v Sičovljah, Pred našimi lastnimi očmi lahko opažamo, kako ¡naše okrožje ¡spreminja ¡svoj obraz. Doseženi uspehi pa seveda še niso vse! Borimo se za .cilja, ki so še -mnogo večji, katerim se ne bomo' nikdar odrekli 1 V času, ko se naglo bliža dan1 gospodarske razstave, je potrebno, da vsak irjaš človek tej ijazistavL posveti največ pašnje, važno je y tem’ ' trenutku, ■ da daprinaša po svojih močeh, tako da ¡bo ta razstava čim popolnejša, da bo čim verneie odr raižaiiia nas same ter usmerjala vj našem de’u! ^ ¡¿oko. poteka uoyna NIČ NOVEGA NAVSEJ FRONTI V zadnjih osmih dneh ni bilo na korejskem fcoauiščlii nobenih ¡večjih sprememb. Obe ¡bojujoči se1 sili ista vzdržali na ¡svojem ozemlju in je zaradi te,ga fronta ostala na istem mestu. Pokazalo ¡se je na primer, da ameriška, vojska, razpolaga - velikimi količinami motoriziranega orožja, zlasti pa s številno aviaci-jo, da je .sposobna s temi ¡sredstvi zadrževati korejsko ljudsko vojsko. Očitno ¡pa je, da ameriški vojski primanjkuje pehote, ki ¡bi bila .Sposobna napadati sovražnika od blizu in zavzemati novo ozemlje. Kaže nekako, da ameriška voj.ska lahko drži, kar ima, da, ¡se pa iz zasede-ga ozemlja ne more (nikamor premakniti. Tak po'oža,j dopušča, da ameriška vojska lahko v vsakem trenutku izkrca nove sile in nadalje, da ameriška vojska svode zasedeno ozemlje spremeni v pravcato trdnjavo, kateri ¡se je težko približati zaradi gostega ognja najma- mm osroziu ¡e I Potek odkupa v našem okraju ie skoaraj zadovo’sj>iv. Dosedanji odkup nam kaže, da smo odkupili po planu 61 odstotkov' belih žit. Ce pogledamo nekoliko po KLO našega okraja, ,hcmo tako: videli •trudi pomanjkljivosti pri izvajanju odkupa. Nekateri KLO-ji se ne potrudijo, da bi pošiljali redna poročila o poteku m’a,čve ali pa jih sploh ne pošiljajo. Dogaja se tudi, da se kontrolorji, ki bi morali vsak dan dostavljati m’atilniške liste na KLO, tega ne držijo in čakajo po več dni, kar povzroča zamudo pri dostavljanju poročili ter evidenci nad odkupom. Med najboljše KLO spadata Ankaran in Bertoki, k! sta imela nai-več|ji odkup. Odkupila sta ¡skoro 30 odstotkov, ki je v planu v našem okraju. Ne smemo pozabiti na KLO Strunjan. Čeprav je ’mei majhen odkup, je redno dostavljal vsa poročila ter svoj odkup pravilno in brez napake zakUučil, Potek odkupa ¡sadja in zelenjave V našem ckraj.u je tudi zadovoljiv. Realizacija nam kaže, da smo pri jabolkah dosegli 148 c/c. pri hruškah 150 %., pri breskvah 162 c/0 in pri zelenjavi 108 %. Samo v Jugoslaviji so delavci lastniki tovarn Važen zgodovinski trenutek v jeseniški železarni Dne 20. avgusta, v zgodnjih jutranjih urah, ¡se je po izvolitvi novega upravnega ¡odbora že drugič sestal delavski svet jeseniške železarne. Člani novega upravnega odbora ,so bili izvoljeni pretekli teden na tajnih volitvah in so to-' ferait (¡udi ^prevzeli' vodstvo železarne. Toda, ko je 20, t m. upravni odbor potrdil pravilen prevzem železarne po kolektivu, je bila na en.em izmed visokih plavžev daleč na okoli vidna parola: »Samo v Jugoslaviji je delovno ljudstvo lastnik tovarn.« Pred direkcijo železarne so visoko plapolale zastave, pod katerimi je KPJ tudi jeseniške kovinarje privedla' do zgodovinsko naj-svetlejšega dne v dosedanji borbi revolucionarnega .gibanja sploh. To -je poudaril sekretar mestnega komiteja KPS za Jesenice, tov. Zvone Tnžan, ob otvoritvi slovesne predaje železarne njenemu kolektivu, ko je .pozdravil novoizvoljeni ulpravni odbor, čfana Polit biroja CK KPJ ministra tov. Franca Leskoška. predsednika vlade LRS Miha Marinka, predsednika Glavnega odbora sindikatov Jugoslavije tov. Dj.ura Salaja in predsednika Glavnega odbora ¡sindikatov Slovenije tov. Janka Rudolfa. Minister Leskošek je V imenu CK KPJ pozdravili delovni kodek-tiv jeseniške železarne ter čestital k temu važnemu zgodovinskemu dnevu. Med drugim je dejal: »Vas so de'avti izvolili v delavski svet, vam je dalo delavstvo železarne veliko zaupanje in s temi ste ¡sprejeti veliko nalogo!« S temi besedami je tov. Franc Leskošek .simbolično izročil ključe ¡jeseniške železarne predsedniku delavskega sveta tov. Srečku Jagodiču, nakar je nadaljeval svoj govor takole: »Izročam vam ključe velikega podjetja v imenu državne oblasti! Vi ste sedaj odgovorni za celotno delo v železarni in odslej vodite železarno po zakonih, predpisanih v okviru predpisanega petletnega gospodarskega plana, po navodilih in smernicah, kakor jih narekuje interes naše socialistične skupnosti. Vi boste skrbeli za delavce, za njihovo delo, njihovo življenje in življenje njihovih družin. Dvigajte njihovo kulturno in politično zavest. Vodite pravilno gospodarsko politiko. Učite se in učite druge. Partija in Ljudska oblast vam bo pomagala, da bo še bolj uspevala vaša tovarna, ki je vaša skupna last. Zavedajte se, da sovražnik bdi in išče prilike, da bi škodoval! Čestitam vam k prazniku in želim mnogo uspehov.« Ko je predsednik Jagodič prejel ključe od tovariša Leskoška, je rekel .zbranemu kolektivu: »Naloge, ki jo prevzemamo, ne bo mog'a reševati le peščica ljudi, temveč ji bomo kos samo s pomočjo vsega delovnega kolektiva!« Nato sta. govorila delovnemu ko-lektevu tov. Miha Marinko v imenu vlade LRS in Janko Rudolf v imenu Glavnega odbora sindikatov Slovenije. Prvi kakior drugi govornik sta čestitala de’ovnemu kolektivu jeseniške železarne. .Tudi- direktor železarne tov. Janko 'Torkar je v imenu celotnega kolektiva na čelu s 4123 udarniki obCKjuibil, da bo jeseniška železarna izpolnila petletni plan pred rokom. Padanje življenske ravni v ZDA Na podlagi statistike ministrstva za delo se .¡je v tridesetih dneh pred 15 julijem višina življenjskih stroškov V: ZDA zviša'ai za, 1,5 % ¡zaradi zvišanja cen meisa, .sadja ih zelenjave. Indeks življenjskih stroškov, ki ga je sestavita1 vlada, znaša sedaj 172,5 % ¡v.primeru z letom 1935-39. dernajšega orožja. Na koreijskenij bojišču res ni bilo nobenih ¡sprememb- v smislu! gibanja fronte, v ostalem .pa je postalo jasno, da je ta vojna ¡stopita V novo fazo. V Varnostnem ¡svetu niso na /zadnjih. .zasedanjih velesi!® pokazale nobene .volje,'da bi na miren način rešile igpor na Koreji. Brezplodne diskusije kažejo, da, vojna na Koreji ne bo končana hitro. ZDA in ,SZ se drug drugega obtožujeta, medtem ko teče vojna na Koreji dalije. ZDA se na Dalljlnemi Vzhodu vedno ¡bolj zapletajo in ne kaže prav nič, da bi ©e. našel miren .način rešitve. Pred nekaj dnevi je severna korejska vojska sprožila veliko ofenzivo, ki je še vedno v teku. Težišče te ¡ofenzive je na jugu' pri mestih Taeg.u ter Waegvan. Predstavniki korejske iljuds&e vlade so nedavna izjavili, da bo dosegla ta vojna, svoj višek konec tega meseca .in tako napovedali veliko ofenzivo. Izjavljali sb obenem prepričanje, da bi južna korejska vojska v tem času doživela popoln ¡zlotn. Mimo teh izjav seveda ne moremo kar tako. Možna so velika iiznena-denja. Ljudska vlada razpolaga z množično vojsko, ki je sposobna napadati od blizu ter si prebijati pot tudi po najtežjem terenu. Ni izključena, da bo severnim Korejcem ofenziva prinesla nova ozemlja. Na drugi strani pa se .opaža» da se južni vojaki odpirajo nove; možnerat.i ,za manevriranje in' formiranje ¡novih mostobranov. Iz zadnjih poročil ©ledi, da so se na Koreji izkrcaj kontingenti kanadske in angleške vojske. Časopisje navaja ¡¿lede tega' vojaštva .skromne številke, To pa je -zcpet razumljivo. PraV gotovo ije vsa južno korenjaka vojska mnogo večja, kakor piše svetovni tisk. Ameriškemu «n-eeriailizmu je na, tem, da vzdrži za vsako ceno in zaradi tega koncentrira na Koreji vedno večje sile- Poudariti moramo še, -da še pri razbijanju severn-o korenjake ofenzive ameriška vojska poslužuje zlasti svoje aviacije, ki seje smrt pon selbno med .civilnim prebivalstvom. Korejo čakajo še težji in črni dnevi. Prav nič ne kaže, da bi ise kanj hitro končalo. Ce ameriška vojska ne napreduje, pa vendarle dokazuje,' da ima sredstva za, obrambo zaL sedenega ozemlja. Sirjenje tega ozemlja pa bi pomenilo še večje poglabljanje tega konflikta in verjetno/ razširjenje ,vcijine na Kitajsko, ki se je nedavno osvobodila. Spopad na Daljnem vzhodu bo imel daljnosežne posledice, , Letošnja gradbena dejavnost v našem okrožju hodov or V ioni prvimi Pretekli teden so opravili 1216 prostovoljnih del. ur V našem okrožju ise lahko vsakdo prepriča kakšne vsote je investira) a ljudska oblasti v tem letu na področju gradbene dejavnosti, ker nam ‘zalo dovolj zgovorno pričajo štev,i’ma gradbišča ,ki so vi teku ali ipa ki .se že končujejo, Investicijska vsota znaša za vsa ta gradbišča okJcdi 500 milijonov dinarjev. V g arvnem so bili napravljeni objekti, ki nam bodo služiili za reprodukcijo, kot gradnje ribarnice iri tržnice v Kopru, ki bo veliko pripoimoig'a k boljši organizaciji prodaje rib, sadja in zelenjave. Nič manj pomembna nista tudi vindki kleti v ¡Škocjanu in Umagu, kij er se bo zbiralo vino iz Vsega okrožja, S tem bomo veliko doprinesli k izboljšanju’ naših vin, Za-rad; pomanjkanja direktne železniške .zveze našega okrožja z Jugoslavijo in osta'lmi deželami, se pri nas vzdržuje večina prometa z motornimi sredstvi, zlasti z avtobusi, kamioni itd. Zal pospeševanje m. vzdrževanje voznega parka pa nam je bila potrebna mehanična delavnica z garažo- Vise to smo zgradi i v novi stavbi v Semedeli. Tudi naše vasi so povsem spremen,:!'e lice, odkar plansko gospodarimo, Gradmlje zadružnih domov eo z a-ti zadnje calve zelo živahne. Vendar ctno tudi Pni tem naleteli na številne težave. Ena največjih težav nam je delalo pomanjkanje opeke in to naivec strešne. Da se izognemo uvažanju tega izdelka in da. se istočasno osamosvojimo, je bilo potrebno, da pri nais zgradimo novo opekarno. Tudi ta je že zgrajena in nam bo veliko prikomogla k nadaljnji pospešitvi gradbene dejavnosti pri nas, kajti ravno v kraju, kjer'je ta opekarna, bo kmalu začel obratovati tudi nov premogovnik. ki nam too dajal zadostno ko ičino energije za naše tovarne. Na podro&jiu kmetijstva pa imamo v teku vaišnai melioracijska de-' la v dolini reke Rokave, Mirpe ter ob ustju Risane v Ankaranu. S tem borno' povečali površino otodefova'-ne zemlje za pridobivanje raznih tenetfjsikih kultur In tudi posebnih irdoiztiriijskih rastlin. Ve Ike izdatke je ljudska oblast posvetila za izgradnjo naših šo1, Omenjimo naj italijaniko in slovensko 'oonovmio- šolo v Kopru, Vanganelu. hrvatsko gkrmazilo v Bujah itd. Prav tako naglo napreduje Ala Baredih bodo GRADILI Bjaredl je raztresenla vas, brez cest, brez šole in brez marsičesa drugega! Za Vsako stvar morajo •v Izolo, toda i.udi to me gre gladko, Po' .slabi stezi lepo stopicajo je oslički! Kamion, «p-’oh ne' more na Bore.de.. 'Prihodnje leto pa bodo tudi na Baredih marsikaj doživeli. Cesto,, ki jo že letos gradijo, bodo dokončali; že letos lahko pojdejo po novi cedi v Izd’o. Skoraj 1 km daleč so že izkopali. Se tristo metrov, pa bedo prodrli. Prišli bodo na hrib. Toda ti metri so najtežji, ker bodo morali sekati živo skalo, 15 delavcev dela stalno na cesti-Od marica melseca do daneis so na-1 pravilli nad 5000 delovnih in izkopa'i nad 6000 kub. m zemlje. Kmetje iiz Baredov pa so dali že 3000 prostovoljnih ur. Najboljši prostovoljci so Barbo Aljdo, Juriševič Anton, Tu,] lak Josip in Kranf Renato. Visi Baredičarii pa prispevajo po evojih močeh, da bodo imeli čim prej cesto. Med delavci, ki de’ajo dnevno na cesti, iso najboljši: Čerin Daniel, Koterle Anton, Kranf Karel. Dnevno presegajo normo za 15 c/o, Dcjber delavec je tudi Juriševič Lucijan, ki je bil že nagrajen. * Baredča-hi pa ne bodo imeli samo ceste, ampak tudi šolo in ljudski dem. MLO v I-zofi ie p’aniral 5 an '. ii ionov in pol iz» gradnjo cesto, šole in ljudskega doma na Bare d'h. Za druge objekte v Izoli pa je p aniranih 18 milijonov din. Torej - tudi Barede bodo končno zaživele. Cesta bo cdpr’a Baredča-,D,otn dojber dpsitc|p| čeia hrib v. Izolo- tuldi gradnja stanovanjskih hiš. V Kopru, Piranu, Izoli, Bujah, Savudriji in drugod raeteio nova stanovanja za naše delavce. Tudi gradnja cest je dobi a zadnje čase širok razmah, K vsemu temu moramo dodati, da je bilo lnogo storjenega tudi na -področju kanalizacije, ki je bila za -nas potrebna, ne amo zato, da bi zagotovili našim mestom vodo, marveč tudi zato, da bi higijensko izboljšali njih stanje. Tako je bilo v obdobiu enega' leta zgrajenih v Piranu, Kopru jn Izoli 5,4 kin kana ov in še posebej ;ei v teku) gradnja 480 m zbiralnega kansTa v Piranu, ki bo .povsem spremenil lice mesta- Frav tako :e bila napeljana v 12 vasi vodovodna mreža, kjer so -bili zgrajeni novi vodovodi in vodnjaki. Na splošno lahko rečemo, da so bile vodovodne naprave osnovni objekt naše komunale dejavnosti. Velik obseg je v našem okrožju Pred pičlim mesecem dni so Pu-zauzella elektrifikacija. Napravlje- , čar ji sklenili, da bodo gradili novo nih je bilo 40 km napeljav vi-cke napetosti in 40 km nizke napetosti S tem bo letos v 52 vaseh zasvetila električna ii-uič. Za preskrbo našega aktrjdžja z električno’ lenergijo je bil zgrajen 25 km dolg vxt visoke napetosti in sicer od Karojbe do Buj< Poleg -naštetih dej moramo prišteti še številna- ad • ' muka dala. Eri vsem tem pa moramo do-daiti, da je gilede na široko področje gradenj, ves čas občutno pomanjkanje de’-ovne sile, kakor tud: tehničnega kadra. To je okvirna slika naznačenih de], katerih velikost in pomen pa bi bila bolj razvidna, če bi navedli določnejše tehnične in številčne podatke. Vsekakor pa nam ie iz tega razvidno, da smo -pr’ vsem tem imeli ve -i-ke uspehe. cesto, ki bo še tesneje povezala Puče s Košta-bono. Tedaj so položili tudi prve temeilje bodočemu sedežu KLO, katerega zidovi kar naglo rastejo, Res de'avni so ti Pučarji, da jih mai'okie dobimo take. Ce reče- iiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiii Čitajte in sir te «Ishski tednik» iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiimHmimiiuiiiiiiiiiuiiniiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii mo, da v vasi ni človeka, iznad 12 let starosti, ki bi ne imel dela, ne pretiravamo, ker je resnica. Pučarji so da i v mladinsko delovno brigado v Sičovljah 22 mladincev jn mfadink, prov taliko tudi v frontno brigado v Rlžano. Ce ima vas s Planjavami, Dolino in Bre- Pni uspehi IV. mladinske delovne briaads v Sičovljah V 3332 delovnih urah izkopali 969 m3 zemlje Pred dnevi je zamenjala III. mladinsko defo-vno brigado »Frenk», ki je ,de'ala na melioracijskih -delih veke Rokave, IV. m adinska delovna brigada- našega ¿kraja, ki io sestavljajo mladinci jn mladinke iz Pleč, Kcštabone in Kampe!1-Salara. Brigada je razdeljena- na dve četi, ki ad -seboj tekmujeta. 2e prve dpi je brigada dosegu zadovoljive -uspehe. 'Stalno presega normo ca 10 do 15 %_ dokazuje, da -brigadirji de ajo zave'.:tno. z \ .''.rajno.‘.jo jn požrtvovalnostjo. »Z-delom bomo,'dokazali našim to-, vražni,kom, na kakšni, poti smo. S te poti nas ne bo nihče zavrnil, pa . naj .-i še tako; širijo usta, da ie pri nas teror itd.,« je dejali mlad in krepak brigadir Ivan iz Puč, ko le -.tresail' zemljo iz samokolnice. V očeh mu je.sija žar radosti in hrepenenja. Hitel je s samokolnico. Ko se je za trenutek Ustavil, teidaii Bo mu jo tovariši polnili, je zopet dejal1; »Da mora: biti zastavica, naša, zato ■ moramo pohiteti. Nad 900 sa-moko nie zemlje je že skopala maša'desetina, pa delamo komai dve uri. Ce se v prvi četi niso bolj zbudili in če besno mi tako nadaljevali, nam zastavica prav res ne uide!« Tako ne misli samo Ivan Breč, tako misli- in dela 70 mladih ere, ki' so med seboj kot bratje in ei drug druigetnui 'napovedujejo tekmovanje. Brigada je v šestih dneh dela, pri čemer so brigadirji napravili skupno 3332 delovnih ur, izkopala, prevozila in splanirala 960 kubičnih metrov zemlje. Kljub temu, da je zaradi močvirnatega terena delo dokaj naporno, vendar to brigadirjev ne utrudi, ampak še z večjo vnemo nadaljujejo delo. »Naše delo je koristno vlsemu ljudstvu našega- okrožjahf je dejala Ermjnija Gješčič, »zato.moramo tem bolj pohiteti, da bomo čimpre-j izpolnili naš plan!« Fr{ delu se je do sedaj naj bo'Je izkazala prvá četa, čeprav tudi druga ne--zaostaja. Medtem ko je prva: četa imela trikrat prehodno zastavico, joa nosi že tri dni tudi druga četa. Kot najboljša de.efira pa je še vedno tretja desetina druge čete. ki s svojim delom presega, večkrat normo tudi za 80 c; , y trg desetini delajo med drugimi tudi E-rmainis Marija, Pacer Justina, Baruca Lidija, Breč Ivan," Fur Janič-Rozalija, Mohorčič Rudolf, Bonaza K esuent in drugi. Tj. brigat.rTi so se do sedaj ikazali kot nnj-bttiši, ne samo pri delu, ampak prav tako tudi na drugih poljih. ■ Brigadirji se pripravljajo tudi za kulturno prireditev, ki jo -bodo imeli ob zaključku brigade za 'lo-lnzčjns v Sičovljah. Tudi ti naši brigaiinji dokazujejo, da se pri nas gradi socia iizem. či vred okrog 40o ljudi, je to mnogo, Toda kljub temu dela dnevno pri gradnji novega sedeža KLO in nove ce.ste 26 sla nih delavcev, ki dnevno opravijo po eno Uro prostovoljnega dela. Ob nedeljah pa gre na prostovoljno delo vse, kar je živega! Uspehi so lepi-. V zadnjem času je sodelovalo pri udarniškem delu 152 proetovolcev, ki so opravili VEak po 8 prostovoljnih delovnih ar, kar znaša 1216 delovnih ur. Fri tem delu so izkopali, prevozili in sp anirali skupno 230 kubičnih metrov zemije in raznega materiala, nalomila in prevozili 2 5 kubičnih metrov kamenja ter posekal; grmičevja na -površini 138 kvadratnih metrov. Poleg tega pa so od dneva do dneva povprečno za pol metra dvigali zidove sedeža KLO in, kakor računajo, bo -okrog božiča že pod streho. Omembe vredno je tudi to, da pri vsem tem naletijo Pučarji tudi na1 marsikatero oviro in največ pri takih ljudeh, ki radi le govorijo. Prav takšen je Valentin Škafar, kakor se mu po domače pravi, ki bi hotel s svojo učenostjo zrušiti vse tisto, kar so Pučam; ¡zadnja leta ustvarili fn zgradi i- Vendar mu to ne bo uspelo, ker so Pu-čaifi že tako trdno prekaljeni, da ga bodo znal; ukrotiti Zidovi bodočega sedeža KL O v Pučah se naglo dvigajo V Sičovljah dela vojaška brigada BRATSTVO, in EDINSTVO V Oa vodovod 2e od 26. junija dela pri njelio-. rarlč ikiii del'h reke Rokave 90 e a-nciv JA, ¡združenih v delovno brigado »Bratstvo in edjnstvo«. Brigada le razdeljena na 3 vode, od katerih «e je pri delu izkazal kot najboljši pnvi vod, ki ga vod; pod- Korfežanl so se dobro prijeli dela a ..poročnik -Masleša Branko. V tem vodu pa je najboljša skupina, ki jo segtavijjajo Matejič Dragoš'» v, llijas Hasan in Eton Zvir, ki stalno presega' normo od 70 do 80 %. V časiu divomeeečnega dela ie brigada dokončno izkopala- nad 600 m kanala- ter pri tem povprečno presegla normo za 45 %. Ta dela .ie opravil1 a naša vojska po'e-g ¡svojega vojaško vzgojnega dela. S tem so pripadniki naše armade ponovno dokazali, da sii le z vztrajnim in požrtvovalnim delom zagotavljamo lepše in srečnejše življenje. »Pod Italijo so nam vedno ob-Ij-Ubfjafi, da nam b-odo ¡zgradili vodovod in -še marsikaj drugega.« je pripovedoval Gaižančam, feb ¡ie s kladivom krepko udarjal ob kamen-, da se je iskrijo, »Naporno je. Teda z dobro vol1 jo si lahko kos orjaku, pa naj si bo ta še tako trd in odporen,« je naposled dejal Gaižcč.an Karlo ves vesel'.. in nasmejan, ker je upe! ok «sati kamen, kakor je sam hotel- »Kako pa pri vas delate?« sem ga vprašaP. »Kako maj bi delali. Vsak dan jih . ;e najmanj deset pri tem delu. Zato nam gre de o tudi od rok. Niti 15 dni ni, odkar ttno zače'i delati tole, pa 'lahko vidiš tale vodni rezervoar. Tu .borno hranilli za s učaj suše nič mani kot 200 hi vode-« V Kortah ¡se je življenje razgibalo, čeprav so doma sam; starčki. Mladina de'a -večinoma v mestu. Vsak dan pridejo Skiupi-ne na prostovoljno -delo. Trudi Malijeani, ki prej: ,n'.so -prihajali, so. zidaj začeli p-c-magat; Kcrtežanom. 22. t. m. je biT.O) 15 itjudi na delu, en dan preje -pa 30 žensk. Zadružni dom je že . kora j štiri metre višek. Ko bo dnrrajen, fco ¡9 metr-oiv visok. Razen 'Žadružiiega doma gradijo, Kor-težani se di,a ve -ika1 vcilnjaka, enega pred ■šolo, drugega pa pri zadružnem domu. Nekateri mi slino, da bi vodo ■lahko naseli®’! p,0 ceveh iz bližnjega izvira i-n ne bi bilo treba nobenega stroja za .pogon, ker je voda bolj na visokem kakor vodnjak i® bi se tako sama iztekala vanj, zato -že'ijo, da bi prišel kdo iz Kopra, da bi jim .pomagal-Strašna suša ie tudi Kortežane hudo prizadela. Krompirja ni, ko-r-oize še manij, le nekaj žita, pomešanega z grahorjem in mafo ¡vina. Tudi trte se sušijo, ker je bMo tu zelo malo dežja. Kmetje so ze'o zadovoljni s cenami .grozdja, zato ga kar obiralo in prodajajo. Manj de a bo in večji zaslužek,, a tudi skupnost bo imela več korist;, o Povedali ¡smo, da' -so ostali v Kortah satni star; 'ljudje. Zvečer pridejo mfa-di že zgodaj domov. Ne mislijo na to, da bi tudi oni kaj pomagali pri gradnji zadružnega doma. Na gradbiščih v Kortah bi morali pomagati prav1 vsi in tudi mladina:. GrintOVČant razširjajo cesto O Grintovcu vedo naši ljudje -prav malo. Ob priliki kolesarskih tekem eo nekateri italijanski časopisi prinašali 'spačenko, »Monte-t-oso«, za vas in hrib pa imamo lepo s ©vensko ime Grintovec in prav ie, da to ime pišemo, kakor ga izgovarjajo domačini. Va-siCa je maihna. Komaj 24 stevi'k je na hribu, k; je poztoni izpostavljen burji, poleti pa žarečemu soncu. Skromen kolovoz) jd veže s Sma-r-jami! Se za osle je bi-la slaba, zato so pa Grintovčani sklenili, da jo bodo razširili in da se bodo tudi oni lahko ponašali z lepo im široko ceuto, ki jih bo bolj povezala s svetom. Ze 14 dni delajo vsak dan po 10 ur pod žgočim soncem. Razširjajo cesto za dobra 2 metra, V( nekaterih krajih bo široka ce’o 5 metrov- Vsak- dan je od 10 do 15 ljiudi na delu. Vs,i vaščani de ajo. , Dela vodi Grint-ovčan Marko. Za prevoz materiala skrbi KLO. V desetih dnevih so napravili ned' 1000 prostovoljnih' tur, toda Grintoivčani b; želeli, da bi tudi Šmarčani kaj pomagah, ker imajo eto cesti svoje njive. Kako posluje]'6 naše hranilnice V Kopru ¿mamo Hranilnico in posojilnico, Ctti zbira hranilne vloge in daie svojim članom manjša posojila. Posojila žal prekašajo vjoge in se posojilnica zaradi teiga posiužulje posebnih kreditov, kar ni pravilno. Za odpravo tega nezdravega ¡stanja mora posoli, niča ukreniti vse potrebno, da se povečajo vloge. Povečanje vlog daje Hranilnici in posojilnici tako moč, da lahko podpira tj udi, kit so v potrebi v primeru; bolezni. smrti, rojstva, .poroke a,U kakega drugega dogodka. .Velike koristi' ima .seveda tudi vlagatelj. tirani ne vloge mu omogočijo kritje svojih ipotreto brez najetja poisojifavali ,pa vsaj manjšega) p.o;,o- ■ jila. Da bi se položaj še pobdijjšaT, naj bi- se organizirala štednja v sindikalnih .podružnicah, kjer naj bi blagajnik sindikatov na plaiči'mi dan zbiral vlage od vseh članov in jih potem .vlagal v: hranilnico .za vsakega vlagatelja posebej. Ta način vlaganja .bi da1 možnost 'poedinirn članom .sindikalnih podružnic, da si prištedijp potrebne zneske tudi' za Svoj letni dopust, katerega si mnogi deiavci in same-"ščepci ne privoščijo ravno zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Koliko pa je delovnemu človeku rflctih potreben, ve samo tisti, ki ga je užival. Potrebno ;je organizirati zlasti v sindikatu ih podružnicah predavanja, s katerimi je treba č anom pred učiti potrebo ' in korist štednje. V zadnjem našem članku smo opozori! i ¡tudi na štednjo šolske mladine. Tudi tu bi morali štednjo urediti na isti način kakor v .sindikalnih podružnicah. Štednjo v šolah smo vpeljali že leta 1947. Takrat ¡je šolska mladina vložila okrog 50:000 lir. Toda pri tem je tudi ostalo, ker se šolske oblasti niso za )to več zanimale, učitelji sami pa tudi ne. V štirih urah 8.600 kosov votlakov Na vzpodbudo siindika'ne podružnice so v nedeljo delavci opekarne »Nardone« v Izoli organizirali štiri,urno : tekmovanje ¡za večjo storilnost, fc; se ga je udeležilo tudi upravno vodstvo podjetja.- Tekmovali so za dvig proizvodnje vatlija-koiv. Tako -so v štirih .urah pro-izve.d i '8600 ‘votijakojv, pri čemer so preisegli normo za 100 %, Pri tem ¡pa so pazili tudi na kvaliteto opeke .im lahko rečemo, da so is tem tekmovanjem uspe-li iiztoolpatii tudi kvaliteto votljakov, kar je seveda velik uspeh in služi kot vzgled našim tvornicam. Za tako štednjo se niso mnogo zanimale niti posojilnice. Posoja niči v Piranu in Izoli sta imel i že Vloge šolskih otrok ,a ,sta že v začetku svojega poslovanja zaspal;. Edino hranilnici iti posijilnici v Kopru ¿n pobegih ¡sta pokazali nekaj zanimanja; posebno .prva, ki je doživela močnejši raizmah. Kreditni odseki, ¡pri kmetijskih .zadrugah limaljo že druige naloge bolj praktičnega značaja. Ne smejo na primer zanemariti Vzgojnega dela v; pogledu .štednje. Kreditni odseki se morajo posvetiti organizaciji slednje na vasi posebno med šolsko in drugo mladino. Pni tem jim morajo" pomagati tudi druge organizacije, y šoli pa učiteljstvo. Uspehi, štednje .bodo ¡ugodno vplivali na razvoj našega kmetijskega gospodarstva ¡ter našega, gospodar, stva na splošno. Cok. — V soboto srno se na Ma em Čen-tiurljiu za'vedno poslovi i od tovariša Angela Babiča. Tovariš" 'Angel se je pretekli teden ponesrečili ¡z lovskim letal om pri vojaških vajah v okolici Skopila in tako naše; ¡prezgodnjo smrt. Velika udeležba na pogrebu 5e pcka.za’a, da je bil tovariš med našimi ljudmi priljubljen- Nad tisoč ljudi ga ;e .spremilo k večnemu počitku;. Na če iu , sprevoda -so borci Zveze pr mo.rakih partizanov nosili dve rdeči zastavi s trobojnicami v kotu in črnim trakom, ter velik venec. Sledilo je še kakih 15 ven- pišejo ... la wests® aas je zapusti! pilot ANGEL BABIČ iz Centarja cev, k; so jih prebivalci iz okolice in ¡borci JA .podarili v spomin tovariša Angela. Ob Odprtem- grobu se je v imenu aviatiearske.ga garnizona v .Sko-plju pas ovil od tovariša Angela kapetan aviaciije, ki je v svojih poslovilnih besedah izjavil, da 'je bil pokojni Angel vestem in hraber pilot Titovega modrega neba. Ko Je opravlja’ .svojo dodan-ost, se je ponesrečil ter so tako njegovi .starši, žena in hčerka,, ¡sorodniki, avia-tičarji Jugoslavije in vsi drugi za vedno ¿izigluibiili svojega sina, moža, soborca in dobrega prijatelja. IZ ¡MRREZIG Dragi »Istrski tednik«-! Čeprav je bil objavljen v tvoji zadnji številki kratek č,:aneik z naslovom: »Par zapovedi dvtabiusiu, ki vozi v .Marezige«, se še vedino dogajajo nepravilnosti,. Te pa bomo morali vendarle odpraviti, ker škoduj ajip. skupnosti. Taiko je dne 19. t. m, naš sprevodnik na-.nesramen način ¡napadel invalida umi, Korena iz Čenturja in Ano Grima d: iz, Marezig, ker sta hote a v avtobus, ,za- kar imata kot inva ida tudi prednost, 21. t. m. ni hotel vzeti v avtobus tov. Stok Rozino iz Marezig, ki je morala nujno v Koper ik zdravniku -zaradi ,zastrupi’jenja. Čeprav ga je Rozina, prosila in mu pojasnila nujnost ¡potovanja, je vendarle ni hotel vzeti. Tak postopek-ni prav nič v skladu z ljudsko Oblastjo. Naj ¡sprevod- nik .ve, da naši ljudje ne bodo trpeli takih .škodljivcev. Stok AloiZ IZ ŠKOFIJ ' Delegacija žena iz II, Škofije je obiskala vojaško bolnico, v Portorožu. Podarile so bolnikom, sadja, k; so ga žene iiz Škofij prav rade dale in tako zopet dokazale svojo hvaležnost ¿¡n predanost tisti vojski, v kateri, so se borili tudi naši partizani. j Mala Suzana je prinesla pozdrava v imenu viseli pionirjev iz Sk-or-fil. Vsakega po amenega ie pozdravila in obljubila, da ne bodo. pionirji iz Skciij zaostali za drugimi. Recitirala je tudi pesem o Primorski. Vsi, ki ono obiskali bolnico, smo bili .presenečeni, ko sno vide i požrtvovalnost in voljo na-Sih hrabrih, vojakov, ki čuvajo našo domovino. . z Hrevatln Justina l OPEKAMI PRI BANDELU *§ proizvajajo dnevno 17.000 kosov opeke «j Bivši borci NOB nosijo spomenik letalskega garnizona Pod Sv- Petrom vi dolini Valder-nige so naši delavci zgradili prvo opekarno v našem okraju sami. Marsikaj še manjka, vendar pa gre. Predela.1; so .peči, da bi imel dim bolj prosto pot in pa', da bi se tud; opeka še .boljše sušila. V zadnjih 20 dnevih so dvignili proizvodnjo za 20 %, čeprav so bili do nedavnega vsi delavci neizkušeni v opekarski istroki. Toda med delavci se še čiuti, da so kmetje, da so navezani zemlje in zato ne' vzamejo vselej dela, tako, kakor bi mora i. Pa tudi uprava ni dase.daj še poskrbela da bi uvedla ,pravilne norme. Zato ¡so se de'avci pritoževali. V opekarni »RUDA« dela 80 delavcev in med njimi je le nekaij uslužbencev. Dnevno proizvajajo 17.000 kosov opeke. Razde jeni so v dive brigadi, ki sta razdeljeni na pet skupin, tako 'da gre delo lažje od rok. Najboljši 'delavci so Banki', Medoš Andrej, Viidonis, Vuk Anton. Slama Emil, delavki Priba-c Rozalija in Neona Viuik. Med zidanji’ ise posebno od ikiuje.io Fičur Marijan in Vuk Milko, Najboljši med kurjači pa ie Del Giuisto Edo, med mehaniki s-e odlikuje predvsem tovariš Ivan. Tako je 80 dobrih delavcev se- ilHliniiiililfiiMillimiliiiiiiiiiimiiiiliiiilliiiliiiimuiliimiiiiililliiiiiiillllliiiiiiliiiiiiiiiiHiiiiiliiimiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiimmiii liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiinuimiiMiiHiiimuMmuiiiinimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiimmmiiiuiiimiiinimmmiimMiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiinimiinimiimiiiiiiimmmi stavilo nov kolektiv naše mlade opekarne. So po večini kmetje, a! se tudi v opekarni dobro počutijo. Zulja.ve roke se prilagodijo vsakemu delu, kjer je treba koristiti skupnosti! ŽENSKE VOLITVE v Šmarjah Že v zgodnjih jutranjih urah je bilo ¡vise živo na vasi. Žene so krasile vas in dvorano, nad' vasjo s» plapolale zastave, razlegale so se borbene petini, pomešane z otročjim petjem in vriskom. Ob 8. uri -so- se .začele žene zbirati v lepo okrašeni dvorani. Kmalu je bi’a dvorana ¡polna. Osemdesetletna ženica Hr.evabin Marija, po domače Te.tov.ka, je vsa zaskrbljena prosila, naj ji žene .oprostijo, ker ije .stara in je .zaradi počasne hoje zakasnila. Vsa vesela se je oddahnila, ko ie zvedela, da se volitve še .niso vrši’e. Tov, Ulčnik je na' kratko razčlenil politične novosti. Tovarišica iz Okrožnega odbora AS,12,Z je pojasnila pomen bodoče organizacije ASIŽZ. Nato so sledile volitve. Žene so z zanimanjem in navdušenjem izvodi e najprej pred s e dni,ca Hreivatin Elviro, nato tajnico Pro- BORIS ZIHERL-. DRŽAVA V PREHODNI DOBI i e pojavila, pa do danes, ščiti država interese vladaj,očega razreda. To je njena osnovna funkcija. To je sicer ostalo; toda v socialističnih državah je vladajoči razred de ovne ljudstvo. Potemtakem je torej bivša izkoriščevalska manjšina tisto, kar je treba zatirata, funkcija države pa'je ista, to je zatiranje razrednega sovražnika na znotraj. Prej je ¡bila država aparat za zatiranje večine s. ekrani izžetnalske" manjšine, 2. .Druga funkcija, ki jo ima vsaka država, ie obramba pred 1 annanjimi sovražniki. To funkcijo ima še danes in je to tudi funkcija socialistične države. 3. Gospodarska funkcija, upravljanje gospodarstva. V prejšnjih državah ie bilo to sorazmerno zelo mala funkcija, ker upravljajo gospodarstvo^ v prejšnjih državah izasebn: astnjki proizvajalnih .sredstev. Kapitalisti sami so upravljali gospodarstvo kot zasebni lastniki'. Vsa zunama trgovina, vsa notranja organizacija proizvodnje, vse je šlo na račun privatnih lastnikov. Država se ni mnogo mesa'o v te .stvari, razen v zadnjem času, ko so .se kapitalisti zna-fflli .na položaju kolektivne obrambe svojih interesov pred delovnim ljudstvom ¡in ko sp-ibije prenesene ¡zlasiti v vojnem času nai državo ne- katere gospodarske funkcije. Sicer pa so bile .gospodarske funkcije države sorazmerno majhne. Gospodarska funkcija države je postala seda; v socialistični eri .preko noči zel0 velika. Kaj je go padarska .funkcija, kaj upravljanje .gospodarstva? Kdor proizvaja v tem igospcdanstMU. na svojih kij,učnih pozicijah? To je prar/ majiboj) napredni razred, delavski razred, sedaj vladajoči razred. Država ne more uresničevati gospodarske funkcije brez sodelovanja tega ’ razreda, brez vključevanja tega razreda v najširšo organizacijsko in tehnično delo pri pospeševanju in razvijanju ¡gospodarstva. S .to novo funkcijo, z gospodarsko fukicijo ¡se ustvarja, tudi tisti .vozel, kjer pričenja država najprej, odmirati. S tem, da prevzema gospodarske funkcije, se država angažira ¡na tistem področju, Sojer pričenja odmirati, ¡saj država mej more izvajati gospodarske funkcije ¡brez ¡vk jučevanja delavskega-razreda v upravlanju države. Zaradi teiga je bi’o na posvetovanju z vso pravico poudarjamo, da odmre država najprej na gospodarskem sektorju. Gospodarski sektor je tisti ¡sektor, kjer je treba naj- prej ustvarjati osnove proletarske socialistične demokracije. V zvezi .s tem ,so ¡naravnost značilni vsi tisti ukrepi, ki jih nadalje izvajata naša država in naša Partija pri vedno širšem pritego-Vhilju deCaivUkega ¡razreda; z ustvarjanjem delavskih svetov v podlj etij ih, v samem procesu upravljanja ¡narodnega gospodarstva. Kakšna je si a, ki deluje prot; tem tendencam, proti tendencam vkljiu-čevairnja najširših množic v upravo države in Samoupravljanja narodnega ,gospodariva? Zgodovi-ncke -okoliščine so privedle do tega, da ie zmagala revolucija najprej v državi, k; je bila sorazmerno .s ¡pogoji kapitalističnega razvoja priličmo zaostla a. Daleč simo od tega, da bi Rupom zaradi tega karkoli očitali, da so pričeli revolucijo napačno. Cim se je pojavila možnost .zanjo, so ¡bili koti ¡zavedni komunisti dolžni, da jo izvedejo, To .pa ne spreminja ničesar na dejstvu, da je isocia'ištič,na, revolucija kljub temu zmagala v neki zaostali državi, k; ima ¡stoletno preteklost najbolj;, desp,etičnih režimov, ¡stoletno preteklost neke najbolj toge, najbolj .gnile birokracije, ki je bila. znana po vsem svetu kot carska birokracija. Zaostalost neke države ,se odraža tudi v dejstvu, da- so precej nesposobne tudi delavGke množice, da bi prevzele takoj im na .najširši fronti vodstvo narodnega 'gospodarstva. Idealno ¡bi ibilo če bi is e pričela revolucija tako, kakor sta- pričakovala Mamks in Emige s, v indu-tr ij-sko ¡najbolj razvitih državah, kjeir ima delovno ljudstvo velikanske organizacijske, strokovne in tehnične izkušnje, kier je proletariat organizacij, ko, .¡strokovno in tehnično popolnoma sposoben prevzeti proizvodnjo v svoje roke, kakor je to primer z angleškimi. ameriškimi, nemškimi, sFalsti .pa zabodno-nemškimi de a.vci. V takih državah bi .zahtevalo vključevanje proletarskih množic v vodiš,tvo gospodarstva približno kratko časovno razdobje, Celo v naši držav-i tvori' proletariat družbeno najmočnejši element in vendar ima naša, država različne pokrajine, pokraljiime, ki so v ,industrijskem ismls^u za-osta e in pokrajine, kakor na. primer ¡Slovenija, ki 'soi .industrijsko dosti napredne; delavstvo pa tehnično, strokovno in organizacijsko na dosti visoki višini- So pa tudi druge pokrajine, ki so napravile v imldlufe,trhli velik korak naprej, med tem ko je Slovenija najbolj tehnično induls.tr,ijdka pokrajina tudi zaradi tega., ker živi več kot polovica prebivallstva od mepolje-de jiskaga dela. (Nadaljevanje sledi) dan Marijo, Oto izvolitvi je bil!o veliko navdušenje. Žene so Vstale ih ji 'čestitale. Smejoči obrazi in dobrohotne oči ,ki ¡so .se ulpira i v: novo tajnico, so pričale, da imajo Marijo vse žene rade. Volitev .se je udeleži'« 99 % žena. Le ena je ostala., ki se volitev, ni .udetožila, in sicer Strušnjakt Dragica. Žene so dejale, da' 'bo- lahko podata njihova prijateljica le, če -se .bo spremenila ter postala., aktivna. VASUNgGWMT_23. Bova vas-Sv. Peter 3:1 V nedeljo dne 20. t. m. sta’. se pomerili v prvenstveni nogometni tekmi mladinski nogometni moštvi iz Nqve valsi i,n ,S,v, Petra. Tekmo so zasluženo zmagali mladinci iz Nove vasi, ki so izmago .odločili že v prvem polčasu igre ¡z rezultatom 3:0. Končni rezultat pa je bil 3:1. Obe moštvi igrata z napakami. vendar je v obeh ¡sestavah mnogo nadarjenih mladincev, ki imajo v-se pogone, da- se usposobilo za dobre nogometaše. Obe moštvi čakaj-o* nadalje velike naloge vi stalnem in rednem treningu, kakor; tudi v tehničnem ureijeivanju igrišč, opreme .itd. Moštvi pa naj služita! zai primer vsem ostalim okoliškim, m alpinskim, aktivom, kako je treba vključit mladino med aktivne fiz* kulturnike! Z. T. , y LR SIo?eniji bodo letos investirali v državna pitališča in farme okrog ,50 'milijonov^dinarjev V, .dire&ciH za rejo prašičev, vi Ljubljani 'imajo zelo zanimiv zemljevid Slovenije. Rdeči, plavi iri zeleni pravokotniki, kvadrati krogi in trikotniki predstavljajo obstoječa pit a’iš.č a svinj, gosje, račje in p ur j e farme, farme polžev ter vaDj&ice in ribnike za krape. Razen tega so na zemljevidu zabeležene vise novogradnje, ki jih določa letošnji investicijski plan. Posebno pogosto iso posejana ta znamenja v okrajih Grosuplje, Trebnje, Novo mesto, Črnomelj, Poljčane, Ptuj in Maribor okolica, ■•Vi ¡Sloveniji bodo letos gradili in razširjali nova pitališča svinj v 17 okrajih. Največja bodo v Brestu pod Krimom, Dobu pri Mirni, v Zalogu pri Novem mestu, v Kle-vevižu in Pogon j c ;h v novomeškem okraju, v Krupi pri Črnomlju ter Ormožu. Skakovicih in Petanj.cih. Posamezna pitališča bodo ime-la prostora za več tisoč svinj. Novih •gosjih farm bo zraslo letela v Sloveniji osem/ Nekatere od teh bodo prav velike. Tako na Hajdini za 5000 komadov, v Hre-EtoVicu za 4000 kljunov, na tudi v Prigorici v kočevukem .okraju ter Kanižarici pri - Črnomlju za več tisoč kanatov- Največja račja farma bo v Otočcu, kjer bo prostora Za 10.000 rac,-•Od pet novih kokošjih farm bo največ.;.& iauna v Brežicah, kjer bo prostora za 4000, kokoši. ¡Faren,a v Zastavi ipri Crncmjju bo dala ¡zavetje 1200. puranov. loktiv, ii is vznike ftiniiiig za mio silosi dlani -delavskega ,sveta rudnika Breze so izvolili upravni odbor. Med enajstimi delavci, ¡ki bodo v bodoče uprav jali podjetje, so tudi: ¡Alija Sirotaoiovič, inicijator in prvak dola za visoko produktivnost v rudarstvu in narodni pos!anec kopač Nikola Skobič in miner Sti-po Vidovič, V času, ko so iv dvorani delavskega kluba izvolili nov upravni odbor, je iz okoliških hribov priče’© streljanje’ min v .znak počastitve tega zgodovinskega dne. Cela Breza je ime’ai ,svečano zunanjost. Na Vogalih ulije, oglasnih deskah in drugih krajih so bili nalepljeni lepaki ,s s ikami 'in ,imeni .najboljših brezovskih; rudarjev. Nekoliko dini. preje s» rudarji na čast ■ izvotlitve upravnega odbora pričeli S tekmovanjem, v katerem ■ so se oajibdljiše izkazale brigade Vejei'a Josiča, Hasana1 Nešiča in, Trnka Ra,sirna. Mladinska, brigada 'Vejsila Ju-šiča je prekoračila 18. avgusta-¡svojo dnevno norm» preko 300 %, 'a oktave brigade od 5,0 do 100 %. Dafije bodo v Sloveniji letos organizirali 9 novih polžjih farm ribnike za krape pa v Račah in Stični- Vse te farme pa bi zaman čakale na svoje prebivalce, če ne bi istočasno mislili na nove valilnice. Poleg sedanjih v St. Vidu pri Ljubljani in Ptiujul bodo že ¡letos dale naraščaj nove valilnice v Murski Soboti, Celju1, Brežicah, Črnomlju in Ajdovščini. Gradnjo pitališč sc| konča’i V de-se-^h krajih, farme so zrasle že v šestih krajih, Vsa- druga, gradbišča pa bodo oživela v najkrajšem času. Da bodo V-se farme dobro preskrbljene z zeleno krmo in krompirjem, je direkcija organizirala doslej 25 ekonomij in povečala-lansko površino 430 ha na okrog 800 ha. Pitališča. in farme so ogromnega pomena za -zagotovljeno preskrbo delovnih ljudi po mestih, kakor tudi za izvoz. Temiu pomenu ustreza tudi vsota, ki je določena za gradbena dela in sicer, 49,500.000. Izredno skrb ljudske oblasti za Dolenjsko dokazuje dejstvo, da odpade od te vsote na «rnomeljiski okraj 7,456.000 din in na novomeški okra i 17,2,82.000 dinarjev. Š. M. Hmeif /e tfozorei V SRBIJI SO ODKRILI VELIKE ----— ZEMELJSKI ZAKLADE —=====— Na približno 25 krajih vi LR Srbiji skupine geološkega izavoda ugotavljajo rudne zaloge in odkriva jo nova ležišča rud- Šestmesečno delo teh skupin j.e bilo 'zelo uspešno, zlasti, iker ,so v vseh večjih rudar-'is&ih bazenih ulatamovili tudi posebne unra-ve -za raziskovalna vrtanja. Nedavno so na podlagi ugotovitev 'geologov začeli kopati premog ■na dnevnem klopu, ¡pri Vairoševicu v koluiba-rskem premogovnem bazenu. Premog je zelo dober in debele plasti .ležijo v majhnih globinah. ¡Dosedanja raziskovanja e» poka« zala, da bo proizvodnja mogla doseči proizvodnjo vseh drugih premogovnikov v Srbiji. V premogovnikih ateiksiniskega bazena odkrivajo nove p’asti premoga. V. Soku, kjer 'iso začeli 'vi večjem obsegu pridobivati premog šele po osvoboditvi, so naleteli v ■globini 298 m na nad 10 m, debelo plast, A : ¡1 •*[ Geološka skupina v Drežniku je odkrila manganovo rudo. Ananze so pokazale, da ruda vsebuje velik odstotek mangana; Raziskovanje nadaljujejo, da bodo ugotovili kakšen obseg itna ležišče. Po podatkih, k,i slo jih doslej posla'!, je razvidno, da bodo v več kilometrov dollgem ahdežitnem masivu v. bližini Majdamipeika odprti ■ rudnik bakra, Rač-uinajo, da MaJ-danpefc po bakrovi rudi ne bo zaostajal za' Borom. Prihodnje mesece bodo precej razširili raziskovalna delai na, tem območju in se bo šitev.i'o vrtalnih garnitur potrojilo. Ze dolgo vrsto let je ,Savinjska dolina znan po prvovrstnem hmelju,- ki so iga že v predvojnih letih izvažali v inozemstvo. Jugoslovanski hmelj je bij povsod zelo čislan in ,na svetovnem trgiu je po ujem veliko povpraševanje. Tudi v povojnih letih se to ni spremenilo, čeprav so Nemci med okupacijo uničilf obsežna hmeljišča, hoteč s tem na: ¡svetovnem trgu uveljaviti ¡svoj hmelj. Toda po osvoboditvi je oblast v Jugoslaviji začela pospeševati hmeljarstvo. Na velikih površinah uničenih hme dnikov so prvo in drugo povojno pomlad zrasle nove rastlinice, ki so .se tesno ovijale visokih, vitkih hmeljevfc. Leto za letom je bilo več posajenih hmeljnih površin- Kmetje sami pa niso bili kos obsežnim »hme jevim gozdovom« in grozila je nevarnost, da bo hmelj žalostno prepadel. Na pomoč pa so •jim prišli že lansko leto frontovci •iz Ljubljane in pionirske brigade iz vse Slovenije. Skupino ¡s ista’nimi obiralci, ki so prisili iz Hnvatskega Zagorja, ¡so obrali ves hemlj. Tudi letos je tako. Stalnim obiralcem so ¡se tudi letos pridružili ljubljanski frontovci — prosto« yo'jci. KAKO OBIRAMO HMELJ Hmeljnjk je dolga njiva, posejana z vrsto visokih hmelievk Hmelj sam je zelena ,rastlina ? srčastimi listi in kobuCaistim plodom. Večje so kobule, bolj zadovoljni so obiralci hme-lja, saj ¡se košare tako bolj hitro polnijo. Dobra obiralka, nabere tudi po 14 škafov na dan (to je mera, s' katero meri kmet hmelj), so. pa tudi primeri, ko posamezna obiralka obere v enem dnevu 20 škafov. Tako spretno roko pa imajo tiste obiralke.‘ki že od mladih nog obirajo hmelj v Savinjski dolini. KAJ JE PRI HMELJU NAJBOLJŠE? Vrednost hmelja je v rumenem prahu, lupuliniu, ki se iskriv^, pod listi ¡storžka. Lupulin ¡sestavljata dve .snovi — hrumulon in iup.ulem, ki dajeta pivu prijetno grenkobo in aromo. Lupulon se v lupiulinu pojavi ¡že takoj v začetku, medtem ko se humu-lcn pojavi šele tedaj, ko hmelj že dozoreva. Humuilon ie najvažnejši faktor pri proizvodnji piva. Med najboljšimi vrstami hmelja je ¡savinjski goiding, ki vsebuje izmed vseh vrst hmelja največ hu-mulona. Lani je imel sav-.niski hmelj 7,2 % humulona, nemški 6,2 odstotka, amerikanski 2.3%, bački hmelj 3.9 %, divji hmelj pa samo 1.5 %. Tudi češki hmelj, ki navadno ¡slovi po izredno dobri kakovosti, je bil lani slabši od savinjskega. Gradbišča v Sloveniji dobe še700kvaliiicir. moči Na Ljubljanskem polju ob cesti v Tomačevo, so še lami pozno v jeseni želi ajdo in pobirali druge pridelke, ¡zdaj ipa stoji tam llepo število ličnih barak — zvrščenih ina dolžini skoraj 500 m. Vrste se: kuhinja, jedilnica, klub, ambulanta, »¡Otok«, »Moste«, »Litostroj«, »Vuzenica« itd. Nekateri teh napisov T V':- Avtocesta ))Bratstvo in edinstvo« bo še tesneje povezala narode Jugoslavije v bo rbj za socializem šo še razumljivi; kaj pomenijo »Otok«, »Sarvica«, »Litostroj« in »Vuzenica« tu isredi Ljubljanskega’ polja? V teh barakah prebivajo učenci, ki so sadetoval^ pri graditvi prvih največjih objektih naše petletke. Ta imena so tean stanovalcem tako globoko vtisnjena v njihovo živlejmje, da so si jih prinesli tudi na to polje, V naselbini živijo 'učemci-gradibe-nifci 'skoraj v vseh ¡naših gradišč. Napisna tabla pojasnjuje, da se ie tu nastanilo »Gradbeno industrijsko podjetje Slovenije »Ivan Maček Matija« ¡s svojim .strokovnim šolstvom. »Gradisovci« so pozno pozimi začeli navažati prve elemente, iz katerih so sestavljali barake. Kakor so vajeni, so tudi tokrat poprijefii in v pičlih treh tednih je naselbina že sta’a in oživela. Prvega januarja ie bilo v nalselju že vse živo mladincev in mladink. Z vseh Gradisovih .gradbišč so se zbirali z želijo, da: si izpopolnijo znanje. Prav vise strdke so biie zastopane: zidarji, železokrivci, minerji, beto-nerji, strojniki, normirci, komuna’-' či, skladiščniki, administrativen mezdni, materialni, p’anski, evi-dentičarji- Da, celo kuharice in ser- virke so se hotele vzgojiti. K višem tem pokiicom so se še priključili učenci v gospodarstvu, Nad 400 učencev je bilo zbranih 10. januarja, ko se ie ¡začel pouk. Marsikaj je še primanjkovalo, tako da na področju stanovanjske udobnosti kakor tudi V pripravah Za nemoten pouk. Začeli so z nezlom-livo in ¡trdnio voljo im z jasno zastavljenim čilijem. Omahljivci so bili redki. In še kar jih je v začetku bi o, so takoj odpadli. Cim bolj je ¡pritiskala zima, tem boli so se zagrizli v učno snov. Cim bolj se je bliž-afai pomlad, daQji ¡so ¡gorele luči po uči'nkah. Trije meseci minejo hitro, učiti pa so se morali zelo mnogo. Ob gradbeni (sezoni, ni časa, dat 'bi listal in iskal po knjigah. Takrat je treba že vse vedeti in moraš se praktično izpopolnjevati, Ni pa Djlo mnogo samo učenja: na tisoče delovnih prostovoljnih ur priča o visoki zavesti učencev in o potrebi, da so si uredili, če tudi le začasno, udobno bivališče. Na pobudo in s pomočjo mladinske organizacije so učenci tudi redno obiskovali operne in dramske predstave, večina, pa jih je tako prvič videla gledališke predstave-Ogledali ,so si druge umetniške in kulturne ustanove Ljubljane. iimittMirfirffliimniiiiiimniiiiiiiiiimiiiiiiiinMiiiiiimiiiitmftmiimiiMijfflMiHiwiiiiiiiiiimiiitiiiimtiMiiiiiw na Drini bo dajalo 810.000 KW Vodna sila Drine je ¡bila dosedaj izkoriščena samo za prevoz splavov in za pogon malih mlinčkov Ea. koruzo. Po količini vode in po velikem padcu pa je vi Drini velika jsila, ki jo doslej niso izkoriščal’j. Sedaj *v letnem času doseže Drina hitrost 6—8 metrov, v sekundi, V istem času nosi s ¡svojimi tokom 800 kub. m vode. Po računanju strokovnjakov znaša- energi-ja, JfPisie nad 8 milijard kilovatnih ur. Ko bodo popolnoma izkoristili vr.-i.no moč Drine, bo ¡ta s svojimi pritoki dajala dvakrat več električne energije kot vse termo in hidro centrale, ki bodo zgrajene V prvem, petletnem planu. Ta energija- bo enaka Četnemu delu 45 milijonov delavcev, Ze pred vojno je Drina in njena moč privlačevala mnoge tuje kapitaliste, neka švicarska firma je celo izdelala načrt ea, graditev hidrocentale, toda ostalo je ¡le pri ¡načrtu. ¡Sele po osvoboditvi so zaželi ¡natančno raziskovati velike vodne sile ¡Drine in izaičeii izdelovati projekte za izgradnjo novih velikih 30 hidrocentral hidraceintral. Na Drini bodo .zgradili pet hidrocentrall: hidrocentralo Zvornik, ki bo imela molči 90.000 KW in padec 20 metrov, hjdrocen-cralo DuibraViee, ki b,0 imela moč 400000 KW ih padca 64 metrov, Crvene vode bodo ime1’,e kar 215 tisoč KW, G-radina 50.000 KW in Višegrad 63.000 KW. ¡Skupna moč vseh hidiroicenitrai. na Drini ibo 818.000 KW. Z izgradnjo teh hidro-centraj bodo ¡nastala velika jezera, -po katerih bodo Hahko pilule ladje. Projekt ¡predvideva tudi izgradnjo prekupa, tako da bodo lahko ladje pilule iiz enega jezera vi drugo. Poleg tega bodo ta jezera nudila tudi obilen1 ribolov in postala velika ‘urti.t.čna -središč.», V naslednjih petletkah bodo zgraditi samo v gospem teku Brine in na -njenh .pritokih nad trideset hidrocentra’1!, Drina je razburkana, nemirna’ reka. Znana ie po hitrosti in po količini vode ter Po velikih ¡padcih. Drina se lahko pri tem meri z Dnjeprom, Renom, Tenise-jem v Ameriki in drugimi velikimi 'svetovnimi rekami. Na vseh teh rekah ■je gradnja velikih central zelo otežkočena. Zato Je bilo tudi na Brini težko izbrati primerna1 mesta za . gradnjo hidrocentraj. Po ¡oceni strokovnjakov in sedanjih pogojih je ibfai najlažja gradnja hidrocen-trale pri Zvonniku. Hidrocentra1 a Zvornik1 se sestoji iz dveh velikih stojnic, na vsaki obali po ena z dvema’ agregatoma. Med stojnica’-mi fje velik jaz iz osem pretočnimi polji ;za odvajanje velilke vode in štirimi zapornicami za izpiranje naplavin iz abjiineiga, bazena. Z graditvijo jaza se divigne nivo vode za 2-0 metrov. Tako pa se ustvari jezero, ki je dolgo 20 km inl-vseibu/e okrog 89 miiijoaioiv kub. m vode. Jez je visok 40 m. Na jezu je tudi predvidena naprava za- .spu- ščanje isptavov. Sam-o v ta veliki jez morajo vgraditi, okrog 105.000 kub. m betona, v vse naprave pa okrog ,200.000 kub. m. Za izgradnjo jeza morajo izkopati okrog 380.000 kub. m zemlje. Letna proizvodnja hidrocen-trale Zvonik bo 400 milijonov KW (če primerjamo, da1 sedaj vse hidrocen-trale v Srbiji proizvajajo okrog 350 milijonov KW, bo to ogromna pridobitev). Ta energija bi lahko zamenjala 520.000 ton premog,ai letno, Hidrocentrala Zvornik bo dajala, električno energijo Sremu, Vojvodini, izapadni- Srbiji in vzhodni B-osnl. Hidrocentrala Zvornik bo po daljnovodih povezana s termo elektrarnami iz velikega ko-lubariskeiga premogovnega baizena in s termo centralo Lukavaic v, Vzhodni Boteni. Z izgradnjo hjdro-ce-ntrale v Zvonniku se bo ¡znatno .znižala ¡cena električni energiji. Sedaj stane KW v Srjbiji L80 din, Zvornik pa bo dajal električno energijo za 0,1,5 din za KW, Z izgradnjo hidrocentra! e pri Zvornifcu so začeli že 1947. leta. Najprej s-o morali ¡zgraditi velik zaščitni ¡zid, s katerim iso odpe* 'ljaji Drin-o na bosanteko stran, da so lahko na desni Istrani začeli z gradnjo prve polovice jeza. Težko je bito delo. -Drina je Isiurova reka. Bosna z Drino je bila skoraj nepremagljiva? samo ¡v eni noči ie narasla za 4 m, inat-o pa se je s silno močjo- zaganjala v zaščitni zid. Toda delavci iso jo premagali. Danes , gradnja nove hidrocentrale na Zvorniku naglo napreduje. Ko bodo zgradili prvo polovico jeza na’ desni strani, bodo porušili zaščitni zid in zgradili novega na levi strani. Koncem prve petletke bo Juigoislaivija dobila velikanske množine električne energije z novimi hidrocentralami, ki bodo pospešili gol-podairsko in kulturno preobrazbo zaipadine -Srbiie in vizhodne Bosne, -s tem pa tudi vse JugoislaVije. WMMmHi»tttuiiiiii!Kutiimiiiiu!iiuiiiimiiuiiuiiiuiuiiiiumiinmuiiji DNI PO SVETU Ne more se doseči mir samo s podpisi PREGIED^MEDNARODNIH KHÍll!il!illlH!!t¡|{llll¡liilHllil¡lllll!H!lllíStll!l¡II¡ill¡lllimililimillllllll)im. Organ .pripravljalnega odbora za ustanovitev neodvisne de-J. stranice Nemčije »Freie Tribune« kritizira v članku slepo podreoamje KP Nemčije sovjetski kampanji za mir. List poudarja, da hoče KP Nemčije prikazati sovjetsko lažno kampanjo iza min kot edino pot za preprečitev nove voljne in da nemškemu narodu vsiljuje prepričanje, da je ¡za ohranitev miru dovolj postaviti podpis na nabira’ne pole. Tisk KP Nemčije trdi, da podpisi jamčijo mir. Toda — se poudarja v članku — to zbiranje podpisov ne pomeni nič .drugega kakor zbiranje izjav, za sovjetsko .zunanjo politiko, k,i ne samo ne Odgovarja Interesom delovnih ljudi V drugih Razglas CK KP Grčije v zvezi z novo vladno krizo Radio »Svobodna Grčija« je te dni oddajali poročilo CK KP Grčije v zvezi .z novo krizo. V tem poročilu je rečeno, da ie prejšnja vlada že od začetka šla preko obljub .za .pomirjen.ie v državi n da se je popolnoma podvrgla volji ameriških okupatorjev. Sedaj, ko so Američani izkoriščali ‘¿Tastirasa. iščejo novo v'ad,no kombinacijo ’n šo pozvali Venizelosa, naj sestavi ' vlado »narodne enotnosti«. Če to ta vlada sestavljena, ne bo nič drugega nego mcnarhofašistična zveza, ki is e bo priključila' šinili ameriških imperialistov- Nato poziva ¡politične stranke, ljudske organizacije in prebivalstvo, naj se, spravijo na delo za takojšnjo razpustitev parlamenta in Za razpis novih svobodnih volitev na pod agi proporcionalnega vdliv-nega sistema. Poziv zaključuje: »Gesjo vsega ljudstva bodi: razpustitev parlamenta, volitve na podlagi proporcionalnega sistema, Irud-s&al ¡svoboda, splošna amnestija.« Y Kaliji pripravljajo načrt za bodoča borbe delavstva Tajništvo Splošne italijanske zveze delavcev je sklicalo dva sestanka, katerih se bedo udeleži'e Delavske zbornice vse Italije in federacije industrijskih delavcev. Na .teh sestankih bodo razpravljali o načrtu borbe, ki naj še začne v septembru, da je .pogosto držala partizanske taktike. Najprej je osva.aa in večja mesta, namen ljudska v-oj-;&e takrat ni bi1, da bi osvojena mesta itudii obdržala., temiveč, da. v -zasedenih krajih uniči sovražnika reivciuciije in se okrepi- Tako je dobila ljudska armada orožje, nove 'Vojake in živila. Talko je izčrpavala in uničevala sovražnika. Kadar ¡.ie sovražnik prodiral, se Je rdeča armada ¡ulnjkaila, kadar se je ustavil in se hotel utaboriti 'ga je vznemirtja-ia in miu ni pusti!a oddiha, če ¡pa ise je hotel: .sovražnik izcimiti spopadu, ga je ljudska armada- napadla to -preganjala. Rdeča- armada- "je bRa gibljiva, sposobna, da se je hitro razdelila in ponovno .združila- ter v pravem trenutku hajpadi-ia sovražnika. (Pred menoj ni bji! več mali črnooki študent ekonomije, -ne, p.red -menoj je bil pravi strateg, in to- -še b-fetro-uni strateg, kot, bi imel v mezincu vso taktiko in ¡zgodovino rdeče armade, tako z’alTlka mi je vse to .pripovedoval.)- Ko je Kitajski zagrozil nevar- nciit od Japm-cev, ki so zaiseidli Mandžurijo in ,se pripravljali na pohod v notranje predele dežele, je bila ¡samo ljudska aimada sposobna muditi krvoločnim Japoncem -odpoc in rešiti naš narod pred suženjstvcm. Ljudska armada se :s odpravila nai pohod ¡n,a setvercižajpad .proti Japoncem. To je bil zgod-o« vinski' pohod, dolg 5000 km. Moj stric se ,ga -ie .udeležil in mi. pozneje .pripicivedov-al, kako',so se morali prebijati skozi gc..slove in gorovja, ker .so imeli dva sovražnika; enega pred seboj, drugega, za seboj. Marsikaj so ¡videli vojaki Re ;Vo’iu.cije na tem pohodu- To je- bil; za njih -velika išo’a .revolucije v planinah in gorovjih, skozi kateri so .se ¡prebijali, -so ¡videli strašni prizore, — sir-omasne vasi in na šeijja, .v njih shirane in st.stra.dani, ljudi, ki so izumirali. Živeča M na veleposestniški zem .ji, mjihavl .gospodarji pa1 so jim pobrali vef riž im bob, ki ¡so ga dninarji_ pri delali s ¡svojimi krvavimi žpilji Rdeči vojaki šol takrat videli, ka ko izkorišča' ¡kULomihtb:: lika- vlad» naše ijr.idstvo. PRIPRAVIMO SE KAR NAJBOLJE ;NA VÍtiEÍ3¡ leden si®if@nglk© kulture Križanka za starejše Ni -vembra meseca bo v Kopru Teden slovenske kulture. Na ta teden moramo že zdaj misliti in) .se- teme- • lijmo ipriprar^iati- Prosvetna društva jo rasni kulturni krožki v vaseh in mei.tih .se morajo povezati iz ljudstvo!, ker edino tako ibo -delo rodilo dobre uspehe. V vsakem društvu so se v zadnjih letih .nekaj naučili. Deioivali so pevski zbori, /dramske skupine in podobno. Kavno sedal, ko bo »Teden s or/cacke kulture«, bo potrebno, da ponavljamo vse, kar smo se nauči1! in ,k teinu še kaj norvega, tako da bo ta teden kulture vedno izražali vse naše uspehe in napore na podleči; n kulture, V tistih društvih, kjer že obstojajo nevski izbori, naj se dela resno lotijo. Vanganel nam je bil nekdaj za zgled s svojim pevskim zborom Ul dramsko družino. Zakaj -se 'ne bi spet lotili dieia in nam pokazali sivo! e sposobnosti .prav v »Tednu slovenske kulture«? Tudi pri Sv, Petra bi bil lahko dober pevski zbor, samo če bi učitelj Mirko To-maiVč imeli več potrpežljivosti z ljudstvom., potrebno je, da pri tej kulturni manifestaciji sodelujejo tudi godbe našega okraja. Godbe naj si čim-prej lotijo učenja. y Cežarlih so že Kdaj ]e Koper dobil svojo prvo tiskarno Kaper je dolbil prvič .svojo tir fkarno leta 1622. Do tedaj ni bilo v Koprski škofiji š.e nobene tiskarne. Kivilge ter druge pub ikacije za potrebe toga ozemlja- so se ponavadi tiskale iv Benetkah. Ta tiiarna je nastala najforže v zv-Eizi n /.povečanjem- beneškega drža r n.; g a aparata, V tistih časih je bila moč Beneške republike že na zatonu. Beneška državna blagajna ja bi a v škripcih. Beneški oblastniki ;;o iz-ačeli tudi pri nas uvajati nove davke. Pritisk na delovno ljudi dva še je povečal v vsakem pod mu. Beneškim birokratom- so bij] e navadi tega potrebne vedno Rciy'e tiskovine, Kljub dejavnosti daenoie tiskarne pa ,so istrski pi-cotešv svoja dela še vedino tiskali v Benetkah. Tako je delal še mnogo pozneje’tudi kanonik Stankovi® fe Baifoane (1771—1852), ki je na primer svojo knjigo »Kratafc nauk kartet lanski«, tiskal v Benetkah (18/26). začel1. Tudi Mare-zgani, ki so znkni po vsej oko ici, naj spravijo svoje sposobnosti y dejanja, ki bodo koristila dvigu ¡splošne kulture. V »Tednu .Slovenke kulture bomo imeti priliko prvič .gledati naše kmečke fante ih dekeita iz -Dekanov, ki bodo 'uftlzariii znano dramo »Primorske zdrahe«. Tudi Šmarje in Korte se pripravljajo na take težje igre. Mestna prosvetna društva naj že zdaj vzbudijo njih slovenske stan-o-l Listine iz IX. in X. stoletja so v Trstu precej redke in -zaradi tega tudi ne vemo mnogo-o- Tržaških Si-ci/ene-ih v tej dobi- Od X. sto-Je-tj-a /dalje pa/ je starih listin vedno več in si zaradi tega lahko ustvarjamo že dclkaij jasno dlifco o živ-leaj-u iSlavenicav, P-oveeim dokazano je na pr., da so ibilii slovenski meščani v Trstu iv- XIII. stoletju važen gospodarski faktor. S ovenei isd se držali teidaj še.trdno svojega jezika, svojih običajev ter, še dolgo za tem lupenalbljaii le taka osebna imena, ki so bila pri rujih že ad nekdaj v -navadi. Kaže, da je treba iskati podatke o življenju ST «vencev -zlasti -v listinah iz 'cerkvenih arhivov, Ti arhivi so -najbolj popolni ter so v nekem -pogledu še sfcor-o nedotaknjeni. Listine iz Kapiteljskega arhiva so bile na pr. objavljene le v skromnih izv eič.kih, zaradi če-sar ostaja marsikaj iz ižiivf.jemja Slovencev -še nadalje prikrito. ■ V izvlečkih, ki jih je objavil Arc-h. Triestino v ’letih 1-877-78, najdemo celo vrsto slovenskih -osebnih imen, ki,so zelo zmaži ina in jih tzaradi tega navajamo. Med žensk'mi osebnimi imeni najdemo tudi naslednja: Stanka-, Betica, Golobica, JVIinja. (Truta, Ne-de ka. Ljuba, Ja na itd. Med moškimi osebnimi imeni pa 'alasti naslednja: Prjbiša, Miroslav, Buidinja. Stanjša-, /Mireč, Goleč. Lepek Vol-kojedec, Konj-eiC, Sinec, Gctetja, Štojigrad,. Miriš' av, Pribec, Slava-teic, Prosinec, Ruisec, Volčina, Voljan, Jakonja. Mirišia, Vouičigoj, Vrlžego-i, Cern-igoj, LasPnia. Letonja, ’Llciičai, Mačka’ itd. Ko je ita‘i-janiski izigodovimair Mar.sih pisal izvlečke starih listin, je po navadi. vafjee. V mestu»2ivi več -Glovehcev, ki hi lahko pomagati tudi po deželi’ FokTo-rnih učiteljev je-, zelo maloi zato naj se kdo cgjai.i, ki je sposoben in -naj ¡pcnSaga ¡naši de-ieii, ki Je žejna kulture. ■ Časa imamo še, da se' marsičesa riaučimoa. da ponavljamo .in tako pokažemo naše uspehe na kulturnem polju, ki so..brez dvoma veliki zaradi tega, ker smo se osvoboditi izk-or iščeva nega jarma, navajal le tist-o, kar naj' bi sjiiaži -o zigcdcvjni Italijana/, ostalo pa iz-piučča! in celo načrtno prikrival ¡slovenska imena. '„¡Navajamo na pr. ta e primer: v origiinajfj. je navedeno osebno ima Lepoc (icis kljuko od spodaj, kar se je - izgovarjalo kot ¿'oven:,ki c), toda Marsich k-jub temu rp-remirja- t-o ime v Lopezo (potvorjena sta -e ter fc-oinč-nica!). Lištine. ki navajajo slovenska osebna imena, govore hkrati o (goi podarski deiavnictet-i tedanjih trižaišklfT iSilioven/cev. L, O. 1 2 ■t 4 ’ 1 6 7 8 9 10 11 12 13 14 i ! « 18 “F1 20 21 j -Ato. 22 ! 23 Vodoravno: 1. strupena kača: 4. grški filozof; 6. znana kratica; 7, kratica za osvobodilno borbo; 9- nikalnica;. 11. osebni zaimek; 12. i kreganj; 15. rimljanski bog ognjišča; 16. kaj je pri strojih nasprotno od mirovanja; 18. .nasprotno od hitrega; 20. /žužek e, ki pičijo; 21, moško ime; 23. meisto v -Orni gori, kjer je bila prva- katoliška škofija. Navpično: 1. nasprotno od dol; 2. itahjanski spalnik; 3, ukrajinska reka; 4. razprava; 5. nasprotno od stari (določnik); 6. dva enaka soglasnika; 8. oblika- g’ag-oi'.a biti; 10. glavno mesto CSR; 13. novo pristanišče v Da mafiji; 14. oblika glagola trositi; 16. vzdrževanje od ledi; 17. sneg v italijanščini; 18. velika italijanska reka (fonetično); 19. nikalnica; 22. ‘ploskovna mera. Rešitev križanke iz zadnje šteti! ke V. o d o r a /v n o1. STO; 4. P AM; 7. ifa; 8. tii; 9. -raza; 11. ti; 12. ATI 14. ise; 16. alga; 12. era; 21. vod; 22. late; 2-3. Ada. Navpično: 1. -sir; 2. tla; 3. oaza; 4. p-T 5. a t: 6. mit; 10. ata; 13. ILVA; 14. kurir; 15. era; 17. god; 18. Ada; 20. as, 1. Ali veste, kdaj je bil! Tolminski p,unit, kdo ga je vodil in zakaj je propadel? ' 2. Kateri del /istrskih Slovencev je to'ul več isto .et pod Benečani? j. Kdo je iaurail električno žarnico? 4. V kateri državi je prebivalstvo najbolj gols-to? POSETNICA Roman Ost o. Leo Grah Kaj sta1 ta dva znanstvenika? MOST iz aluminija V Kanadi gradijo prvi most, ki bo izključno iz aluminija- Most gradijo preko reke Sagnotny in veže mesti Arvida in Str-ip:shaw (Shipshaw), Do',g bo 150 metrov, širok: pa 7 m. Težak bo ck-oli 180 ton, enak železen mast pa bi bil težak 360 ton. Telefon v avtomobilu Učenjaki, ki se b-avijio z radiefo-nijo, ©o že leta .in leta poizkušali napraviti brezžični telefon, ki bi porabi1 minimum eneroije. Nedavno jitn je ucpello napraviti tak telefonski aparat, ki so 'ga namestili v avtomobilu in je povezani z avtomobilskim kolesom. Ta. telefon lahko sprejema in oddaja. Uporabljajo iga t-udi za vezo aned vlaki in signalnimi hišicami. Avtomobile s teefonom so najpraj zgradili na O eišfoos’ ovašk em. Deka-nčani so ponosni na svojo fol klorno skupino, ki je že večkrat nugtoptia v Kopru, Trstu in drugod. Kakšna imena so uporabljali m» I .-Tn- '—•s»«..- . .nmmMOTfriii-ni i'»m»iMiiii>aii—nrrju. Mnogi .ivetuijejp uvoz novega semena. To je prav, toda od kod? Nekateri pravijo, da bi bil zel.o primeren tolminski krompir. Ta sicer v začetku dobro obrodi. Mi ga ne priporočamo. Do sedaj se je pri nas najbolje obnesel krompir iz Labina. Tega ¡priporočamo. Delajmo z njim poizkuse. Našega domačega pa odbirajmo ter sadimo v zemljo, kjer najmanj 5 do 6 let ni bilo krompirja. Koruza. V pogledu' prehrane je smatrati koruzo za glavno kulturo za prehrano tukajšnjega' prebivalstva. Seje se od leta do .'leta vedno na ¡¡sto mesto, tako da so molji in drugi škodljivci v zemlji že tako močno razmnoženi, da bi bilo potrebno -zem jo zelo .globoko preorati ali pa saditev koruze na takih mestih za nekaj let opustiti. Kdor je letos pred prvim dežjem. v aprilu seja' kor-uzo in dobro opazoval raz.voj. je ¡lahko ugotovil množimo škod jivcev, ki se nahajalo v zem ji. V zdravem semenu, so ,se zaradi velikega deževja pojavili črv;, ki so jzigrMi ¡klico in zaradi tega koruza ni kalifa. Kdor pa je čakal in sejal pozno, pa ni, imel uspeha. Pri nas razširjena' kcrulzaš je amerikamske vrste. Ni alafoa, vendar pa je kot lijiudika. hrana, mao vredna. Fo kvaliteti ima premalo klenega zrna in predebele otrobe. G .tiri ki bi, ji mora: dajati vlo vrednost: pa ji manjka. Nekateri so si nabavili belo koruzo, vendar pa si mislijo, da polenta ne bo okuBna. Na kvaliteto zrna. pa vpliva tudi vegetacijska doba- Koruza ima za ¡naše kraje, ki so bolj suhi kakor mokri, predolgo • vegetacijsko dobo. Pri nas bo treba vzgojiti koruzo z 'bo j klenimi zrnom in krajšo vegetacijsko dobo. Ne samo pšenica, krompir in koruza, ampak tudi povrtnine bo treba začeti ¡pregledovati, posebno še paradižnik. .Okroglega rada napada gniloba. Tudi tu bi morali kaj; ukreniti, preden se glivice razširijo. Navedli Btho nekaj glavnih napak ter pomanjkljivosti. O, vsem tem je treba resno razmiiš ija.ti. Delati moramo smotrneje za dvig našega kmetijstva. Od uspehov v tem deilu zavisi v. ve’iki meri naše blagostanje. P>~ puščala. Na, dno stlačimo 30 cm debelo plast odpadkov. Na te odpadke potrosimo vsak kva-d. m površine 1,5 tog navadnega neoljna-teiga apnenega dušika (kalicijevci-janamid). Na vsaka plast odpadkov polagamo 1,5 kg apnenega dušika. Apneni dušik moramo pred trošenjem premešali; z zemljo. Višina komposta lahko doseže 2 m,. Kmetovalci, ki lahko prideju do morske trave (alge), ;.q 'ahko dodajo kompdstu. Morlska1 trava je bogata na apnu in kaliju. Komposti ne sme biti suh. Ce ni dojvol vlage, ne dicizori in apneni dušik se ne spremeni v snov, ki jo rastline lahko izkoristijo (asimilirajo). Da se kompost ne posuši, ga moramo večkrat namočiti z vodo, nikdar pa toliko, da voda stagnira. Ko je kup komposta dograjen, ga oib ožimo z zemljo, da se ne posuši, da do/zori. Kompdst dozori. — torej je uporaben za gnojenje po 5 mesecih. Tako pripravljen kompost je izvrstno gnojijo za vse kulturne rastline, posebno pa za povrtnine. Uporabljamo ga lahko tik pred set. vijo ali sajenjem. Apneni dušik se v kompostu tako predela, -da- ni več škod jiv razvoju rastlin (neoljmati apneni dušik ne 'smemo trositi rastlinam ob ¡setvi,, temveč vsaj 10 do 15 dni pred setvijo). Kompost se ne sme ¡nikdar posušiti. Vlaga mu je potrebna, da se razvijejo bakterije, ki presnavljajo organske ¡snovi v humulri (ona zemlja) in dušik apnenega dušika v tako obliko, da jo rastline lahko upi ja j o. Priprav'jan j e te vrste komposta le zelo važno posebno ¡za kmetovalce Istrskega' okrožja, ki imajo na razpolago po ugodnih cenah apneni dušik jugoidcvanlsike produkcije,. Vredno je še omeniti, da apneni dušik: uniči v kompostu vse ličinke muh in drugih škodljivcev te;: plevelne rantliine, ki pridejo na njivo ravno e gnojem. Nekaj navodil kako ravnati z vinom poleti Visoka toplota v 'kleti povzroča razvpj škod jivih glivic in bakterij- v vinu in zato moramo paziti,' da se nam vino ¡ne pokvari’. Zlasti se je bati v poletnem času onih bakterij, ki povzročajo zavrelico in skbanje vina. Kako preprečimo razvoj teh glivic in bakterij? Držaiti ise moramo naslednjih navodil: Ce vina nismo še pretočili, ga maramo takoj pretočiti v zažvep-. Jane sode. Ni hujšega sovražnika ¡za vino v srdu kot ::e drožje1 na dinu s,oda. Tu, se nahajajo bakterije, ki se začno vfolodmem ¡vinu naglo razvijati ¡in vino postane ¡v nekaj dneh neužitno in neozdravljivo. Da se izognem u temu zlu, moramo vi-^ no čimprej pretočiti v zdra.ve sede. Pretočiti ga1 moram,o pravočasno. Ne ozirajmo se na luno, ki nuna nobene zveze s pretakanjem vina. Druga velika napaka, ki jo opa-, žarno po naših k'eteh je, da. sodi niso, vedno polni. V zračnem pro-, štoru’ nad vinom v sodu se nagla razvijajo omenjene bakterije in glivice, ki povzročijo, da se vinu škisa in skvari- Redki so naši vinogradniki, ki bi imeli kleti dobro zavarovane pred vročino. Ta pa :e hud sovražnik vina v kleti. Da preprečimo dohod vročine v klet, m:ramo držati'klet vedno dobro zaprto. Okna naj bodo zamašena s slamo ali z dobrimi ¡lesenimi ipoljkami. Ce so noči hladne, lahko ponoči k'et prezračimo. Palziti .moramo, da ne bodo čepi za zapiranje veh premajhni. Cunje ne smejo priti nikdar v dotiko z vinom, ker se na njih razvije.o bakterije in okužijo vino, ___ Z •• A ° V°S°A°K°G°G°A°R ° N • E K ¡ A - J Vestna poštarska dolžnost Mož: »Vse bi danes postrejjal, daje pisma otrokom, naj jih raz-tako jezen semJ« Kaj p raw j o PJERO jen BEPO Zena: »Za boga, kaj p a 'se je zgodilo, da si tako ponoret?« Mcž: »Zakaj ne bi ponorel, kO pa mi je poštafioa tako zagodla?, Dala je pismo ne vem komu, da sem ga dobil štiri dni pozneje, mene pa so klicati zaradi nujnega opravku že dva dni prej v Kaper, ker pa nisem prišel, sem dobil globo! Tako opravlja svojo poštarsko dolžnost poštarica v Šmarjah, ki Dragi pionirji! Avgust bo skoro- za nami, kmalu vam bodo učitelji odprli šoiske duri in spet bost& vzeli zvezke in torbo, ter, ,se napbtiii v šolo. Nekateri bodo dejala, da se je zate o dolgočasna pospalvanie ko klopeh. tisti pridni pa bodo skrbeli, da bodo Imeli že y zaeetbu vise v redu, čiste zvezke in knjige. Tudi poletne igre si bodo morali izbrisati iz glave, 'Sola zahteva pridne in marljive pionirje, ki ljubijo, učenje, starše, domovino in učitelje, ne pa leniuihe in potepuhe. Samo 'še pol meseca, pa vas, bomo videili. korakati po vseh poteh V šolo- Vsak bo imel svoj načrt o delu med šq|isfcim letom. Seveda, želja vseh ¡bo, da bj. izdelati. Se celo lenuhi si bodo to želeli, toda zanje ne bo vstopa v višji razred. Da bopa teh nesrečnežev čim manj,, morate najprej po šolah ustanoviti svoje pionirske odrede lin čete, kjer boste takil zaspanim buticam malo očistili pamet, da se bodo tudi' oni učjli pridno z vami. Tudi prave, lepe in vzgojne ■ igre vam ne me manjkati. Pionirji, po vaseh 'so že .začeli ¡igrati nogomet, a tudi m& M-mj Zanimalo vsi.; bo, kdo je 'prejeli ragralda, zato vam /sedaj ' sporočamo. Naijibo-lje je rešil . Uganki in vpralšianja pionir Karlo Turk iz Postojne. Tudi tovarišica 'Ivanka' iz Klcštabcine ham je ,posia'a precej dobro rešitev, toda Karlova je boljša:,' Ivanka naj se drugič potrudi, da bo ona ina vrsti, R E S IT E V KRIŽANKE Vodoravno in navpična: 1. uprt, 2. iplel, 3, Reka, 4. Račani, 5. Amer, 6. noga, 7. Irari. Uganki: 1. Otrok, doraistel tspiž, starček, — 2. vlak. tudi Z enomesečno zamudo. Na avtobusni postaji rabimo uro Na avtobusni postaji v Kopru imajo lepo in ve iko stensko uro. Sprašujemo se, zakaj je ta ura tako trmasta, da ,pomika ¡svoje kazalce samo okrog 10- ali pa 13. ure. Naj uprava postale ¡uredi, da bo ‘ura s 'užila svojemu ¡namenu. druge igre kot skoki, teki in drugo ne smejo zaostati, S tem sl krepite vašo 'incč in zdravje. Torej, dragi pionirji, šolska vrata se odpirajo.. V šolo greste spočiti in ¡polni veselja. Imeti morate zares .trdno, voljo do učenja in konec šolskega četa bo ¡zadovoljil vas in vaše starše z lepim uspehom, lji-EJLfr_.L-Z.iL SftHEH V osnovni šoli so dobili za pismeno nalogo, da vsakdo opiše kak svoj doživljaj. Jožek si je izbral opis nekega pogreba. Ker ni znali pravilno postavljati niti vejic in «Hi pik, se je opis g asili takole: »Za/ krsto je stepal župan na glavi, je imel lef.inder.na nogi, lakaste čevlje ha roki, je nosil dežnik pod nobam, pa očali in oži povešene v globoko žalost;« Nezaželeni telefonski pogovori Čuj, Vane! Tu pri nas so fige bolj poceni kot v Cezarjih? Kaj naj to pomeni? So morda Zrasle v slabi uri?« »Oh, ne! V slabi uri se je rodil tisti na »Fručtus«, ki pošilja cenike telefonsko. Pri nas pa telefona nimamo, zato je ostal cenik najbrž na pošti- Zaradi tega pa nastajajo nepotrebne marnje med našimi kmeti. PIONIRSKA KRIŽANKA t s 3 4 I 5 s 1 j 17 M ' 8 1 Vodoravno: 1. italijanski izraz za vzhod; 3. podobna sršenu; 5. lenuh, ki se klati okoli, 7. otrok; 8, reka v. Egiptu N a v p i č n oj 1. skupen, nedeljiv; 2, sveder .(domači izraz); 4. povratni osebni zaimek; . domača žival, hišni čuvar; 6. močan in zdrav Najibo’Sše rešitve bomo nagradili PJERO: Cei se bou Bepo! Jas san vervo, de te je zamfja pažrla, ko t’ ni blo videt? BEPO: Oštja, ke češ, da son bou, znaš, de na Korejo nisen šou. Moje interese niso tan dole. PJERO: Prou imaš, prou Bepo, mi smo mirne člaveke eno delmo Različni občutki »Kakšen občutek imaš, ko prideš v. koprske gostilne?« Tako pravi Tone Bepatu- Ker smo tole slišali, Vam bomo naved.ti, kaj sta omenjena tovariša o tem dejala. »Ko pridem v Ljudski doni, imam občutek, da me mučijo z vodo, ki mi pada na glavo s straniščnega stropa, V Taverni se »naužijem« včasih »prijetnega« duha, ki prihaja istotako iz stranišča■ V Loggi nimam kam na stran, v Menzi 1 popravljajo že »leto« dni stranišče ,na Stadionu čakam ha pipo celo uro, ker mi natakar obljublja: takoj P’rinesemj Nazadnje mi pove, da je mi več. V mestni gostilni na Mudi se počutim kot' v norišnici, kjer vse vpije in kriči in daljp prihodnjič!« Če bi bil jaz kolesar »Proleter-ja< ne bi pešačil domov Ste radovedni, kaj ne? Ta sreča lahko tudi vas ¡doleti. Poizkusite! Vpišite is,e pri »ProHeterjiu« v Kopru za1 »kolesarja« pa1 se boste vozili, če niso že Vsa kolesa razdelili a'i. pokvarili. Pametna misel onih pri »Froie-•terjiu«/! Narodno imovino, »kolesa«, imamo in narod, »kolesarja«, tudi. Narod nag torej uporablja narodno imo;vino! Talko so koleeai razdelili kolesarjem, ki se vsak dan vozijo po naših asfaltiranih cestah. Jaiz, ki vsak dan pešačim domov, sem si mislil, da. bi .se lahko tudi jaz vozil, če bU ¡bil član tega društva. V menzi št. 1 Abonent A.: Kaj meniš, Bejec, ali ima naša menza velike dobičke z nami? Abonent B-: Poglej ga no, če že nima velikega dobička, pa toliko vendar, da se natakar Mirko večkrat napije- Vidi se ga večkrat da je zelo pijan? Kadar ti preluknja »karteldn«, ti da kar dve »marketi«, kar se pravi, da se lahko dvakrat poslužiš enega obroka. Seveda je vsega tega kriva pijanost. Sedaj pa razmišljaj, dragi Bejec, kakšni so opravki s pijanci. naše njive, vojska pa nej gre h vrage, mi je nečemo! Neš in-tareš je, da živmo v mere! BEPO: Vojsko delo ucme, ke nar-več o nje prave, kaj te par! Ucme ke po Trste šrajajo od vojske n’ znajo, de jeh be te prve uzefa! Uone po Trste so gotovo kakšne kalabreze, ke so ambot prodajale čabvljo jen špi-gete po Istre, poten pa so mogle gambe levade ton od kamr so pr šle! PJERO: Pa znaš kaj te pravjo, da je tle tera ita\'¡janišima? Ha ha, nanka batona se niso prnesle s sabon, ko so pršle z Madrepa-trije. Use so se tle nabrale, nar-zadnje pa pestile, jen dvignile šila jen kapita! BEiFO: Prou, prou se pavedo Pje-ro! Ma znaš da ten kalabrežom so sa pardružle anka une, ke so ble ambot Slovence, zej pa so Čerine u Trste, Strela jen udare u noje it Sargaš so! Sa nimjo . več Za Slouvence, ma pravjo da so se rodile pod Italijo jen zcu-tu, da so Talijane. PJERO: Ben ja, a protpož/.to, znaš kaj so ble te ladje u cajte Vojke? Ešešovce in špijone od Nem-co, jene pa, so se prodale za štiri . taljamske flike, Aneh desat je teh! Uone pravjo, da niso več Sergaš, ma »Sergi«. Al e ni zet plunet v uoči tašnem ladjem, ke na poznajo nite svoje matere eno uočjo soje uutroče po tdlijansko! BEPO: Sa zna, da ja? To niso več Slovence ma so gnile štrače! PJERO: Pa se čou pravet, da par Cezar jo spijejo naivec vina u Istre? Oštja bela! Znaš, da so popile u ane vačere sedom to-Utro? BEPO: Se krave ga na perpijaja terko? Jas na znam, kan so gai dale! Kerko pa, ga bojo zej, ko bo nova entrada vina? Boga Istra, ko bejo pasod Cezarje jen Pabege. Ne be mela nanka vina za ešporto! PJERO: Znaš kaj Bepo, finimo di-škoršo, Zatu k e gre moja Jučai! Pestimo malo Za drugo sabuto, ko bo mojo vino vjelo picigin, jen ga bomo pakusie kašno je! Kaj praveš? BEPO: Ma skoraj da ja, anka ma-e čaka dama moja Tonca, eno je jezna ko na priden u ure načenjat! Alora Zdravo Pjero! * v Odgovorni urednik VILHAR SREČKO Tiskaila tiskarna »JADRAN« v Kopru Uredništvo in uprava Riva Castellleone 2 Sv'. Petrski pionirji se bodo spet veseli vrnili p šoto Xñ 'naše p Šolske duri se odpirajo, pionirji! liiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiimHiiim.iiiiiiiuuiiiiMiuiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiMHiMiiiwiiiiiwiiiHiiiiimuwiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiwiiiiuiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiHiuliulmiiiHmiiiHiHimiiiiuiiiuiiiiiimHmiiiimwimntwwiMUHtiHimiiiiiw ¡miHiiwnnni«innffltnmirmimintmiM)ni)iiiiiMtiiiiiniHii«iiiiiiiiiiiHHiwiiiiiiiiii)iiiiMMiiu)iiiinuu;iniwuiMiiuiuni.iiuiuiuiimnwiiw IZ AVTO-aiocstA-F I J £ BRANIMIR NUSIC Zadeva, ki nam (jo je bil ¡razodel Mešuiam in ki je bila sicer tudi že mam vsem iznama, le biiai na-.dedinja': Naš racman ¡se je lepega, dne ¡splazil skozi plot na sosedovd ¡dvorišče ab čateu, ko sosedovega, racmana ¡ni bilo med njegovimi racami. iS kakšnim namenom je naš racman odšel med tuje. race, vladi .ni bilo -znano, ampak tam ga je rabeljsko napadel domači racman to z njim ordolai gosaki, pa so, našega racmana do krvi pretekli in tako obdelali, da se je revež vojsko je ¡svetoval, naj' zapovemo sosedtem vojno, ih sicer jutri, v četrtek pcpoUdne. Ta dan pa ¡¡z dveh vzrokov: prvič ker v četrtek popoldne ni pouka, in drugič, ker- je Mešuilam po (zaupnih poročilih zvedel, da bodo šli sosedovi jutri popoldne v vinograd in ne bo nikogar doma, Melušam je svoj predlog končal e Mojzesovim načelom: »Zob va fzdb, oko iza- dko!« —.se pravi, zahteval je, naj mi .za polovico izpuljenega repa in nekoliko peresc na g'avi našega racmana docela oskubimo, Vse 'sosedove goske. Zlasti je vztrajal na- tem, da se maščujemo nad goskami, kajti konec koncev — taka je rekel — (je sosedov racman -še kolikor toliko imel ■svoj vzrok, da napade našega v obrambo ¡svoje domače časti, ampak gosaki, so se ibretz Vsakega vzroka vpletli v :to reč. Ko smo nasvet/sprejeli, je Mešu-lam izdela', strateški načrt. Po tem načrtu nat *>i finančni minister, ki j? še majcen in droban, ne «asto- ipil na pohodu, marveč naj ibi cts tam-, ¡gori vr>h plota na straži, bi nas obvestil, če kdo pride. J prosvetni ¡minister in policijski i nister pa borno pulili ¡goskam p je, ki ga bo ¡zbiral on, vojni mi «ter. Načrt smo odobrili in. našli nje popoldne 'je vojni minister p šel na dogovorjeno mesto s pr «Im zglavnikoim. To je bila * naša bojna oprava. Natanko ¡clb dveh insedemna minut popoldne se je pričel nap. Sicer ne vem, ali je ura res ta kaza'a, ampak ko je na cerkven-¡stolpu odbila drugo uro, je od mil voz .s sosedovo družino in krt llu zatem smo mi skočili čez ,c