7npuAćć* jkadfetj* WïMSS/i d.o-.o-, Z><&i*«e 6
IOC Trzin, tel.: 162-12-83.
ponuja izjemno ugodne akcijske cene blaga za praznične dni! Akcija bo v trajala od 17.04.2000 do razprodaje zalog !
> svinjski vral (šink), Mesarstvo Strašek v. p	i kg	879,90 SIT
šunka Mesarstvo Strašek v.p.	1kg	879,90 SIT
orehova jedrca uvoz	1 kg	699.90 SIT
oljeZvezda rastlinsko. stekl.	1|	179,90 SIT
alpsko mleko 3,2 % Ljubljanske mlekarne	11	119,90 SIT
alpsko mlekol,6% Ljubljanske mlekarne	II	119,90 SIT
kumarice - kisle uvoz	650g	119,90 SIT
rdeća pesa, uvoz	650g	119.90 SIT
paprika - rdeča (file) uvoz	650g	149.90 SIT
-./ sirupi (pom., lim., mal., borov.) - brez konz., uvoz	11	199,90 SIT
-, Sirupi (pom., lim , borov.) - brez konz.uvoz	2I	349.90 SIT
gazirana pijaca Jolly (pom., gren., cola.), uvoz	1.51	79,90 SIT
vino Janževec	ti	399.90 SIT
i vmo Haložan	n	339,90 SIT
I pivo Union ploćevmka	0,51	119.90 SIT
■slinio van.	sele
.elikonočn	aznike
[a čéStitwn	b
-hfiinskem,	uzniku!
92.106,00 SIT
za gotovino
24.930,00 SIT
za gotovino
112.455,00 SIT
za gotovino
224.910,00 SIT
za gotovino
-;e»a 45a, Tralii (stari del I 714 537, lata 714 536 :.Dlčas.od~?. Do 17. ure, lotted 9. Do 13. Ure
ovarna blazin|cnega ohiátva
Tapetniàtvo
spletna poslovalnica
•	sedežnih elementov s kombinacijo ležišd	đS®^
•	iz naravnega in umetnega usnja 1er dekorativnih tkanin I
možnost dostave na domk^
•	Klik je spletna poslovalnica NLB, odprta 24 ur na dan In vse dni v letu. Dostopje mo2en iz kateregakoli osebnega računalnika, ki je pnključen na internet.
•	stroški so nižji, vefijaje preglednost poslovanja in pnhranek časa.
KLIK imetnikom tekočih računov Banke Domžale omogoča:
•	opravljanje plačil in prenosov med računi,
•	vpogled v stanja in promet na računih,
•	poSijfanje sporočil banki.
•	vse potrebne informacije o uporabi Klik a NLB dobite v eneti Banke Domžale, ki vodi vaš račun.
Vsem občanom trzinske občine želimo vesele velikonočne praznike,
han ka Homolo prijetno praznovanje f. maja in jim UdllKd uomzaie čestitamo ob občinskem prazniku -
Banka za vas 15. maju.
Focus
2.481.952
Posojilo no položnica sa nova in rabljena vozila (stara do treh let)
Fiesta
od 1.484.575 SIT
Train, Ljubljansko 2«, t.i.: 061/721 720, 1.1: 061/712 032 Trgovina! 061/722 777, prodaja v.iil: 061/712 234
STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO
Rtt-ft&yêaiK
vlečne kljuke, cevna zaščita za terenska in dostavna vozila električni vitli WARN, RAMSEY
TOMAŽ KOGOVŠEK s.p.
Ul. pod gozdom 37 1236 TRZIN
Delovni čas: 7-15 Tel.: (061) 722-367 Fax: (061) 722-367
feeil»
iVlâ/ïy; •jJèvsr.
il.: VU m.rvú.
m /iioffl L-rc
hiiJ-d L)| î//j=ir ïitE
Jyuu gj
WÎvÉË M: -láa
Slaščičarna Oger vam želi vesete v.êlitc ^ praznike. Čestitamo vam .túdi-zajjfraa ipob občinskem pVjz^ilniî* , Vabimo Vas, da poízkusttř ftaše slaš Sprejémamo naročila za velikonoční p torte zajeto binno! Odprto vsak dan od iLÛQtfJo Tl.( Trzin, Mengeška 2§, 715 69
=0*710-417
VSAKODNEVNO ĆIŠČENJE PROSTOROV. ČIŠĆENJE STEKLA. TAPISONA IN VSEH VRST OBLOG. OBLAZINJENEGA POHIŠTVA, ŽALUZIJ, VOZIL, KLIMA NAPRAV IN GENERALNEGA ČIŠĆENJA VSEH VRST. SNEMANJE, ČIŠĆENJE. OBEŠANJE, POPRAVILO IN MONTAŽA ZAVĚS, POPRAVILO ŽALUZIJ. PREMAZOVANJt ALI LAKIRANJE TALNIH OBLOG, KRISTALIZACIJA ALI PREMAZOVANJE MARMORJA. ORGANIZIRAMO VARNOST-NO RECEPCIJSKO SLUŽBO, SELITVE IN OSTALA OBRTNIŠKA DELA
VSEM BRALCEM ODSEVA VOŠČIMO PRIJETNE IN VESELE VEUKONOČNE PRAZNIKE, HKRATI PA JIM ČESTITAMO TUDI ZA I. MAJ, PRAZNIK DELA IN IS. MAJ - 2. PRAZNIK OBČINE TRZIN.
gostilna ^ NAROBE ^
Občankam in občanom Trzina, našim dragim gostom, voščimo vesele velikonočne praznike in čestitamo za občinski praznik, 15. maj.
Q
CISTOCfldoo
čli£en|a. upr«vl|jn|e In »»fovn|« obj«ktov
Lobodova18 1236 Trzin Tel.: 061/715-710 Fax: 061/714-821
BOMO RAZBILI OGLEDALO, ČE NAM PODOBA V NJEM NI VŠEČ?
Skoraj vsak se kdaj zazre v ogledalo in se zamisli nad svojo podobo. Nekateri so si všeč, drugi se odločijo za hujšanje, dosti je takih, ki pohitijo s pudranjem in ličili prikrivati gubice, eni se sploh nočejo več videli v ogledalu, so pa tudi taki, ki se znesejo nad zrcalom in bi ga najraje razbili. Nekaterim je pomembno, kako izgledajo zaradi njih samih, večini pa je pomembneje to, kakšne in kako jih vidijo drugi. Nekaj takega je tudi s časopisi, še zlasti če se ti trudijo odslikavati podobo dogajanja na območju, kjer izhajajo. Neredko se zgodi, da tišti, ki jih časopis omenja ali o njih piše kaj več, niso zadovoljni s tištim, kar je napisano. Če gre za hvalo, se s tem že
ODSEV - glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik:
Miro Štebe
Namestnik odgovornega urednika:
Jože Štih
Tehnični urednik:
Emil Pevec
Urednica fotografije:
Mojca Ručigaj
Trženje:
Tone Ipavec, Jožica Valenčak
lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Ostali člani uredništva: Mateja Erčulj, Urša Mandeljc, Nuša Matan. Viktorija Pećnikar - Oblak, Tanja Preloviek Marolt, Katja Rebec, Jože Seljak, Tanja Turk
Tisk:
Marko Ravnikar s.p., Domžale
Naklada:
1400 izvodov
Glasilo Odsev izhaja enkrat mesečno in ga dobijo brezplačno vsa gospodinjstva in podjetja v Trzinu.
Naslednja šlevilka Odseva izzide 20. maja 2000 Vaše prispevke pričakujemo v uredništvu
najkasneje do 5. maja na naslov: Odsev, Mengeška 9, 1236 Trzin ali na eleklronski naslov casopis_odsav@hotmail.com
ISSN 1408-4902
Po m/ienju Ministrstva za kulturo Republike Sloveniju 51. 41S - 395/97 krajevni časopis Odsev spada med proizvode informativnoga značaja iz 13. točke lo'irne Številke 3, za katere sa pločuje 5% davek od fcneta proizvodov.
sprijaznijo in vse skupaj nekako prenesejo, če menijo, da gre za slabo ali celo negativno oceno, pa je zamera takoj v zraku. Ne vpra-šajo se, ali nima časopis mogoče celo prav, ko njih ali njihovo početje prikazuje na tak način. Ne pomislijo, da jih tako mogoče vidijo tudi drugi. Nezadovoljneži se takoj razliu-dijo na pisca ali na časopis. Kaj se pravi pisati take stvari!? To je »poden«! V mojih očeh so že vse izgubili. So tako nizki, da jih še opazim ne! Ali nimajo nič spoštovanja, ali se niso prepričali tudi pri drugi strani, se pravi pri meni. Le jaz lahko dajem ocene in če kdo misli drugače kot jaz, je podlež. Treba bi jih bilo pribiti na križ, popljuvati in nato še postřelili!
Adijo, demokracija! Jaz vem, kaj je demokracija, naj se le obrnejo name! Drugi so bebci in ne znaio misliti. Jaz vem za eno in edino resnico! Ce me ne bodo upoštevali in prikazali v vsem sijaju, bodo kršene osnovne člověkově pravice in zaslužijo si le še haaško sodišče za vojne zločince! Malo sem karikiral reakcije nekaterih naših cenjenih soobčanov, ker smo tišti, ki sodelu-jemo pri Odsevu, še zlasti pa glavni urednik, vse pogosteje tarča napadov, malodane v tem stilu. Očitkom se pri-družujejo še natolcevanja
0	bajnih, neupravičenih zaslužkih in nič ne poma-ga, če bi javno razgrnili prav vse podatke, saj bi bili nekateri še vedno prepričani, da lažemo, da prikrivamo podatke. Na noben način jih ne rtiore-mo prepričati, da Odsev za občino ni tako velik
strošek, kot bi ga radi prikazali. Naš časopis je v lanskem letu občino velja! vsega skupaj 4.221.113,98 SIT, v to ceno pa je vštetih
1	I rednih številk, 2 izredni in 12 Uradnih vestnikov občine Trzin. Omenjena cena za-jema vse novinarsko delo, oblikovanje in tiskanje časopisa, in če smo realni, je to relativno nizka cena. Če vas ne prepriča, naj vam povemo, da je občina Domžale v svojem proračuna za Slamnik letos namenila kar 26 ini-lijonov SIT. Razlika je očitna, večja naklada pa časopisa ne podraži v tako izdatni meri. Ore tudi za to, kako je časopis delan, in
upam si trditi, da je naš časopis pocerii in da so tudi vsi naši »bajni zaslužki« pošteno prisluženi. Rad bi videl naše kritike, kako bi z denarjem, ki ga porabimo, urejali časopis, kakršen je naš. Naj poskusijo! Vrnimo se k neugodni podobi v zrcalu oz. v Odsevu. Tišti, ki se jezijo na ogledalo ali pa tudi na naš časopis, ker je prikazal manj lepo podobo, kot jo imajo o sebi, bi se morali tudi vsaj malo zamisliti. Ne gre takoj razbijati zrcala zaradi grde slike ali popljuvati Odseva, ker je zapisal manj prijetno oceno. Tišti, ki je presenećen nad svojo podobo, bi moral najprej pomisliti, ali res ne daje takšne podobe, ali mogoče res ni malo zaspal? Mogoče drugi niti niso opazili, da nisem bil zaspan, ampak sem tak samo takrat, ko sem kar preutrujen od delà. Prav bi bilo, če bi drugim povedal, da je podoba varljiva in da se za njo pravzaprav skriva vse kaj drugega. Če bodo argumenti pravi, in če bo videti sadove delà, bodo tudi drugi podobo v zrcalu zagledali v lepši luči. Če pa tega ne bo, se mora pa tišti, ki je ogorčen, vprašati, če je ogorčenje upra-vičeno. Kaj če bi začel sliko popravljati pri sebi? Če bi skušal s svojim prizadevanjem polepšati podobo, ki se kaže v zrcalu ali v Odsevu? Mogoče je pa le prav, da najprej začnemo s kritično pre-sojo pri sebi in se šele nato znesemo nad ukrivljenim zrcalom in neobjektivnim Od-sevom. Odsev mogoče odseva sliko, kakršno so si o vas ustvarili drugi, ne le eden od piscev v časopisu.
Ja, demokracija se začne tam, ko začnemo upoštevati tudi mnenja drugih, ne le svojega. Če je imel někdo možnost, da je povedal svoje mnenje in je dobil odgovore na svoja prepričanja, pa se ob tem ni nič naučil, mu tudi demokracija ne more pomagati. Ni demokracija, če s svojo resnico posiljuješ druge in ob tem ne slišiš tudi drugih mnenj. Če tega ne veš, potem drugih ne moreš učiti demokracije.
Urednik

Postoj člověk. Poljano cvetja sestavljajo drobne cvetke.
(foto: Mojca)
Po perju se vidi.	
da sova ni golob.	(Nizozemski)
ŽUPANOV KOTICEK
či. A če želimo pridobiti pravico do gradnje na teh zemtjiščih, se temu postopku ni mogoče izogniti. Po drugi strani se kdaj pa kdaj kdo oglasi in očita občini, da je pot od avtopralnice ob Kidričevi ulici do OIC, po kateri sedaj vozijo ne Ie Trzinci, temveč tudi mnogi prehodni potniki, ki potujejo v Ljubljano, tako jamasta, da si je že marsi-kdo poškodoval avtomobil. Vendar je pač treba povedati, da trenutno ceste tam pre-proslo ni, in da vsakdo, ki tam vozi, vozi po privatnih zemljiščihin kajpak na lastno odgovornost.
TRZINSKA POMLAD
Bliža se maj, mesec našega občinskega praznika, mesec mladosti. In ker v skladu z že navedenim izrekom menimo, da je potrebno vedno znova pripravljati in organizirati dogodke, ki nas bodo povezovali in omogočali, da se čim bolje spoznamo, se začnemo več družiti in predvsem uvidimo, da nam lahko tudi lastna občina zadovolji številne potrebe, ki smo jih doslej radi za-dovoljevali drugod.zato smo letos načrtova-li pravi trzinski festival. Tudi zato kajpak, ker je letos Prešernovo leto. Zato bomo v maju in juniju vsako soboto pripravili kulturno prireditev. Praviloma na prostem, v primeru slabega vremena pa v kulturnem domu. Poleg promenadnega koncerta v soboto pred Florjanovo nedeljo se bo zvrs-lilo še osem dogodkov, nekaj koncertov, gledaliških představ, pantomimski nastop in morda tudi kak plesni nastop. Radi bi torej Trzinu, ki je za mnoge še vedno spalno naselje, za druge predvsem obrlniško-podjetniška občina, za vse nas pa vedno bolj tudi kraj z opazno kulturno in turistično ponudbo, dali še eno barvo več, torej dogajanje, ki bo, kot upamo, pritegnilo čim več naših občanov in tudi goste od drugod.
Trzin,
8. april 2000 Župan Tone Peršak
Telefonske številke Občine Trzin so:
jevje za rob bližnjega gozda kot na zbirno mesto. Le zakaj? Ko vendar vsi vemo, da tudi odlaganje tega vejevja, pa ne le zato, ker je bilo morda kdaj škropljeno, temveč zaradi gnitja v gozdu, onesnažuje okolje.
Tudi letos smo organizirali zelo uspešno akcijo čiščenja okolja po naselju in bližnji okolici. Bilo nas je več kot lani. Odpadkov je bilo nemara celo nekoliko manj, četudi še vedno zelo veliko. A že v nedeljo, po sobotnem čišćenju, je bilo na manjši jasi ob t i. "beli cesti" (od Grmeka mimo Pajkovega hribčka in proti Prevalam) videti vsaj petnajst novih ploče-vink, plastenk in podobnih odpadkov. Zelo verjetno so tudi te odpadke odvrgli občani Trzina. Seveda vsakdo kdaj pomisli, da ena sama pločevinka ali plastenka v travi ne po-meni tako rekoč nič in jo odvrže. Ko pa tako
lOO
POMEMBNE PODROBNOSTI
Vsi poznamo izrek, ki ga zlasti v politiki pogosto slišimo: "Hudič tiči v podrobnostih." Izrek je popularen zlasti v t.i. visoki politiki, in najpogosteje ga slišimo v zvezi z raznimi dogovori ali nadvse pomembnimi zakonoda-jnimi načrti, ki jih potem nikakor ni mogoče dejansko sprejeti in začeti uresničevati, ker pač tisti, ki so se načeloma dogovorili ali odločili za tak pomembni dogovor ali zakon, niso premislili vseh podrobnosti, ki so v vsakdanjem življenju odločil-ne. Koliko stra-tegij je bilo na primer že sprejetih v državnem zboru, ki jih nihče nikoh ni niti poskusil uresničevati. Nasprotno. Že prvi naslednji minister, ki je zamenjal onega, ki je predlagat sprejeto strategijo, je predlagal novo strategijo. Pa ne gre Ie za te velike zgodbe. Podrobnosti oziroma zadovolje-vanje ali nezanimanje občinskih organov oblasti za drobné probleme občanov lahko bistveno vplivajo na zadovoljstvo oziroma nezadovoljstvo občanov s temi organi in s samo občino. In obratno seveda. Tudi zato v vodstvu Občine Trzin, s čimer mislim tako na občinski svet kot na upravo z županom vred, posvečamo veliko pozornosti tudi na videz manj pomembnim platem življenja v občini. V zadnjem času smo se tako odločili za nekatere ukrepe, ki sicer tudi stanejo, pa vendar hkrati veliko pripomorejo k boljšemu počutju občanov. Odločitev za zbiranje vej ob pomladni rezi po naših man-jših in večjih sadovnjakih je bila deležna številnih pohval in res je bila smiselna, o čemer so zgovorno pričali kupi vejevja na zbirnih mestih. Pa vendar so žal nekateri občani še vedno raje odnašali ve-
pomisli sio ljudi, je okolje videti kot smetišče in vendar je vsak od njih odvrgel morda res saino eno pláštěnko ali pločevinko.
POVEZOVALNA CESTA MED
MLAKAMI IN OIC
Skoraj ne mine dan, ne da bi me kdo vpra-šal, kdaj bo zgrajena povezovalna cesta med Mlakami in OIC Trzin. Spremenili smo zazi-dalni načrt T 12 in prilagodili načrt povezovalne cesle dejanski potrebi. Trenutno je v izdelavi pri-iagoditev projekta. Vendar nas utegne tudi v tem primeru zavreti pomembna podrobnost. Cesta bo tekla po zemljiščih, v zvezi s katerimi v preteklosti niso bili izvedeni postopki de-dovanja in tako je pred nami zelo zapletena zgodba iskanja teh lastnikov in usklajevanja interesov z njimi, kar se utegne zavle-
C
ZBOR OBČANOV JE BIL DOKAJ MIREN
Vponeđeljek, 17. aprila, je bil prvi letošnji zbor občanov naše občine. Župan Anton Peršak ga je sklical, da bi se na njem pogovorili o spremembah in do-polnitvah prostorskih sestavin dolgoročne-ga plana občine Domžale za obdobje 1986 _ 2000. Dopolnitve dolgoročnega plana so potrebne, ker je Trzin v tem času postal občina, zaradi nekaterih proslorskih spre-memb na občinskem območju pa je treba dolgoročni plan, ki je eden najpomembne-jšili prostorsko - strateških dokumentov v občini, uskladiti s stanjem na terenu. Mogoče se marsikomu zdi nenavadno, da mora občina dopolnjevati dolgoročni načrt, ki se izteka v letu 2000, ne sprejenia pa še načita za prihodnje dolgoročno obdobje. Občina novega dolgoročnega načrta enostavno še ne more sprcjeti, ker tudi država še ni sprejela ustreznega dolgoročnega programa. Občina je sicer s strategijo svojega razvoja že sprejela smernice in pred-nostne naloge, ki jo čakajo v prihodnjem obdobju, dolgoročni plan pa bo lahko sprejela šele, ko bodo znane usmeritve na državni ravni.
Gost zborovanja je bil direktor Regionalne regijske družbe Borut Ulčar, saj je njegova družba pripravila ustrezne dokumente za sprejem sprememb. Z našim županom To-netom Peršakom sta uvodoma pojasnila potrebo po sprejemanju sprememb in do-polnil dolgoročnega načrta, predstavila pa sta tudi najpomembnejše spremembe. Kot
Na pobudo nekaterih podjetnikov, ki delujejo v industrijski coni Trzin, je v coni začel delovati iniciativní odbor, ki je prevzel nalogo, da 1. junija letos v coni pripravi predstavitev ponudbe trzinskih podjetnikov. Odbor se pridno sestaja iri že je vidno ogrodje prireditve, ki bo prav gotovo prispevala k promociji Trzina in njegove industrijske cone. Dogovorili so se, da bodo prireditev pripravili v piramidi. V njeni avli naj bi postavili stojnice, na katerih bodo podjetniki lahko predstavljali svoje izdelke in svojo ponudbo. Od 10. do 20. ure bo mogoče
njihove izdelke tudi kupovati, po 20. uri ---
smo že omenili, je treba plan zdaj uskladiti z novo občinsko mejo in prostorske sestavine uskladiti z razmerami na terenu. Pri tem ne gre za posebno izstopajoče spremembe, po-membna elementa sprememb pa sta predlo-ga za preselitev nekaterih trzinskih kmetij na vzhodno obrobje občine, na območje travni-kov na drugi strani železniške proge in v bližini meje z Depalo vasjo, in predlog za ureditev trzinskega pokopališča v gozdu, ki se za-jeda med naselje Mlake in OIC Trzin. Za udeležence zborovanja je bil najbolj sporen predlog za novo pokopališče. Zavzemali so se, da pokopališča ne bi uredili tako globoko v gozdu, saj bi s tem, po njihovem mnenju, degradirali gozd in posredno vplivali tudi na območje tamkajšnjili mokrišč, ki naj bi jih v občini zaščitili. Razpravljavci ustreznejše rešitve od predlagane sicer niso našli, slišati pa je bilo celo mnenje, da Trzinci pokopališča sploh ne potrebujemo - stare Trzince poko-pavajo v Mengšu ali Domžalah, nove pa naj pokopavajo kar v Ljubljani. Župan Anton Peršak je opozoril na neresnost takšnega razmišljanja in na dějstvo, da Trzin pokopališče potřebuje, saj tudi v sosednjih občinah niso pripravljeni na bistveno večje povpraše-vanje po grabovih, ki ga lahko pričakujemo z naraščanjem števila prebivalcev v Trzinu. Razprava se je kasneje začela vrleti okoli os-ebnili ozemeljskih problemov, sporov s sose-di in neustreznimi rešitvami nekaterih last-ninskih težav z zemljišči. Med problemi, ki so jih udeleženci zborovanja izpostavili, je treba omeniti potrebo po rekonstrukciji Jem-
pa bodo pripravili modno revijo z zabavnim zaključkom. Iniciativní odbor je v svoja pri-zadevanja že vključil tudi Turistično društvo Trzin in KUD Franc Kotar Trzin, v organizacijo pa želijo vključiti tudi Občino in četrtni odbor 10C. Napovedujejo, da bodo podjetja v kratkem dobila vabila za sodelovanje in podrobnejša pojasnila o tem, kako bo akcija potěkala. Ker v iniciativneni odboru sodelujejo nekatere podjetnice, k imajo s tovrstnimi prireditvami že izkušnje, smo prepričani, da bo srečanje trzinskih podjetnikov lepo uspelo in da bo pripo-moglo tudi k njihoveniu medsebojnemu spoznavanju.
čeve ceste, nujnost zagotovitve večje var-nosli za pešce ob Mengeški cesti, zanimali so se za povezovalno cesto med OIC in preostalim delom naselja, spet pa so prišle na tapeto table, ki označujejo Trzin in do-ločajo liitrost vožnje po njem, razpravljavci pa so se dotaknili tudi neustreznosti pro-tihrupnih ograj ob novi štiripasovnici. Problemov je, kot je bilo videti, v Trzinu dovolj. 0. Peršak je ob tem, ko je odgo-varjal na nekatera vprašanja in opozorila, ponovno pojasnjeval, da so razmere v zeni-ljiških knjigah Trzina zelo neurejene in da je potreben izjemen napor, da ugotovijo pravo stanje in da najdejo prave lastnike parcel. Čeprav je med razpravo udeležen-cem zborovanja »vrgel kost« za razpravo, saj je opozoril tudi na problem lastništva kulturnega doa, za to »vabo« ni hotel nihče prijeti. Več je bilo takili, ki so želeli predstaviti osebne težave z nepremičninami. Med točko razno pa je na svoj račun přišel tudi Peter Kralj, ki je spet lahko javno od-prl svojo že znano temo. Zanimalo ga je, če urednik Odseva res lahko zavrne objavl-janje njegovih pišem, ko mu je župan Anton Peršak pojasnjeval, da je to pravica vsakega urednika, še zlasti če gre za ponavljanje že prežvečenih stvari, je većina udeležencev zborovanja začela protestno zapuščati dvorano in s tem so Petru dali jasno vedeti, kaj menijo o njegovih posku-sih. Upamo, da se je Peter vsaj tokrat za-mislil.
Vsem občanom Trzina čestitamo oL občinskem prazniku,
15. maju.
vodstvo Občine Trzin in
uredništvo Odseva.
Sreća pamet vzame, nesreća jo vrne.
Poljski
TRZINSKI PODJETNIKI SE BODO PREDSTAVILI
O ODSEVU SO SE LOMILA KOPJA
D

ncvni red aprilske oz. 16. redne seje občinskega svela Občine Trzin ni obe-tal prav dramaličnega dogajanja, vseeno pa moramo zapisati, da je bila seja kar burna. Na dnevnem redu je bilo Ie 6 točk in svetniki so najprej brez posebne razprave opravili drugo obravnavo sprememb občinskega statuta. Nekoliko težje je šio pri naslednji točki, ko so odločali o prodaji manjše občinske parcele ob Jemčevi cesti. Gre za zemljišče na območju, kje je bila včasih stara struga Pšate, zdaj pa bi bližnji mejaš tega zemljišča rad parcelo odkupil in s tem zaokrožil svojo parcelo, ki bi bila tako tudi najbolje izrabljena. Svetniki so opozarjali, da je treba preveriti, ali potekajo po ornen-jeni parceli kakšni komunalni vodi in da bi bilo treba parcelo še enkrat uradno preme-riti, sprejem dokončnega sklepa pa so preložili na naslednjo sejo.
Problemi z odlagališčem odpadkov
Pri naslednji točki, obravnavi poročila o obratovanju odlagališća komunalnih odpadkov Dob, je kot gost sodeloval tudi v.d. direktorja komunalnega podjetja Prodnik Janko Rupnik. Med drugim je povedal, da je trzinska občina lani pri količini komunalnih odpadkov, ki so jih pripeljali na odlaga-lišče Dob, sodelovala z nekaj več kot 9 % celotne količine. Iz Trzina so na odlagališ-če tako pripeljali nekaj manj kot 19.000 m odpadkov, sicer pa so lani tja pripeljali skoraj 205.000 mJ odpadkov. G. Rupnik je opozoril, da bo sedanja deponija na Dobu letos polna, zato si prizadevajo, da bi v bližini sedanje pridobili približno hektar in pol površine za novo. Odlagališče naj bi širili na območju proti trasi avtoceste, ki jo tam gradijo. Računajo, da bi z novimi povr-šinami lahko zagotovili odlaganje odpadkov še za naslednjih 10 let. Kljub temu pa je gospod Rupnik opozoril, da bo treba že razmišljati o novih načinih gospodarjenja z odpadki. Posebej je poudaril pomen čim prejšnjega ločenega zbiranja odpadkov in kompostiranj. Glede načrtov za sežiganje odpadkov v sežigalnici konzorcija Cero, je g. Rupnik menil, da bi bilo bolj smotrno, če bi ustrezno rešitev za to dejavnost iskali znotraj ljubljanske pokrajine. Tudi trzinski občinski svetniki so se zavzeli za pospeši-tev ločenega zbiranja odpadkov, verjetno pa bodo komunalni odpadki tudi ena od tem, ki se bodo vse pogosteje uvrščale na dnevne rede sej občinskega sveta.
Je Odsev sprejemljiv za trzinsko občino?
Ko je občinski svet přešel na obravnavo fi-nančnega poročila našega glasila Odsev in poročila o delovanju uredništva je svetovalec župana za finančně zadeve g. Jorg Petrovič pojasnit, da je uredništvo Odseva lani finančno delovalo relativno dobro, glavni urednik Odseva pa je opozoril, da je visina stroškov, prikazana v letnem finančnem poročilu zaje-ma tudi izhajanje Uradnega vestnika občine Trzin, kar bi lahko prikazali pri stroških Občine, zajeti pa so tudi stroški dveh izrednih številk, čeprav je bilo sprva dogovorjeno, da bo financiranje obeli številk teklo iz drugega naslova. Hkrati je povedal, da so številke v poročilu precej višje tudi zaradi davkov, ki jih mora občina pri izplačilu honorarjev in pro-vizij odvajati državi. Sedanja zakonodaja je namreč zelo nenaklonjena honorarnemu delu. Lani je pri izhajanju Odseva v Trzinu sodelovalo v povprečju 15 ljudi, v glavnem mladih, ki so za to přejeli tudi nekaj denarja. Po besedah glavnega urednika ti zaslužki niso bili pretirani, slišati pa je bilo, da se še zlsti nekateri člani občinskega odbora za finance s tem ne strinjajo. Glavni urednik je zato poudaril: »Le čevlje sodi naj kopitar,« in opozoril, da ni mogoče pristajati na neutemeljene očitke nepoznavalcev. Za primer je povedal, da je v le-tošnjem proračunu domžalske občine za občinsko glasilo Slamnik predvidenih kar 26 milijonov SIT, za Odsev pa je morala trzinska občina lani odšteti le nekaj več kot 4 milijone SIT. Opozoril je tudi, da se morajo svetniki zavedati pomena glasila za Trzin, saj relativno dobro obvešča občane o dogajanjih v občini, hkrati pa je tudi dokument časa, ki beleži trzinsko sedanjo in preteklo zgodovino. Na to se je oglasil svetnik Romeo Podlogar, ki je pripravil dolg seznam očitkov na račun Odseva. Ce bi resno vzeli vse njegove očitke, bi morali Odsev takoj prepovedati, glavnega urednika pa zapreti zaradi širjenja enostranske propagande v stilu težkih komu-nističnih časov. Večina preostalih svetnikov se z g. Podlogarjem ni strinjala, požreti pa je moral celo očitek, da nenehno samo kritizira in napada, kaj posebnega pa še ni naredil. Tone ipavec ga je celo pozval, da naj v ured-niškem odboru prevzame njegovo mesto, tako da se bo v živo sam prepričal, kako deluje
uredništvo Odseva in bo tudi spoznal, kako poteka financiranje časopisa. Kot še nekateri drugi svetniki pa je predlagal, da naj občinska finančna služba finančno poročilo Odseva bolj razgradi, tako da bo vidna tudi razlika med neto in bruto prihodki in izdat-ki.
Pri predzadnji točki dnevnega reda je podžupan Valentin Kolene poročal o poteku del za odprtje dodatnih oddelkov trzinske-ga vrtca. Po tem, ko so končno dobili vsa soglasja inšpektorjev, zdaj čakajo na gradbeno dovoljenje upravne enote. Ta se zdaj ubada z različnimi kadrovskimi težavami, zato je dovoljenje »na čakanju«. Na občini upajo, da bodo stvari vseeno stekle, saj bodo prostore stare šole, ko bodo dobili dovoljenje, lahko v zelo kratkem času preuredili. Dogovorili pa so se tudi z enim od mejašev in v dolgoletni najem dobili parcelo, ki se nadaljuje s šolskega dvorišča. S tem bodo lahko ustrezneje rešili vprašanje Otroškega igrišča, tako da obiski igrišča pri šoli skoraj ne bodo potrebni.
Kaj ima Trzin skupnega z Medvo-dami in Vodicami
Po zadnji točki seje, vprašanjih in pohlídali svetnikov, je župan Anton Peršak občinske svetnike prosil, naj še ostanejo, da se po-govorijo o volilnem okrajů v Trzinu. Kot je znano, so strokovnjaki republiške volilne komisije Slovenijo razdelili na nove volilne okraje, ki pa niso najbolj uslrezni. Prav v primeru Trzina je volilni okraj izbran zelo neustrezno, saj naj bi Trzinci volili svojega predstavnika skupaj z volivci enega od ljubljanskih volilnih okolišev. Podobno kot župan, ki je takoj po objavi novih volilnih okrájev napisal protest, se tudi člani občinskega sveta ne strinjajo z novim volilnim okrajem. Menijo, da je Trzin s tem predlo-gom iztrgan iz svojega naravnega in zgodo-vinskega okolja. Opozorili so, da ima Trzin precej več skupnega z Mengšem, Domža-lami in Kamnikom kot pa z Medvodami ali Vodicami. Zavedajo se tudi, da bi poslanci, ki bi bili izbrani v predlaganem volilnem okolišu, imeli svojo volilno bazo v Ljubljani, število trzinskih volivcev bi bilo žanje skoraj zanemarljivo, tako da bi bilo zelovprašljivo, v kolikšni meri bi se zavzemali za trzinske interese, saj jih niti ne bi poznali. Občinski svet se je zavzel za spremembo volilnega okraja tako, da bi bil Trzin spet uvrščen v svoje pravo okolje, s katerim živi i ti deli iste probleme. Občinski svet je zadolžil župana, da v imenu Občine posreduje na pristojnih organih v državi.
Miro Štebe
Protestno pismo, ki ga je župan občine Trzin Tone Peršak poslal v Državni zbor.
Občina Trzin Urad župana
Mengeška c. 9, 1236 Trzin
Državni zbor RS Šubičeva 4
Predsednik Državnega zbora, g. J. Podobnik poslanske skupine, poslanca narodnosti, neodvisni poslanec, g. C. Pučko
Spoštovani,
občinski svet Občine Trzin je 10. aprila 2000 razpravljal o predlogu raz-poreditve občin in naselij v volilne okraje, ki je bil pripravljen za vključitev v morebitni zakon o volitvah v Državni zbor RS po dvokrožnem večinskem volilnem sistemu. Po opravljeni razpravi smo člani občinskega sveta in župan občine Trzin odločno zavrnili predlog. po katerem bi bila Občina Trzin z uvedbo dvokrožnega večinskega volilnega sistema iztrgana iz svojega naravnega okolja in priključena k enemu ljubljanskih volilnih okrájev. Člani občinskega sveta, ki so bili navzoči v polnem številu in župan smo tak predlog zavrnili soglasno.
Člani občinskega sveta in župan Občine Trzin sodimo. da Trzin ob takšnem oblikovanju volilnega okraja in glede na naravo morebitnega dvokrožnega večinskega volilnega sistema preprosto ne more računati na ustrezno zastopanost v Državnem zboru, saj bodo za poslanca pomembne-jši glasovi večine volilcev. ki živijo v drugih in drugačnih okoljih znotraj tako oblikovanega okraja. Sodimo. da navedeni predlog ni niti strokoven niti skladen z interesi in potřebami občanov Občine Trzin in zahtevamo uvrstitev Občine Trzin v volilni okraj skupaj z Občino Mengeš oziroma Domžale. pri čemer ne moremo razumeti. zakaj je v sosednjem predla-ganen volilnem okraju skupaj z Občino Mengeš in delom Občine Domžale Občina Komenda in ne Občina Trzin.
Pričakujemo, da bo naša zahteva ustrezno upoštevana.
S spoštovanjem.
Župan Tone Peršak
Trzin, 1 1. aprila 2000
Vsem bralcem Odseva čestitamo ob 27. aprilu, Dnevu upora proti okupatorju ter ob 1. maju, prazniku delà.
SPET MOŽNOST NAKUPA CENEJŠIH LETNIH VSTOPNIC ZA ARBORETUM
Občina Trzin in Arboretum Voleji Potok sta ludi letos podpisala sporazum, po katerem so prebivalcem Trzina oitiogočili nakup cenejših letnih karl za obisk arbo-retuma. Trzinska Občina je s sofinanci-ranjem omogočila, da naši občani lahko letne karte, ki sicer veljajo 6.000 SIT, kupijo že za 2.000 SIT. Omenjene letne karte veljajo za vse prireditve v Volčjem Potoku, na njih pa so točni podatki in slike lastnikov. Karte niso prenosljive, imetniki pa morajo uslužbencem Arboretuma orno-
Uredništvo Odseva
gočiti vpogled v letno karlo in osebno iz-kaznico ali kak drug dokument, s katerim lahko dokažejo identiteto. Sporazum tudi določa, da Arboretum omogoča organiziranim skupinám učencev Irzinske osnovne šole prost vstop. Za nakup letnih karl se ljubiteljem cvetja in narave izplača odločiti zdaj, ko se sezona cvetja začenja in ko se v Volčjem Potoku že pripravljajo na prve večje prireditve.
NOVICE IZ OBČINSKEGA URADA
V prejšnji številki Odseva smo opozorili na problem lastništva poslopja, v katerem ima sedež občina, ki si ga zdaj lasti Športna unija Slovenije, čeprav za to ni naredila nič in za poslopje tudi ni vložila niti tolarja oz. v prejšnjih časih dinarja. Kar nekaj starejših Trzincev nas je ogorčeno opo-zorilo, da Športna unija ni upravičena do kakršnekoli lastnine v Trzinu in da bodo temu odločno nasprotovali, zato smo v tokratnem pogovoru z županom Antonom Peršakom najprej namenili pozornost tej temi.
prava - na to pravniki seveda gledajo bolj postrani, Športna unija ne bi smela zago-varjati svoje pravice do lastništva. Po formalni plati to seveda ne pomeni nič. Po formalni plati so oni lastniki, in bi celo lahko oporekali, da kot lastniki doslej niso dobili za lo nobene najemnine ali česa podob-nega.
S predstavniki Športne unije smo se sestáli dvakrat; prvič na začetku marca, drugič pa pred kratkim. Na vsak način je skregano z logiko, da bi moral Trzin, ki je za to zgrad-bo odkupil parcelo, dom zgradi! in ga nato vsa leta vzdrževal in posodabljal, dom od Športne unije odkupiti in zanj še enkrat plačati nekomu, ki za to ni nič dal in nare-dil. Po drugi strani pa bi bil postopek, če bi želeli dom dobiti nazaj po sodni poti, lahko negotov, tudi tvegan. Na vsak način bi se zavlekel vsaj tri ali štiri lela, navse-zadnje pa bi se lahko celo zgodilo, da bi dom morali tudi zapustiti. Dokler bi bili v sodném postopku, v domu tudi ne bi smeli ničesar narediti, kar pa ne bi koristilo ni-komur. Prav zaradi tega smo Športni uniji predlagali nekakšen sporazum, po katerem naj bi nam Unija dom vrnila, mi pa bi jim zagotovili določene olajšave na kakem drugem področju. Športna unija nam namreč zagolavlja, da je pripravljena vlagati v športne objekte na območju Trzina. Če bi se to zgodilo, bi jim bila občina pripravljena nudili olajšave pri komunalni urejenosti, druga možnost pa je, da bi se dogovorili za kakšno sovlaganje. Občina bi v takém primeru na primer vložila zemljišče, oni pa bi investirali v objekte na njem. Želimo doseči nekakšen sporazum v obojestransko korist, s katerim bi Trzin tudi kaj pridobil. Pogovori so zdaj na tej točki obstáli. Pri Uniji mislijo, da bi bilo prav, da bi kaj dobili, ali denar ali pa zemljišče, mi pa na to ne moremo pristati in bi raje našli kakšno drugo inožnost, ki bi bila spremenljivo za obe strani.
Slišali smo, da Športna unija zahteva, da naj bi v zamenjavo za dom dobila 5.000 m" v trzinskem gozdu, kjer je predvideno športno-rekreacijsko območje. Ali to drži? Ja, to je bilo že leta 1993. Takrat se je vodstvo tedanje KS pogovarjalo s Športno unijo o tej možnosti in so celo razmišljali, da bi jim parcelo res dali kot odkupnino za dom in parcelo, na kateri stoji.
Se pravi, da so v KS že poznali zahteve Partizana oz. Sportne unije?
To so poznali. Takrat je bila sprožena celo obojestranska tožba. Na sodišču je tekel
Problem se je pojavil, ko smo začeli razmišljati, da bi posodobili objekt, v katerem je kulturni dom in sedež občine. Ko smo želeli priglasiti delà, dovoljenja nismo dobili, ker naj bi bil lastnik tega objekta Športna unija Slovenije. Že lani smo vedeli, da je objekt prepisan na Partizan Slovenije, vendar smo takrat mislili, da ga bo občina dobila v last v skladu z Zakonom o športu, ki omogoča, da se objekte bivšega družbene-ga premoženja, namenjene športu, razglasi za objekte splošnega občinskega pomena, in tako ti preidejo v last občine. Pri tej potezi ni šlo le za stavbo, v kateri je kulturni dom in sedež občine, ampak tudi za druge, podobne objekte v občini. Za vse je omen-jeno zakonsko določilo veljalo, in so zdaj v lasti občine, pri kulturnem domu in občinski stavbi ter parceli, na kateri stojita, pa zakon ne velja, saj je bilo vse skupaj prej prepisano na Športno unijo Slovenije, ki je društvo, in mu tega enostavno ni mogoče odvzeti.
0 zgodovini doma je sicer Odsev pisal že v prejšnji šlevilki, zaradi boljšega razume-vanja pa je treba povedati še nekaj formalnih dejstev. Del zemljišča, na katerem stoji dom, je bil odkupljen oz. zamenjan že pred drugo svetovno vojno, na njem pa je bil s prostovoljnim delom Trzincev postavljen prosvetni dom. Poslopje je bilo bistveno manjše, kot je sedanji del kulturnega doma, v katerem je dvorana. Med drugo svetovno vojno je bilo lastništvo doma prepisano na nemško društvo Kartner Bund -
St
Športna unija Slovenije: Čigav je Kulturni
Koroška zveza. Leta 1945, takoj po vojni, pa je bil sprejet zakon, ki je določal, da so vse nepremičnine, ki so bile med vojno v lasti Nemcev ali drugih okupatorjev, enostavno prepiše, v trzinskem primeru na Fizkulturno zvezo Slovenije. Leta 1951 ali 1952 je lastništvo prešlo na zvezo Partizan Slovenija. Ob tem je treba povedati, da se je prepis lastništva na Partizan nanašal le na del parcele in na kulturni dom, ne pa tudi na tisti del zgradbe, kjer je zdaj Občina. Ta objekt je bil na podarjenem delu zemljišča zgrajen kasneje. Trzinci so ga tudi s prostovoljnim delom zgradili kot zadružni dom. V zemljiško-knjiž-nem izpisku iz petdesetih let se ta objekt sploh še ne pojavlja. Vrisana je le parcela s kulturnim domom na njej, nekaj let pozneje pa se v zemljiških izpiskih pojavi ludi ta objekt. Kako je prišlo do tega, da je tudi ta objekt přešel v lasl Partizana Slovenije, še zdaj ni jasno. Za ta objekt, ki so ga Trzinci tudi postavili s prostovoljnim delom, je ves čas obstajala zavest, tudi v prejšnji občini, a je v lasti zadruge. Formalno je bila to Kmetijska zadruga Lukovica, ko pa je zadruga propadla, so si prizadevali, da objekt ne bi přešel v last občine Domžale, ampak da bi oslal v ro-kah trzinske uprave, vendar formalnega prepisa v zemljiško knjigo glede tega ni bilo. V prostorih zadružnega doma je dobila sedež krajevna skupnost, kasneje občina, lastništvo Partizana nad tem objektom pa je zelo opo-rečno, saj ga takrat, ko je bil kulturni dom prepisan na Partizan Slovenija, sploh še rti bilo. Po kakšnem avtomatizmu so objekt prepisali na Parlizan, še ni pojašnjeno. Mislim, da je to ena od postavk, po katerih lahko oporekamo lastništvo Športne unije nad to zgradbo. Drugi in mogoče za Tr-zince najpomembnejši argument je, da doslej nihče, ne Fizkulturna zveza ne Partizan Slovenije in ne Šporlna unija Slovenije, ni nič vlagal, niti dinarja in zdaj tolarja, v te objekte in to parcelo. Po dom?	neki logiki moralnega
postopek. Partizan je tožil KS zaradi uporabe tuje lastnine in je zahteval izselitev, KS pa je vložila zahtevek za vrnitev objek-tov v njeno last, saj Partizan ni nikoli nič vlagal v te objekte. Sodni postopek pa je v nekem trenutku zastal in je bil prekinjen. 5 ali 6 let se ni zgodilo nič. Zdaj sem na so-dišče poslal pismo z vprašanjem, zakaj je bil postopek prekinjen in kaj je treba stori-ti, da bi Trzin přišel do svojega doma.
ČETRTNI ODBOR INDUSTRIJSKE CONE IMA NOVE PREDLOGE
Četrtni odbor industrijske cone Trzin je imel pred kratkim sestanek, na katerem so dali nekaj zanimivih predlo-gov v zvezi z urejanjem raznier v coni. Res je. Prvi predlog se je nanašal na spre-membo imena industrijsko obrtne cone. Člani odbora so predlagali, da bi coni iz-brali lepše, primernejše ime, vendar si glede tega niso bili enotni. V zvezi s tem se namreč pojavlja več vprašanj. Ime obrlno-industrijska cona se vse bolj uveljavlja za te tipe gradenj, pri tem pa praviloma ne gre za ime naselij. Vedno se reče obrtno-indu-strijska cona Trzin, obrtno-industrijska cona Želodnik, OIC Nove Fužine in podobno. Tudi v našem primeru gre za tip pozi-dave, pravzaprav za ime zazidalnega načrta, ne pa za formalno gledano del naselja. Trzin formalno ni razdeijen na neke četrti ali dele naselja, kot na primer Spodnji in Zgornji KaŠelj. Pri nas te razdelitve uradno še ni. Če bi se zdaj odločili za spremembo imena, bi bil potreben določen napor za to, da bi ime uveljavili. Ljudje so se na sedanje poimenovanje navadili in bi trajalo kar nekaj časa, da bi to spremenili. Po drugi strani pa bi to imelo tudi materialne posle-dice, saj če bi želeli spremeniti poimenovanje, bi morali spreininjati dokumente, na primer pri registracijah podjetij. To bi zah-tevalo določene stroške. Moram pa reci, da ideja ni bila zavržena. Člani četrtnega odbora bodo o tem še pre-mislili in se odločali na cni od naslednjih sej.
Za večjo varnost cone
Drugo pomembno vprašanje, ki so ga člani četrtnega odbora sprožili, je bilo vprašanje varnosti v coni. Na če-trtnem odboru so se že pogovarjali s predstavniki podjetja G7, ki ima sedež v coni in je eno najmočnejših podjetij, ki se pri nas ukvarjajo z varovanjem, da bi uvedli ne-kakšne obliode varnostnikov
tega podjetja po coni, tako da bi s tem zagotovili večjo varnost v njej. Predstavniki 07 so povedali, da delno že sami opravljajo takšne obliode, brez kakršnegakoli dogovora. Moram reči, da je bila ideja o takšnem varovanju cone sprejeta z naklonjenostjo, vendar pa se člani četrtnega odbora o tem še niso izrekali in so si vzeli čas, da pre-mislijo, do katere mere naj bi tak nadzor izvajali. Na odboru je bilo slišati idejo, da bi se čim več lastnikov podjetij v coni na nek način združilo oz. organiziralo in bi na določen način razdelili stroške varovanja. Moram reči, da bi bila občina pri tem pripravljena sodelovati, menim pa tudi, da bi takšno varovanje lahko razširili celo na druge dele občine. Moram pa opozoriti, da občina pri tem pravzaprav nima pristojnosti. Občina ima možnost uvesti redarsko službo, ki pa je bolj namenjena nadzoru parkirišč ipd. Če bi občina hotela prevzeti pobudo na tem področju, bi bilo potrebno razpisati javni razpis in zadovoljiti tudi drugim tormalnos-tim, prav zato se mi zdi bolj sprejemljiva možnost, da bi se podjetja v coni pri reše-vanju problema varovanja povezala na lastno pest in prev-zela pobudo, občina pa bi se temu priključila in ta prizade-vanja do neke mere tudi finančno podprla. Zavedam se, da je problem varnosti v coni in tudi na splošno v občini zelo pereč, saj je vlomov in tat-vin na našem območju vse več. Vsekakor bo na tem področju treba nekaj narediti, seveda pa je treba najti takšno rešitev, ki bo neoporečna in bodo pri tem sodelovali tišti, ki so neposredno za to zainteresirani.
Nadomestila za stavbna zemljišča je treba pobirati
V zvezi s cono bi rad povedal še nekaj. Zbi-ranje podatkov oz. anketa o plačevanju nado-mestil za uporabo stavbnih zemljišč je dvignilo nekaj hude krvi, nekateri Ijudje pa so ob tem reagirali kar sovražno. Zdi se mi, da so se nekateri nalašč sprene-vedali, prepričan pa sem tudi, da v većini primerov Ijudje pravzaprav niso věděli, da so dolžni za vsak objekt plačevati tudi nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. To določa zakon. Pravzaprav je lastnik oz. uporabnik objekta dolžan, da sam poskrbi za iz-
polnjevanje te obveznosti, da se vpiše v evi-denco in da plačuje to nadoinestilo. Većina ljudi je na obveznost reagirala povsem normalno. Res pa je, da je v coni skoraj 90 % lastnikov in uporabnikov objektov, ki teh dajatev ne plačujejo. To je tudi velik izpad dohodka za občino, kajti občina je po zakonu dolžna preko davčne uprave poskrbeli za pobiranje teh nadomestil. Država občine, ki teh nadomestil ne pobirajo, celo kaznuje na ta način, da jim odtegne del denarja, ki bi ga dobile od države. Občina je tako pri tem kaznovana dvojno. Prvič ne dobi dohodka, ki bi ga s pobiranjem nado-
mestil dobila, zatem pa ji še država za kažen odteguje nekaj denarja, ki bi ga sicer morala dobiti.
Proti tištim, ki so si prilastili občinsko zemljo
Na četrtnem odboru so del pozornosti na-menili tudi vprašanju posegov na črno na nekatera občinska zemljišča, na primer na zeleniće in podobno. Ob tem moram pove-dati, da smo že naročiti izbranemu podjet-ju, da bo naredilo pregled divjih posegov na občinska zemljišča. Ko bomo dobili potrebne podatke, bomo probleme sistemsko reševali. Zaplete bomo skušali reševati racionalno. Pri tem ne bo šio za šikaniranje ali kaj podobnega, moram pa reči, da bomo tam, kjer je šio za drastično prisvajanje tuje lastnine, morali posredovati. To je do neke mere tudi razumljivo, saj je občina ludi lastnik določenih zemljišč in mora pri tem postopati kot dober gospodar.
M.Š.
SO
PROTIHRUPNE OGRAJE RES PROTIHRUPNE?
Stiripasovnico, ki vodi mimo Trzina, zdaj ograjujejo prolihrupne ograje, ki so zara-di precej neesletskega videza že deležne kritik. Še huje pa je, da očitno tudi niso protihrupne. Prebivalci Ljubljanske ceste, ki živijo blizu trase
« ^
jéffc

šliripasovnice, so nas opozorili, da je hrup s cesle zaradi »protihrupnih« ograj skoraj enak kot pred postavitvijo le-teh. V nizu ograj so namreč odprtine, predu-hi, ki hrup s ceste pravzaprav usmerjajo
proti hišam, ki naj bi jih varovale pred hrupom. Razmišljajo, da so odprtine oz. preduhi med ograjami preširoke in da je bilo zato postavljanje ograj povsem brez haška. Če so že postavljali prolihrupne ograje, naj Ie res ščitijo pred hrupom, če te funkcije ne opravljajo, je pa celo bolje, če jih ni, ker onemogočajo poglede na Trzin.
PROTIHRUPNE OGRAJE (kje in predvsem kakšne)
Ze nekaj časa se pripravljam, da vam napišem nekaj vrstic o tem, kaj mi je všeč, in pa tudi kaj me moti v našem kraju, predvsem odkar se je iz začelniških pobud in entuzijazmom posameznikov (seveda pa ludi s pomočjo občine) rodil naš Odsev, ki nas vsaj približno obvešča o dogajanjih v našem kraju.
Zato naj svoje pisanje pričnem s pohvalo vsem sodelujočim pri Odsevu. Naj vas posamezne kritike ne motijo, saj so včasih celo spodbuda za boljše prispevke, pomeni pa tudi to, da ga Ijudje berejo, ne pa da ga vržejo kot nepotreben balast med star papir. Kadar pa vas pohvalijo, pa je poplaćan ves vloženi trud.
No, in ker sem jaz med tistimi, ki ga pre-berem od prve do zadnje sirani (tudi »suhoparno« sredino), so me določeni članki v zadnji številki spodbudili k pisanju.
Vsi, ki se vozimo skozi Trzin, smo bili presrečni, ko je bila zgrajena štiripasovnica (bodoča vpadnica v Ljubljano), predvsem zaradi neznosne gostote prometa, s tem pa tudi velikega onesnaževanja in hrupa, da o izgubljeneni času ne govorim. Vse lepo in prav do trenutka, ko je izvajalec del pričel postavljati protihrupno ograjo. Strin-jam se, da je hrup velik onesna-ževalec okolja, vendar se da le-tega preprečiti z bolj estetskimi, ličnimi, toplimi, skratka - neprimerno Icpšimi ograjami, kot pa so te, ki delno že slojijo ob cesti. Oprostite, da bom uporabila besedo ogabno, vendar ne najdem boljšega izraza za obstoječe ograje.
Kot prvo bo Trzin postal izgubljen kraj, saj ga nihče več ne bo niti videl, tako da se bodo naključni mimoidoči dobesedno pel-jali mimo. Kaj pa naša promocija? Tako krajani kot turistično društvo, ki je že tako ali lako ugriznilo v kislo jabolko, saj Trzin res nima nekih velikih turističnih potencia-lov, ne bomo mogli pokazati mimoidočim, da imamo urejen kraj, lepo urejene zeleniće pred hišami, cvctoče balkone, lepo nara vo itd.
Poleg tega se moramo zavedati, da se bo gostota prometa v najmanj dveh letih, ko bo zgrajena avtocesta Blagovica - Šentjakob, zrnanjšala za cca 70 %, tovorni promet pa celo za 90 %.
BRALÇI
(mmi)
Ostal bo samo še pretežno lokalni promet in pa nekaj naključnih luristov, ki si bodo želeli pogledati tudi nolranjost našega le-pega kraja, ki pa ga seveda ne bodo viděli ker se bomo obzidali z visokim zidom Če že morajo biti protihrupne ograje, naj se naši vrli občinski možje zapeljejo vsaj do konca industrijske cone oz. na začetek Cr-nuč, kjer prav tako postavljajo protihrupne ograje, vendar lične, prozorne, skratka ograje, ki ne bodo skazile samega kraja, saj bodo bislveno (hrup) preprečile, kraj pa bo ostal viđen vsem mimoidočim. Res je, da so te ograje dražje, vendar bi bilo mogoče dobro preučiti, kje so res potrebne, in nato z mogoče manjšim obsegom, glede na bodoče stanje, postaviti nujno potrebne prozorne ograje, ki bodo služile svojemu namenu (preprečevanje hrupa). Če pa si kdo želi po »balkansko« (naj rtii ne zameri-jo) zagraditi svojo hišo pred nepotřebními
sosedskimi pogledi, pa naj to stori iz last-nih sredstev, ne pa iz sredstev davkoplače-valcev in na škodo vseh krajanov.
Upam, da se bo kdo »spotaknil« ob moje pisanje in zaustavil nadaljnje postavljanje ograj, predvsem takšnih, kot so sedaj. Opravičujem se, ker sem bila nekoliko daljša v svojem pisanju, vendar ko sem přebrala pisanje turistično usmerjene Urš-ke, ki je v svojem prispevku naštela kar nekaj dobrih predlogov, ki so tudi uresničljivi, pa jih bodo protihrupne ograje popolnoma izničile, se mi je dokončno dvignil pritisk, ki me je tudi připravil do lega, da sem svoje mnenje napisala na papir. Mogoče sem sedaj edina, ki me to moti, lahko pa da moti tudi ostale, vendar pa tega niso napisali ali povedali.
Lepo vas pozdravljam in vam želim veliko dobrih prispevkov
Vaša redna bralka
Lidija Babnik
C
STRUGA IN BREGOVI PŠATE SO UREJENI
V preteklosti je Pšata skoraj redno prestopala bregove in poplavljala okoliške travnike, neredko pa so se Trzinci morali spopadati ludi s poplavami. Odkar so pred desetletji regulirali Pšato, poplav skoraj ni bilo več, Pšata pa je le nekajkrat zalila bližnje, najbolj ispostavljene travnike.
Ko pa so začeli graditi bodoče trzinsko središče T3, pa je potok spet izdatneje zalil tamkaj-šnje travnike, in nekateri Trzinci so začeli opozarjati, da lahko prebivalci območja T3 računajo na poplave, še zlasti, ker naj bi pod tamkajšnjimi stavbami urediti tudi precej obsežna parkiriš-ča. Investitorji gradnje T3 so dobili nalogo, da odpravijo tudi ta strah in zdaj so strugo Pšate od mostu preko potoka na Habatovi ulici - od Če-bulovega mosta - uredili do nekaj metrov za mostom, preko katerega vodi nekdanja ma-gistralka. Delavci Hidrotehnika
NEPOTREBNA UMAZANA MLAKA
Na račun trzinske obvoznice slišimo veliko pohvalnih besed pa tudi precej kritik. Na slabosti in nedorečenosti opozarjajo predvsem ljudje, ki živijo tam, in razširjena cesta neposredno vpliva na njihovo življenje. Ga. Linča Nemec nas je
opozorila, da v jarku, ki so ga ob posodab-Ijanju ceste izkopali nedaleč od njihove hiše, zastaja voda in da tam nastaja neprijet-no smrdeča in umazana mlaka. Prepričali smo se, da so delavci, ki so kopali járek v bližini Nemčeve hiše res neprevidno poglobili strugo potoka, tako da voda, ki naj bi
tekla iz zbirnih jaškov, tam res zaostaja. Čeprav naj bi šio za meteorno vodo, vse kaže, da se v jarek steka še vse kaj drugega. Voda zaudarja in je še daleč od ekološko sprejem-ljive vode, ki naj bi se stékala po kanalih preko polja proti Pšati. Mlako bi se dalo enostavno odpraviti, če bi strugo potoka naprej od zastoja poglobili in bi tako vodi omogočili, da bi odtékala naprej. To ne bi bil preveč zahteven in drag poseg, Nem-čevi pa bi bili řešeni smradu in tudi slraliu pred gojiščem komarjev in drugega mrčesa v mlaki. Bolj vprašljiva pa je kakovost vode, ki naj bi tekla po tistem kanalu in večjem kanalu, ki naj bi odvajal meteorno vodo od tamkajšnje čistilne naprave naprej. Po tistem potoku teče sivočrna gnojnica, ki zaudarja in ki bi bolj sodila v kanalizacijo za fekalne odplake. Prav bi bilo, če bi inšpektorji kdaj pogledali, kako je z odplakami in vodnimi tokovi, ki tečejo mimo Trzina.
so tudi poglobili strugo pod omenjenim mostom in kakor za-gotavljajo, naj bi bila odslej nevarnost poplav precej manjša, če ne skoraj odpravljena. Bregovi potoka so zdaj utrjeni, v strugi so uinetni pragovi in zatočišča za ribje mladice, lepo pa bi bilo, če bi ob bregu posadili tudi kakšna drevesa. Čeprav je bila nekdanja Pšata bolj nevarna, je bil pogled na njene z grmovjem in raznovrst-nimi drevesi poraslimi bregovi manj enoli-čen in mogoče bi se dalo tudi zdaj, ob up-oštevanju varnostnih ukrepov, oživili breg trzinske rečice.
Zaman je trkati tam,	' j
kjer so domaći gluhi.	Nemški
OBVESTILO
Obveščamo lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil po nasled-njem razporedu:
SREDA, 10.5. 2000 od 8.00 do 12. ure in od 13.30 do 18. ure v Študi v Fitnes centru Ložar
ČETRTEK, 11.5.2000 od 8.00 do 12. ure in od 13.30 do 18. ure v Radomljah pred kulturnim domom
PETEK, 12.5.2000 od 8.00 do 12. ure v Trzinu pred občinskim poslopjem
PETEK, 12.5.2000 od 13.30 do 18. ure v Mengšu v jami SCT, družbena prehrana Leban Topole
S seboj OBVEZNO prinesite dokumente, ki so potrebni za tehnični pregled in veljavni osebni dokument o istovetnos-ti lastnika vozila.
Opravičujemo se zaradi slabe kakovosti risbe. NAĆRT UREDITVE NADOMESTNEGA HABITATA
v Trzinu. Posebnost je prelivni objekt, ki omogoča prelivanje visokih voda.
Original je objavljen v reviji Proteus (december 1999. str. 159).
/-
umetno prodišče regulacija Dobravškega potoka
ureditev dveh mlak za dvozivke
Rastišča redkih rastlin
V bližini tamkajšnjega močvirja je rastišče lepega čeveljca, ki sodi med ogrožene alpske cvetice. Kako so le lepe rožice zašle na tisto območje, je skrivnost, so pa v ponos trzin-skim planincem in v veselje vsem, ki vedo za rastišče in imajo radi naravo. Žal so med temi, ki so našli rastišče, tudi egoistični la-komneži, ki mislijo, da bodo cvetice lahko přenesli na svoje vrtove. Žal se izkopavanje lepili čeveljcev ne obnese, saj potrebujejo posebno zemljo in tudi pogoje za cvetenje. Na vrtovih najpogosteje žalostilo ovenijo. Nekateri pravijo, da so v trzinskem močvirju naleteli tudi na okroglolisto rosiko, redko, a izredno zanimivo močvirno cvetico, ki je me-sojedka. Na svoje strupene kapljice vabi mušice in druge žuželke, ki jih po tem, ko pogi-nejo, razkroji ill posesa. Na bližnjih travnikih je včasih dosti munca, ki mu Trzinci pravijo
raslih hrastov ter posamezna drevesa sin-cek, velikega jesena, belega gabra in rde-čega bora. V potoku je mogoče videti man-jše ribe, ki se skrivajo med koreninami in v tolmunih. Trzinci se še spominjajo, da so v tistih polokih včasih lahko živele tudi nekoliko večje ribe in da so se tam zadrževali tudi raki. Nekateri pravijo, da so jih še viděli, vendar bi bilo to treba še preveriti. V bližnjih inlakužah se še zadržujejo žabe, predvsem urlii, zelene in rjave žabe ter krastače, zeliie rege pa so že verjetno izgi-nile. Sem pa tja je mogoče naleteti tudi na belouško ali tudi na goža. Višje na pobočjih se včasih sončijo modrasi, včasih pa so bili tam tudi gadje. Goščavo so si za zatočišče jzbrale srne, videti pa je tudi sledove zajcev in včasih tudi lisice. Dokaj bogata je ptičja druščina in pozoren sprehajalec lahko opazi ali sliši tudi nekatere že zelo redke ptice, nenazadnje pa lahko ob potoku naleti na race mlakarice in celo na sive čaplje. Za druge, večje obvodně ptice in tudi za ujede je treba imeti več sreće.
Močvirja ali mlake so v preteklosti krepko zaznamovala način življenja v Trzinu. Raztezala so se na južnih ob-ronkih naselja in so Trzin nekako varovala pred vsiljivci, hkrati pa so omejevala rast vasi in s svojo manj rodovitno zemljo silila Trzince, da so si ob kmetijstvu iskali še druge možnosti za preživljanje. Kot je znano, se je precej Trzincev ob kmetovanju ukvarjalo še z mesarstvom, prekupčevan-jem z živino, furmanstvoin in podobnimi posli. To je prav gotovo dajalo svojstven pečat Trzinu in življenju v njem. Trzinci so dobro poznali močvare irt življenje v njih in so bili kar nekako vrásčeni z barjem. Stari Trzinci se Še zdaj z nostalgijo spominjajo močvirskih livad, poraslih s pre-progami cvelja. Že zgodaj spomladi so travnike pobelile kronice, nekaj kasneje se je po lokah v vetru pozibavalo na tisoče glavić žerjavčkov, spet kasneje so se trav-niki oděli v živopisano preprogo, stkáno iz neštetih cvetov ivanjščic ali marjetic, kukavičjih lučić ali petelinčkov, zlatice, njivskega grabljišča, šentjanževk, glavinca in drugih travniških rož. Ob potokili so se zlatile ka-lužnice, v močvirnih goščavah so se blešča-le rumene ali vijolične perunike. V zgodnjih poletnih mesecih je ob večerih vse odmeva-lo od zborovskega reganja žab, poleti pa so neutrudno godli črički. Otroci so na travnikih med goščavo pasli krave, zraven pa v tolmunih potokov prežali za ribami, lovili žabe in rake ter med grmovjem plašili srne, fazane, zajce in jerebice.
Ostale so le še tri majhne lise mokrišč
Zdaj močvirij v Trzinu skoraj da ni več. Ostala sta le še dva ozka trakova ob potoč-kih, ki omejujejo gozd, ki se zajeda med naselje Mlake in industrijsko cono, ter manjši pas ob skrajni južni meji občine, na
POMEN MOKRIŠČ ŠELE SPOZNAVAMO
o varstvu mokrišč, zdaj pa je že 118 podpis-nic te konvencije in med njimi je tudi Slovenija. Opredelitev mokrišč, ki sodijo pod okrilje Ramsarske konvencije, je zelo široka. Pod izrazom inokrišče razumemo vsa naravna okolja, kjer je glavni dejavnik voda. Med mokrišča tako uvrščamo močvirja, nizka bar-ja, šotišča, reke, jezera, obalne lagune in celo koralne grebene. Mokrišča predstavljajo vir velike ekonomske, kulturne, znanstvene in rekreacijske vrednosti za življenje ljudi, zato dobivajo prizadevanja za zaščito območij mokrišč v svetu vse več podpore.
Se skoraj neokrnjena narava mokrišč
Na območju naše občine so najzanimivejša mokrišča, ki so še obranila skoraj naravno podobo ravno v povirju potočkov, ki se spuš-
Ramsarska konvencija za zaščito mokrišč
2. februarja 1971 so predstavniki 18 držav v iránském městu Ramsar podpisali konvencijo
čajo iz z gozdom poraslih hribov na zaliod-nih mejah občine. Močvirje na zahodu je večje in težje přehodilo in zato precej bolj neokrnjeno kot zamočvirjena okolica potoka, ki zbira vodo iz izvirov Sntigovec in Gvajšek ter njunih sosedov. Polok, ki se prebija skozi zahodili krak močvirja, se napaja iz Mrzlega studenca, Rakovníka in drugih izvirov v Peskah, Prevalah in Starih delih. Potočki, ki se stekajo z grebena, po katerein teče meja z Mestno občino Ljubljana, so v tamkajšnja pobočja zařezali zani-mive oblike dolinic. Ali veste, da imamo Trzinci ladje? Pa Pizdenco? Ladje so lirib-čki, ki imajo s spodnje strani res pravo ob-liko ladijskih kljunov. Potočki, ki se vijejo med njimi so izoblikovali pravcate oblike ladij. Tako imamo na zahodu občine pravo ladjevje, poraslo z borom in borovničevjem. To so bila včasih najboljši tereni za nabi-ranje borovnic. Poleg ladij so v rdeč lapor zarezane dolin Pizdence. Bog ve, zakaj so stari Trzinci dali tistemu predelu takšno ime, o tem so krožile različne anekdote, za trzinsko otročad pa je bilo včasih pomembno le to, da je bilo ludi tam vedno dosti borovnic in da so se nazadnje lahko po rdečih pobočjih dričali. Ko sem zadnjič obiskal tisti prcdel, se mi dolinice niso več zdele lako globoke in tako rdeče, kot so bile nekoč. Nad Pizdenco se začenjajo Hrastovca, nedaleč stran je Dolgi hrib in še bi lahko našteval zanimiva ledinska imena.
Zamočvirjeno dolinsko dno
S teh vzpetin se potočki stekajo v ravnico in tam se njihova iskrivost poleže. Glavni tok potoka leno vijuga med koreninami crnih jelš in širokih, skivenčenih vrb, del vode pa se na obeh bregoviti še dolgo zadržuje ined blazinicami različnih mahov in neštetimi šopi oštre trave, rogoza, trsja in drugega rastlinja. Podrta debla dreves trolinijo med bujnim grmičevjem in dajejo podlago novému življenju. V najbolj zamoč-virjenem delu prevladujejo jelše in vrbe, na nekoliko bolj suhih tleh pa so svoj prostor pod soncem izborile skupinice močno raz-
drugi strani travnikov, ki se raz-tezajo od železniške proge proti Soteškemu hribu ali Pimperki, kot so tistemu predelu rekli stari Trzinci.
Zdaj ko na Občini potekajo raz-prave o spremembah dolgoročnega plana občine, bi bilo prav, da bi se zamislili tudi nad pome-nom še ohranjenih močvirij oziroma mokrišč v našem okolju. Dolgo časa je ta svet veljal za manj vreden, gospodarsko nedo-nosen svet, ki ga je bilo najbolje izsušiti. Šele v zadnjih desetletjih se znanstveniki in za njimi tudi drugi ljudje začenjajo zavedati pome-tia mokrišč. Spoznavajo, da mokrišča sodijo med najbolj produktivna okolja v naravi in da predstavljajo zibelko biotske raznovrslnosti. Zagotavljajo vodo in primarno produkcijo, od česar je odvisno preživetje neštetih vrst rastlin in živali.
i
konjska smrt, prav gotovo pa bi botaniki, ornitologi in drugi poznavalci narave v mokriščih, ki so še ostala ob potokili v trzinskem gozdu, lahko našli še šlevilne za-nimive in redkerastlinske in živalske vrste.
Pomen močvirij poznajo le redki
Prav bi bilo, da bi se v Trzinu začeli zavedati pomena zadnjih ostankov trzinskega močvirja in bi jih zaščitili, kot se spodobi. Verjetno ne bi bilo priporočljivo, če bi čez tisti predel speljali povezovalno pot - ne gre za povezovalno cesto, ki bo speljana skozi območje T 12 — saj bi s tem, ko bi tam delali pot, prav gotovo prekinili sedanje poti in tokove vode in bi to prav gotovo imelo neugodne učinke na mokrišče. Ne bi pa bilo slabo, če bi, kot razmišljajo člani Turističnega društva, po obrobju tamkajšnjega močvirja speljali sprehajalno učno pot in ob njej naredili počivališča z opozoril-nimi tablami, ki bi sprehajalce opozarjale na posamezne zanimive rastlinske združbe in na druge zanimivosti. Mogoče bi lahko uredili celo, kol so že predlagali, lično pre-žo, s katere bi opazovali mokrišče in življenje v njem. Vsekakor bi se takega projekta morali lotiti zelo premišljeno in v sodelovanju s strokovnjaki. Prav gotovo pa bi se trud obrestoval, nenazadnje bi lahko našim zanamcem pokazali, kakšna močvirja so se včasih širila na nekaterih območjih trzinske občine.
Miro Stebe
Pred kratkim smo v naravoslovni reviji Proteus lahko zasledili članek Atidreja Sovinca, ki govori o obnovitveni ekologiji. Ko piše o prizadevanjih za obnovitev nekaterih naravnih okolij, se dotakne tudi primera, povezanega z gradnjo trzinske obvoznice. Povzemamo del članka, ki se nanaša na Trzin:
Ureditevnadomestnega habitata ob rekonstrukciji ceste Crnuće-Depata vas v Trzinu
Ob rekonstrukciji in razširitvi ceste Cr-nuče-Depaia vas so bile moćno prizadete močvirne površine ob Dobravškem potoku v Trzinu, kjer je pomembno mrestišče in migracijska pot dvoživk ob potoku. Sa območju severno od razširjene trase ceste je bila urejena nadomestna mlaka. Od cestnih površin jo bo toče valo nekaj sto met rov va rova!ne ograje, ki bo prepreče-vala dvoživkam prečkanje ceste. Žabe bodo odslej přečkáte traso ceste skozi podhod pod cesto. Posebnost tega nadomestnega habitata je, da s preprostimi mehanizmi omogočajo uravnavanje padine vode v mlaki.
družno dodobra napolnili, ob zaključku akcije pa so se smu-čarji prijateljsko usedli za skupno mizo še s športniki. Ali so bojne sekire vrgli v kontejnerje, nismo uspeli izvedeti. Med tis-timi, ki so prvič sodelovali v akciji, je treba še posebej omeniti skupino trzinskih lovcev, ki so, čeprav je bila skupina sorazmer-no majhna, opravili veliko delà. V gozdu ob t.i. Beli cesti so nabrali toliko smeti, da so jih morali v kontejnerje zvoziti kar v petih prikolicah.
Skupina članov Društva prijateljev mladine je čistila po ulicah novega naselja, tam pa so delo-vale tudi skupine občanov in člani nekaterih drugih društev. Sploh je bilo včasih kar težko ugotoviti, h kateri skupini kdo spada, saj je precej Trzincev včlanjenih v več društev, tako da pravzaprav ni bilo več važno, kateremu društvu kdo pripada, važno je bilo, da smo vsi čistili naš kraj in njegovo okolico.
Tudi tokrat so si bili udeleženci edini, da je vsak od njih pospravil precej več smeti, kot pa jih med letom odvrže, sploh pa jih je većina poudarjala, da oni smeti sploh ne odmetavajo tja, kamor ne sodijo. Na akcijo so spet prišli predvsem tišti, ki že tako pazijo na čistoćo, tišti, ki jim ni mar za lepo, urejeno okolje, pa so se spet po-tuhnili.
Vseeno pa je zavest, da smo naredili nekaj dobrega za Trzin in naravo okrog njega, v udeležencih akcije budila zadovoljstvo, ki je prišlo do izraza še zlasti po končani akciji, ko so vse skupine prišle na okusno toplo malico in pijaco v ok-repčevalnico Bor pri trgovini Merkator. V Boru so se spet izkazali z gostoljubnostjo in potrdili, da je ta lokal res vpet v življenje današnjega Trzina. Ob zaključku akcije je bilo razpoloženje prav prijetno, in marsikdo je
rekel, da bo na prihodnjo podobno akcijo še přišel, saj se tudi tako lahko spet sreča s prijatelji in sosedi, za katere je v sodob-nem življenju vse prepogosto kar premalo časa.
Za lepši videz Trzina pa je Turistično društvo Trzin poskrbelo še za prijetno prese-
nečenje. Pred Merkatorjem so postavili dve stojnici, na katerih sta vrtnarski pod-jetji Ciklama iz Trzina in Hubat z Dobena prodajali okrasno cvetje. Akcija si zasluži vso pohvalo, večji učinek pa bi prav gotovo imela, če bi nanjo občane prej bolje obves-tili.
Miro Štebe
TRZIN JE ZDAJ BOLJ ČIST
V soboto, 8. aprila, na dan, ko so praktično po vsej Sloveniji potekale čistilne akcije, smo tudi Trzinci dokaj mno-žično pospravljali smeti in čistili naše okolje. Udeležba na tokratni akciji je bila bolj-ša kot na lanski, saj je v Trzinu zdaj tudi več društev in drugih organizacij, čišćenju pa so se priključili tudi nekateri občani, ki se doslej sicer niso posebej vključevali v delo trzinskih društev, čutijo pa, da je prav, da poskrbimo za lepši kraj in da ne onesnažujemo narave.
Med tistimi, ki so prišli na čišćenje gozda in okolice trzinskega bajerja, je bilo ob dobri udeležbi celo slišati idejo, da naj bi prihodnje leto le izbrancem in stalnim udele-žencem akcije razpošiljali vabila za sodelovanje pri čišćenju okolice bajerja, saj naj bi bilo tokrat udeležencev že več kot smeti.
To sicer ni držalo, saj se je tamkajšnji kontejner hitro polnil, res pa je, da so planinci, ki so imeli glavno besedo pri čišćenju na tistem območju, ugotavljali, da je bilo letos po gozdu manj smeti kot lani. Če ni bilo toliko smeti, pa je bilo odpadkov, ki so jih brezvestneži v gozd pripeljali kar z avtomo-bili in prikolicam, toliko več. Na kupih odpadkov so čistilci tokrat našli tudi precej okolju nevarnih snovi, na primer avtomo-bilske akumulatorje, in to kar za tovornja-ke. Bilo pa je tudi več kant in posod z naj-različnejšimi olji, mazivi in drugimi težko določljivimi tekočinami, ki prav gotovo ne
Že tradicionalno močna je bila tudi ekipa gasilcev, ki so tokrat ob pomoći pripadni-kov civilne zaščite na piko vzeli bunker ob križišču Kidričeve ceste. Nesnaga v njem jih ni toliko presenetila, kot lanska v dru-gem bunkerju v bližini Kidričeve, vseeno pa so imeli kar dosti delà in veliki kontejner so do dobra napolnili z najrazličnejšimi odpadki in svinjarijo. Prav tako so počistili okolico nekaterih drugih trzinskih ulic, akcijo pa so izkoristili tudi za čišćenje gasil-skega doma in za selekcijo med starimi
Med udeleženci čistilne akcije so bili zelo dobro zastopani trzinski žerjavč-ki - člani društva upoko-jencev, ki so skupaj s člani Turističnega društva čistili vznožje Ongra in tainkajšnje ulice, přečesali pa so tudi bregove Pšate. Ob tem so družno obujali spomine, se šalili in ugotavljali, da imajo mladi zdaj precej slabši odnos do narave, kot so ga imeli nekoć. Opažali pa so tudi, da odvrženi odpadki ka-žejo, da nam ne gre tako slabo, saj Ijudje zdaj za-vržejo stvari, ki bi jih včasih še popravili ali kako drugače s pridom izkoristili. Kritike na račun mladih pa niso bile prav oštre, saj so se ob čišćenju ulic srečevali tudi z mla-dimi in celo s podmladkom Kulturnega društva Trzin, ki je na akcijo pripeljalo ekipo najmlajših udeležencev akcije. Bodoči kulturniki in gledališčniki so se prav dobro znašli z vrečami za smeti, ob tem pa so se v živo seznanjali tudi z manj blestečo platjo sodobnega življenja.
gasilskiini klopmi in mizami, nato pa so jih preselili v novo skladišče. Kot zelo uigrana in prizadevna ekipa so se izkazali střelci, športniki pa so se polni ela-na zagnali nad smeti v okolici vrtca. Ob tem so ugotavljali, da se ne ustrašijo nobe-nih odpadkov in smeti, pasjih drekcev pa je bilo vseeno preveč, da bi se ukvarjali še z njimi. Smučarji so že po tradiciji urejali okolico brunarice in smučišče v Dolgi dolini, ob tem pa so se srečevali tudi z Meng-šani, ki so se med čistilno akcijo spopadli z nesnago v okolici gradu Jable. Kontejner so
sodijo v gozd in tudi ne na druga divja odlagališča.
Čeprav je občina v času obrezovanja dre-vja in živih mej poskrbela za zbiranje in odvoz vejevja, kar so številni Trzinci s pridom izkoriščali, so nekateri nemarneži vseeno vejevje in druge odpadke spet kar lepo znosili ali odpeljali v gozd. Med tistimi, ki so čistili za nemarneži, je bilo slišati, da v kar precej primerih vedo, kate-
ri neosveščenci so z odpadki zasipavali gozd; večkrat so omenjali nekatere pre-bivalce Kidričeve ceste in ljudi, ki živijo ob Mlakarjevi ulici.
Ko so se udeleženci akcije ubadali s ko-sovnimi odpadki in zavržením gradbenim materialom, pa so nekateri predlagali, da naj bi občina na nekaterih delih Trzina vseeno poskrbela za deponije takšnih odpadkov, s katerih bi vse leto organizirano odvažali staro šaro in drug odvečni material. Problema divjih odlagališč s tem verjetno še ne bi v celoti odpravili, prav gotovo pa bi bilo odpadkov v naravi manj.
EBBSilllSSEBEEEBBEEEBBBEEBE5EiiBBBÍBaaEg^
ODVOZ POSEBNIH ODPADKOV
Podobno kot lani, tudi letos organiziramo odvoz nevarnih odpadkov, ki bo 29. maja med 15. in 2q. uro, na dveh lokacijah, in sicer:
►	na parkirišču pred trgovino Mercator (med 15. in 17. uro),
►	na dvorišču občine (med 18. in 20. uro).
Poleg ostalih nevarnih odpadkov lahko přinesete tudi avtomobilske gume!
AKU M li LATORJI, BATERIJE: avtomobilski in drugi akumulatorji. bateríjski vložki. mini baterije,
ZDRAVILA: ampule, injekcijske igle, mazila, posipi, sirupi, tablete, termometri,
PESTICIDI: insekticidi, ostanki škropiv, zaščitna sredstva za rastline,
BARVE, LAKI: lepila, lužila, razredčila, topila, embalaža, onesnaženi čopiči. krpe. lopatice,
rokavice in druge kemikalije iz gospodinjstev.
KOZMETIKA: pršila. čistila za lake. ličila, kozmetilne barve. laki za nohte, SVETILA: neonska in halogenska svetila, fluorescentne žarnice.
Ločujemo
da ohranjamo!
nekaj osnovnih pravi! za barvanje in posli-kavo pirhov, dala pa je tudi več koristnih nasvetov za njihov lepši videz. Pri eni mizi so se udeleženci deiavnice nato ukvarjali z barvanjem in poslikavo jaje, pri drugi mizi pa so na jajca lepili pisane papirčke. Pod spretnimi prsti in ob bujni domišljiji so naredili nekaj prav lepili pisanic. Tretja skupina se je ukvarjala z izdelavo velikonočnih okraskov iz slanega testa. Ga. Hlačerjeva je ob tem pokazala tudi nekaj zelo privlačnih možnosti za okrasitev jajčk z dodatki iz slanega testa ali fimo mase. Ob pomoči oblikovalke in njenih pomocnic so mladi udeleženci naredili nekaj prav posrečenih pirhov in velikonočnih okraskov.
Franci Kurent in Barba Lukan obujata spomine. Pred njima velika raglja iz zvonika.
PRIKAZ VELIKONOČNIH OBIČAJEV V TRZINU
Ponekod so tište košare uporabljali samo za veliko noč. Posebne pozornosti pa so bili na razstavi deležni lepo vezeni prtički za pokrivanje velikonočnih jedi. Gospodinje so včasih kar tekmovale, katera bo imela na košari lepši prtiček. Na razstavi pa so bili tudi prti za velikonočně pogrinjke miz, zraven pa smo lahko občudovali tudi lepe rute in druge vezenine. Več prtovje prikazala Iva Suštaršič, ki je med delavnico tudi
pokazala, kako je treba vesti velikonočne prtičke, Rezka Zupančič pa je predsavila velikonočno potico in velikonoční kruh. Veliko pozornosti je pritegnila tudi aleluja -posebna velikonočna jed, ki jo je po nek-danjih receptih pripravila Barbara Lukan. Marsikdo se je z alelujo prvič srečal šele na velikonoční delavnici in verjetno bi jo marsikatera gospodinja rada uvrstila na svoj seznam velikonočnih jedi. Za prijeten okus je poskrbela tudi Rezka Jordanov, ki je obiskovalcem postregla z pecivom, ki sicer ni sodilo v ožji izbor velikonočnih jedi, je bilo pa slastno in je vsem teknilo. Prav škoda, da je tako hitro pošlo. Zmanjkalo pa ni dobre volje in odobravanja, ki so ga poželi organizatorji. Vsi so se strinjali, da bi podobne deiavnice še lahko pripravili in da bi na ta način lahko tudi na mlajše rodove prenašali vedenje 0 velikonočnih običajih v nekdanjem Trzinu.
Miro Štebe
Trzinski cerkovnik oz. mežnar Jakob Narobe pa je pokazal, kako so med veliko nočjo z žegnano lesno gobo po hišah raznašali blagoslovljen oz. žegnan ogenj, na katerem so gospodinje nato pripravile slavnostní nedeljski velikonoční zajtrk. Raznašanje »žegnanega ognja« je bila tudi ena od red-kih prilik za mežnarjev dodatni zaslužek. Ivko Ručigaj je pokazal, kako so med velikonočními prazniki otroci »trkljali pirhe«. Na izbranem mestu so naredili majhno ovalno trkljališče - nekakšno igrišče za ko-taljenje pisanic. Trkljališče so lahko naredili tako, da so v zemljo skopali plitvo jamo z ravnim dnom, ki so ga všasih nasuli tudi
\/ predvelikonočnem času je Turis-V tično društvo Trzin poskrbelo za prijetno presenečenje. V sodelovanju s samostojno ustvarjalko in oblikovalko Tatjano Hlačer je pripravilo velikonočno delavnico z naslovom Velika noč v Trzinu nekoć in danes. Pri pripravi deiavnice pa je rade volje sodelovalo še precej drugih Trzincev, ki so poskrbeii za ustrezno ureditev avle osnovne šole in so tudi predstavili posamezne običaje iz nekdanjega predvelikonočnega časa. Delavnica je bila dokaj dobro obiskana, saj je prišlo sorazmerno dosti odraslih, dosti več pa je bilo mladih in otrok, ki so tudi sami poskusili pobarvati ali okrasiti jajčka oz. pirhe. Gospa Hlačerjeva je pojasnila
z mivko ali žaganjem, da je bilo bolj meh-ko. Na enem koncu trkljališča so postavili klančino, poševno desko, po kateri so spuščali jajca. Vsak, ki je hotel tekmovati, je moral pred začetkom v trkljališče postaviti enega od svojih jaje, da je dal možnost drugim, da zadenejo njegovo jajce, potem pa se je postavil v vrsto za trkljanje oz. spuščanja svojega jajca po poševni deski. Tisti, katerih pirlie so drugi zadeli, so morali tislemu, ki jih je zadel, plačati določe-no nagrado, potem pa so tudi oni lahko spuščali jajca po deščici oz. trkljaiišču. Nekateri so bili pravi ostrostrelci, tako da so znali točno preceniti, kam naj postavijo jajce, da bodo zadeli druge. Dokler so bila jajca cela, je še kar šlo, ko pa so se potolk-la, pa je bilo z njimi vse težje ciljati druga jajca. Tekmovalci so jajčka takrat običajno zamenjali z novimi pirhi, potolčene pa so ponudil tištim, ki so jih hoteli »seka-ti«. To je pomenilo, da so v jajce metali ko-vance, dokler se eden od kovancev ni zasa-
dil vanj. Vsi kovanci, ki so ob tem padli na tla in se niso zasadili v jajce, so bili nagrada za lastnika jajca.
Ob veliki noči pa je izjemno pomembna tudi hrana. Metoda Uršič je v avli šole uredila lično velikonočno razstavo, s katero je predstavila velikonočne jedi. To so bile predvsem dobrote, ki so jih žene nesle blagoslovit v cerkev. V žegnu, kot se je reklo hrani, ki so jo nesli blagoslovit, niso smeli manjkati pirhi - prispodoba za kri, zato so k žegnu nesli največkrat rdeče pirhe. Potica je znak kristu-sove trnove krone, hren so žeblji, šunka pa predstavlja telo. Te dobrote ljudje še zdaj na veliko soboto nesejo v cerkev blagoslovit, pojesti pa jih smejo v nedeljo po maši ob dru-žinskem veliko-nočnem zajtrku. Ga. Metoda Uršič je prikazala modele, v katerih so pekli potiče, tudi takšnega v obliki veliko-nočnega jagnjeta. Ob tem je bilo mogoče vi-deti lepe košare in jerbase, v kakršnih so včasih nosili velikonočne jedi k blagoslovu.
Drugi del deiavnice je bil živi prikaz nekdan-jili velikonočnih običajev v Trzinu. Janez Ra-kef - Jošca je prikazal, kako so včasih v Trzinu delali butarice ali žegne, kot smo jim rekli Trzinci, za cvetno nedeljo. Janez se s tem delom ni ukvarjal celih 25 let, vendar se še dobro spominja, kako jih je treba vezati; njegova babica je bila ena najboljših izdelo-valk žegnov v našem koncu in je pred veliko nočjo cele dneve delala najrazličnejše, velike in male, žegne. Janez je naučil tudi nekaj mladih udeležencev deiavnice, kako je treba na butarico leskovih palic navezati zelenje, največkrat zimzelen, lahko pa tudi vejice cipres, bršljan in tudi pušpan ter pisano obar-vane lesene oblance. Za že-gen, ki ga je naredil v času deiavnice, je Janez požel prisrčen aplavz. Franci Kurent je že pred začetkom deiavnice zbral skupino fantov, ki so pred šolo ropotali z ragljami, med delavnico pa je obiskovalcem pokazal veliko leseno škrinjo - ragljo, ki je še vedno v trzinskem cerkvenem zvoniku.
Zadnja leta je bila pokvarjena, zdaj pa so jo spet usposobili in bi lahko z njo obu-dili star običaj. Med veliko nočjo, v času, ko naj bi bil Jezus na križu in v grobu, so utihnili zvonovi. Takrat se v znak žalovanja ni smelo zvoniti ali pri-trkavati, namesto zvonov pa so v zvoniku uporabljali veliko ragljo, ki jo je zavrtěl cerkovnik ali župnik, spodaj pa so čakali mulci. Ko se je v zvoniku oglasila velika raglja, so jo fantje spremljali z manjšimi, ročnimi ragljami. Bilo je točno določeno, po koliko-krat je treba v določenem trenutku zavrtěli veliko ragljo.
BERNARDA HREN - ZAJEČ: SLIKARKA, Kl JI IDEJ NE MANJKA
Bernarda Uren - Zaječ živi in deluje kot upokojena samostojna kulturna delavka v Trzinu. Profesionalno se je celo življenje ukvarjala z oblikovanjem, njen hobi pa je že od nekdaj slikarstvo. Kar dvajset let je že članica KUD-a Kliničnega centra in Medicinske fakultete v Ljubljani. Težko bi si zamislili člověka, ki je v življenju počel širši spekter stvari, kakor ta uveljavljena umetnica, rojena v Ribnici na Dolenjskem. Svojo življenjsko energijo, prijazen in pozitiven odnos do sveta ter neverjetno domišljijo je učinkovito pretvorila v umetniške stvaritve, ki so celo od kritikov prejele nešteta priznanja. Javnost pa jo je za svojo vzela kar něhotě, v vsakdanjem štiku z njenimi očarljivimi novoletnimi voščilnicami, izvirnimi poslovnimi darili, stenskimi koledarji in pa seveda etiketami za razne izdelke, ki polnijo naše omare.
Pri Bernardi doma je prijetno in domače. Priš-leke najprej pozdravi prijazen kuža Norton, ki se delà, da je čuvaj. Hiška je polna predrnetov, ki imajo vsak zase svojo zgodbo - iz vsakega veje energija, in zdi se, kot bi bil živ. Po stenali visijo slike, omare so zatočišče zanimivih kipcev in skulptur. Na tleh pa stoji prastara amfora, ki v prostor dilia strahospoš-tovanje spričo svoje neiz-rekljive starosti. Miza je polna papirjev in knjig. V njih so zbrani spomini na različna umetniška delà, ki so zaznamovala življenje slikarke. Njene stvaritve!
Po zaključku šole za oblikovanje v Ljubljani se je Bernarda podala na Dunaj, kjer se je specializirala za oblikovalko v tehniki "Airbrush" (na Hóhere Oraphische Bunderlehr und Versuchsanstalt Wien XIV). Omenjena tehnika je poseben način risanja, pri katerem se uporablja zračni čo-pič. Slike, nastale po tem principu, so izri-sane izredno natančno in izgledajo povsem realno - skorajda kakor fotografija. Seveda pa vse lo Ie pod pogojem, da čopič vodi spretna roka umetnika, ki prekipeva od novih idej. Za Bernardo to nedvomno drži! Preizkusila se je z neštetimi izzivi in se podala v vsako zanimivo pustolovščino, ki ji je prekrižala pot. Po študiju na Dunaju je nekaj časa živela v Franciji. Ko se je vr-nila v Slovenijo, je spoznala moža. "Moj prvi poklic: svetovalka za no!ran jo opremo. Tako sem spoznala tudi moža... " Vendar ji nemirni duh ni pustil dolgo mirovati. Kmalu je zopet zapustila Slovenijo in za štiri leta (med 1970 in 1974) skupaj z
Nasmejana slikarka, ki prekipeva od novih idej
možem in hčerko Natašo odpotovala v Kairo. Danes Iriintridesetletna Nataša je v Kairu obiskovala francosko šolo. Njena mati pa je pričela pisati za časopis v Sloveniji, kot posebna dopisnica iz Kaira. Izbrala je revijo Jana, kjer ni poročala samo o dogodkih, vezanih na vojno. Intevjuvala je na primer glasbenike, pisala o tamkajšnjih trendih in podobno. "Gnalo me je zanimanje, želela sem povedali čim več ...Pa nisem poročala samo o dogodkih na fronti. Pisala sem predvsem o ljudehl"\an\-ne naslovnice so takrat polnili odmevni naslovi, na primer "Prva ženska na fronti." A kljub uspešnemu opravljanju novinarskega pokliča je po vrnitvi v Slovenijo opustila pisanje in se zopet strastno predala oblikovanju. Za krajši čas je Slovenijo zapustila v tistih letih le še enkrat. Podala se je na Češko, a se je kmalu vrnila. Po ločitvi od moža je prišla s hčerko v Trzin in pričela zidati hiško ...
Preživljala se je z oblikovanjem, njen hobi pa, pravi, je slikarstvo. Obdobij, ko bi zašla v umetniško depresijo, pravi, da ni imela. Počela je tisto, kar je želela in čutila v sebi. Torej ni čudno, da njene stvaritve dandanes naj-demo na vseh področjih ... Gotovo se še dobro spominjale šumijevih bonbonov z okusom zelenih jabolk. In gotovo se nikoli niste vprašali, kdo si je zami-slil in narisal njihovo embalažno vrečko. A to še zdaleč ni bil Bernardin edini tovrstni podvig.
Šamponi Kismi in Cvet, olja domžalskega Heliosa, vložene gobe Droge Portorož, Gorenjkine čokolade in mnoge druge etikete so zaznamovali Bernardine začetke ustvarjalne poti. Kasneje je oblikovala reklamne zgibanke za avtomobilske plašče Save Kranj in pa za Elanove smuči. Pri vsem tem pa se je vztrajno opirala na tehniko Airbrush, ki jo je osvojila na Dunaju Omogočala ji je namreč zelo kvalitetno posnemanje resnične slike izdelka. V očeh naročnikov se je uveljaviia in kmalu je glas o njej prestopil slovenske meje: "Polegpribližno 2O-tih samostojnih slikarskih razstav širom po Sloveniji sem razstavljala ludi v Oh iju v ZDA ter v Švici. Z veseljem sem sc udeleževala tudi skupinskih razstav, ki jih je bilo skupaj okrog 80. " Oblikovala je tudi ovojne papirje za Inter-shop, idejno zasnovala ovitek Romi barvic, izdelovala predloge za plakate, snovala oblikovne ideje za različna vabila, zloženke, plakete in koledarje. Celo voščilnice, ki jih prodajajo na pošti in imajo v desnem spod-njem kotičku napis "Bernarda", so plod njenega ustvarjanja. Preko trideset jih je, za vsako priložnost. Oblikovala je celo znamke in bila za známko z motivom Jurč-ki iz bloka "Gobe - Rastlinstvo Slovenije" nagrajena s 3. mednarodno evropsko nagrado!
V Domžalah je leta 1989 přejela srebrno Kersnikovo plaketo. Za oblikovanje embal-aže olja Helios je HELIOS leta 1989 přejel kristalni pokal v Novem Sadu. V 3. likovni koloniji Zreče-Unior je leta 1989 přejela prvo nagrado za najbolj uspelo delo - slike. "Kljub omenjenim in tudi drugim priznanjem in nagradam pa mije največ pomenilo, ko me je pohvalil moj profesor,
Nagrajena rastlinstvo
znamka z motivom jurčki iz bloka "Gobe -Slovenije"

pri katerem sem studirala na Dunaju. Njegovo mnenje sem zares cenila!" Seveda pa so lela minevala in tudi poklic svobodnega kulturnega delavca se enkrat konča ... "Odkar sem v pokoju, sem se posvetila tudi pesmim. Pišem pesmice za otroke in v kratke/n nameravam izdati knjižico. Seveda jo bom tudi ilustrirala sama. Namenjena bo vsem malim žabicam in zatonom, predvsem pa moji mati vnukinji Veroniki. Izšla bo v privatni založbi Mondena in ker jo bom izdala v samozaiožbi, bo naklada odvisna od cene. Računam pa na kakih 600 do 800 izvodov. Pesmice so kratke in naga jive, vrtijo se okrog živa/i. Čeprav še te knjižice nisem izdala, me do-mišljija že žene naprej in razmišljam o novi zbirki. Govorila bo o življenju rož! Vse kakor pa moram najprej poskrbeli za to prvo zbirko! Izšla naj bi v jun iju, predstavila pa jo bom tudi v trzin ski osnovni šoli. "
TONE PAVLIN ZBIRA DROBCE TRZINSKE PRETEKLOSTI
\l uredništvu Odseva posebno pozornost namenjamo trzinski preteklosti, saj bi želeli pozabi iztrgati tisto, kar se še da. Žal pa je število tistih, ki se še dobro spomin-jajo preteklih dogodkov in bi o njih želeli kaj povedati, vse manj. »Daje me že takšna skleroza, da ne vem več, kaj sem počel pred pol ure, kaj je bilo pred desetletji, pa se sploh ne spominjam več dobro. Če bi prišli pred letom, bi bilo drugače, zdaj pa nimam kaj povedati.« Takšne odgovore do-bimo vse prepogoslo, zalo smo bili toliko bolj presenećeni, ko smo izvedeli, da tudi gospod Tone Pavlin zbira podatke o trzinski preteklosti, da je uredil pravo zbirko starih fotografij in podatkov o Trzinu ter da nam je vse skupaj pripravljen pokazati.
Tone Pavlin z vnukom Mihom Pančurjem.
ln od kod ideja o žabo-nu? "Začelo se je z idejo, da bi v duhu ekologije natisnili zvezke ter pisal-ne in risalne bloke na reciklirani papir. Tako sem si za zaščitni znak in glavni motiv izmislila malo žabico, ki sem jo poi-menovala Za bon. Vendar pa je projekt propade! in ideja je ostala neuresni-čena. Vložila sem veliko delà in sredstev, a na žalost projekt ni zaživel... Sedaj pa sem se odločila prijazno žabico na novo oživiti. Naj postane zaščitni znak moje knjižice s pesmicami za otroke. " Toda to ni bil edini poskus dročju ekologije ... "Kot
Ena mnogih iz zbirke Bernardinih voščilnic
Bernarde na po-slikarka se borim
tudi za ekologijo. Bila sem na reki Uni v Bihaću, in sicer lela 1991. Projekt Unski smaragdi je dobi! priznanje Global 500. PovabiH so me, da predstavim samoslojno razslavo. Toda začela se je vojna in odločila sem se, da ne bom Ivegala. " V življenju je umet-nost izbrati prave bitke! Bernarda Hren -Zajec je svoje izbirala s srcem in razumom. A "vojna" še nikakor ni končana. Želim vam vso srečo in še veliko pozitivne življenjske energije, ki se bo odražala v drznih poletih domišljije!
Katja Rebec
Ko smo se srečali, se je kar nekako opravičeval, da živi v Stobu in da je o starem Stobu zbral več gradiva kot o Trzinu, ob tem pa je hitel poudarjati, da se čuti tudi Trzinca in da je zato zbiral podatke o trzinski preteklosti. Potem pa je přidal: »To zbirko sem pravzaprav zbiral predvsem zaradi svojih vnučkov, da
bosta vedela, kje so njune korenine. Mogoče jima to kdaj še prav pride. Mogoče v šoli.« Tone Pavlin pa je tudi sicer zaljubljen v pre-teklost in kulturno izročilo našega območja in kot pravi zgodovinarski detektiv si prizadeva izbrskati stare podatke in ohraniti tisto, kar se še da. Včasih je bil zavarovalniški zastop-nik, zato se je veliko gibal med ljudmi. »Zdaj ko sem upokojen, imam več časa za take stvari. Rad imam ljudi in verjamem, da je v njih več dobrega kot slabega. Ker sem se rad gibal med ljudmi, mi tudi zdaj ni težko stopiti do koga in ga povprašati po preteklih časih. Boli pa me, ko vidim, kako pričevanja o naši
Baronica Marija Hipolita Lichtenberg in baron Leopold Lichtenberg. Slednji je bil velik dobrotnik trzinske šole.
preteklosti in kulturi tako nezadržno zgine-vajo. Stari Stob nezadržno propada. Zdi se mi, da je to velika škoda, in upam, da se zgodba ne bo ponovila tudi v Trzinu. Nad-vse sem vesel, da so pri Smuku oz. pri Florjančiču tako lepo obnovili staro liišo in obranili njen nekdanji izgled. Kako lepo bi bilo, če bi ta vzgled posnemali še drugod.« Gospod Pavlin podatke in slike, ki jih dobi o nekdanjih osebnostih, hišah in njihovih prebivalcih ureja na listih, kot v nekakšen album. Za Stob oz. za Domžale je zbral toliko slik in podatkov, da jih ima predstavljene kar na kakih 200 listih, zbirka o Trzinu pa je nekoliko skromnejša. Za Domžale
Eden izmed listov iz zbirke g. Pavlina.
ima zbraně slike in podatke vseh županov, slamnikarskih mojstrov, vodij domžalske godbe, ne manjkajo pa tudi slike in podatki učiteljev in drugih vidnih Domžalčanov, predvsem umetnikov in kulturnikov. Za Stob ima zbrane fotografije vseh hiš in slike družin, ki so v njih živele. Skoraj o vsaki lahko pove zanimivo zgodbo. Ve o predni-kih sedanje domžalske Županje, pozna 400 let nazaj prednike sedanjega slovenskega nadškofa in Ijubljanskega metropolita Franca Rodeta, katerega korenine izvirajo iz Stoba. Marsikaj zanimivega ve o skladatelju Matiji Tomcu, kiparju Habjanu, slikarki Štefki Košir - Petrič, ki je bila pravzaprav Trzinka, pozna pa tudi korenine stobljanske pisateljice Brede Smolnikar.
Lega naselja Trzin
Trzin je tipično ravninsko, obcestno in sklenjeno naselje, ki je nastalo med obde-lovalnim in nekoliko slabšim, občasno poplavljenim zemljiščem. Naselje je v glavnem na levem bregu reke Pšate; na jugozahod-nem robu kamniško - bistriške ravni. K naselju sodijo tudi zaselki Zareber, Zas-trano in Mlake.
Trzin se prvič omenja leta 1273. Staro jedro poselitve lahko iščemo ob cerkvi Sve-tega Florjana, ker je tam največ starih hiš.
V njegovi zbirki so zanimive stare slike Stoba, na primer tista, ki kaže, kakšno je bilo jezerce Stobovčak pri starem gasilskem domu v Stobu. Na podlagi nekaterih starih slik Stoba je dal narediti tudi oljne slike, ki pri-kazujejo, kakšen je bil Stob nekoč. Za Trzin pa je zbral slike in nekatere podatke županov, ki so nekoč vodili trzinsko občino, manjka mu Ie siika Gregorja Ložarja -Zankarja. Zbrane ima tudi slike in podatke o trzinskih učiteljih in drugih vidnih Trzincih, na primer o družini Sicherl in o znaném Ijubljanskem županu Ivanu Hribarju, ki je bil rojen v Trzinu. Posebej je ponosen na sliko baronice Marije Hipolite Lichtenberg, ki je bila zadnja baronica na gradu Jable, saj so njene slike redkost. V svoji zbirki pa ima tudi slike, ki kažejo, v kakšnem stanju je grad Jable zdaj.
Ima tudi sodobnejše podatke o razvoju Trzina, zbral pa je tudi nekaj zanimivih slik starih trzinskih domačij. Pravi, da bo svoje delo še nadaljeval, da pa ga pri zbiranju spodbuja še zlasti želja, da bi svojim potomcem ohranil sliko o nekdanjem življenju na našem območju. Veseli ga, da vnuk Miha Pančur že kaže
Po izročilu so plodni svet med Mengšem, Loko in Trzinom pridobivali v prejšnjih sto-letjih s trebljenjem grmičevja, izkopavanjem štorov in prekopavanjem zemlje. K temu jih je prisililo naraščanje prebivalstva. Novi Trzin že več kot dve desetletji nastaja na nek-daj zelo zamočvirjenem zemljišču na zahodni strani stare vasi proti Dobravi. Še bolj proti jugozahodu je od leta 1985 v izgradnji ob-sežna obrtno - industrijska cona, ki se je močno približala predmestnim delom Ljubljane.
zanimanje za zgodovino in o preteklosti svojega rojstnega kraja že marsikaj ve. Prav zaradi vnukov je zbral tudi slike vseh vladarjev, ki so vladali Slovencem od Marije Terezije naprej.
V tej številki Odseva objavljamo nekatere od fotografij iz zbirke Toneta Pavlina, in upamo, da bomo s tem spodbudili še koga, da bi začel zbirati gradivo o preteklosti našega kraja, hkrati pa pozivamo tudi vse, ki imajo zanimive stare slike Trzina in Trzincev, da nam jih posredujejo in dovolijo objaviti. Vse stare slike bomo nepoškodovane vrnili lastnikom.
Miro Štebe
Prav v času, ko nam je g. Tone Pavlin pos-redoval podatke o preteklosti Trzina iz svoje zbirke, smo izvedeli, da je tudi učiteljica zemljepisa na osnovni šoli Trzin Tanja Tonin-Hiršman zbrala nekaj zanimivih po-datkov o trzinskem prebivalstvu. Njen pris-pevek, ki nam ga je prijazno posredovala, objavljamo v tej številki:
Na prvi sliki je Rok Florijančič, ki je bil župan v Trzinu med leti 1896 in 1906, sledi slika župana Mi-haela Colnarja - Jezenskega, ki je županoval med leti 1906 in 1941, na zadnji sliki pa je pevovodja Franc Lukman, ki je bil organist v Trzinu ter je med letoma 1925 in 1927 vodil pevski zbor
PREBIVALSTVO TRZINA
Rast prebii/alstva u Trzinu
Število prebivalstva se spreminja od leta 1869, ko je bilo uvedeno štetje. Prebival-stvo je upadalo zaradi vojne, epidemij in množičnega izseljevanja. Naravni prirastek ni mogel nadomestiti velikih izgub. V Trzinu je prebivalstvo počasi naraščalo od začetka štetja do konca druge svetovne vojne, ko je v naselju živelo 840 prebivalcev (leta 1948). Ob popisih v letih 1910 in 1931 je število prebivalstva nazadovalo zaradi vojn in bega ljudi v tujino, največ v Kanado, ZDA in Francijo za boljšim za-služkom. Doma so se srečevali s splošnim pomanjkanjem, dolgovi in visokimi davki na kmetijsko posest.
Po drugi svetovni vojni sledimo naraščanju prebivalstva zlasti v zadnjih dvajsetih letih, ko se je prebivalstvo podvojilo (2673 preb. - 1. 1991). Vzrok je priseljevanje in ne prirastek v domaćih družinah. V industrializirani coni Trzina je število prebivalstva mnogo bolj naraščalo, kot pa število delovnih mest. Vendar imajo ljudje zaradi naravnih in prometnih razmer možnost, da se dnevno selijo v Ljubljano (šolanje, zaposlitev).
Spolna in sfarostna sestava prebivalstva
Leta 1991 je živelo v Trzinu 2673 prebivalcev, od tega 1348 žensk. Največji delež predstavlja delovno prebivalstvo (71,7%). To so moški od 15 - 64 leta ( 50,7%) in ženske od 15 - 59 leta. Otroci (5-14 leta) predstavljajo 16, 6%; mladina (15 - 29 lela) pa 24,3% vse populacije.
Statistični popisi izkazujejo manjšanje dele-ža otrok, mlajših od pet lel (5,1 % -1. 1991 ) in povečevanje deleža starejših od 65 let. Teh je 4,9% vse populacije, od tega 1,6% moških.
Gospodinjsiva in stanovanja
Število gospodinjstev se je moćno povećalo v obdobju od 1971 do 1991, in sicer od 310 na 786 gospodinjstev, ki uporabljajo okoli 10 arov obdelovalnih zemljišč. Največ je štiričlanskih družin, in sicer 262; od teh jih ima 7 kinečko gospodarstvo.
Do konca prve svetovne vojne je bilo v Trzinu 72 stanovanj, v katerih je prebivalo 181 oseb. Do konca druge svetovne vojne se je število stanovanj zmanjšalo za polovico. Največji porast novih stanovanj beležimo v letih 1971 - 1981, ko se pojavi kar 366 stano-vanjskih enot in 1285 prebivalcev. Leta 1991 je bilo v Trzinu 811 stanovanj, največji delež zavzemajo tri in štirisobna (478). V njih prebiva 1652 ljudi.
Narodnoslna sestava prebivalstva
Lela 1991 je v Trzinu živelo 93,4% Sloven-cev, 1,9% Hrvatov, 1,1% Srbov in 0,2% Muslimanov. Ostalega neslovenskega prebivalstva je bilo 0,7%, neopredeljenih pa 2,6%.
Zaposlili/ena sestava prebivalstva
V	Trzinu je 50,5% aktivnega prebivalstva, ki je zaposleno po različnih panogah dejavnosti (I. 1991).
Največ ljudi je zaposlenih v sekundarnih de-javnostih (49%); od tega v obrti kar 31,3%. Na drugem mestu so zaposleni v kvartarnih dejavnostih (26,3%), kar je nad slovenskim povprečjem. Največji delež zaposlenih je v službah, ki opravljajo finančně, tehnične in poslovne storitve (12,3).
V	terciarnih dejavnostih delà le 17,3% aktivnega prebivalstva. To je manj od državne-ga povprečja, ki znaša 28%. Najbolj priljubljena je trgovinska dejavnost s 12,8%.
S kmetijstvom se ukvarja le še 6% vsega aktivnega prebivalstva.
Na drugi strani imamo vzdrževano prebival-
stvo, ki predstavlja okoli 38,8%.
V	tujini biva ali delà okoli 2,9% vseh prebivalcev Trzina.
Sklep
V	prihodnosti lahko pričakujemo še prece-jšnje spremembe v rasti in sestavi prebivalstva v Trzinu.
Nova štiripasovnica je spremenila podobo pokrajine in približala kraj Ljubljani. Popřej moćno prometno obremenjena Ljubljanska cesta - v smeri Domžale - Ljubljana, služi sedaj le lokalnemu prometu. Pomembno je, da je omenjena cesta postala bolj varna in manj hrupna. Ob njej nastaja nova stanovanjska - poslovna soseska v neposredni bližini šole. Le s težavo bi zacrtali jasno mejo med Ljubljano in Trzinom. Pričakujemo lahko nove priseljence zlasti iz ljubljanskega območja. V sodobnem času je trend, da se ljudje iz strogih središč mest preseljujejo na obrobje oziroma v predmestje, kjer si poiščejo bolj kvalitetne bivalne pogoje (manj hrupa, manj onesnažen zrak ). Hkrati pa zaradi razvoja motorizacije z lahkoto premagujejo razdaljo do delovnega mesta.
Delež zaposlenih v industriji se bo po vsej verjetnosti še naprej zmanjševal zaradi gospodarskih težav. Naraščal pa bo delež zaposlenih v trgovini in kvartarnih dejavnostih zaradi pomena znanja v sodobni informacijski družbi.
LITERATURA IN VIRI
1.	Krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana 1995 (11, 112, 133, 232)
2.	Popis prebivalcev, gospodinjstev in stanovanj od leta 1948, Ljubljana 1991
3.	Popis prebivalcev po panogah dejavnosti, Ljubljana 1991
4.	Popis prebivalcev po spolu in starosti, Ljubljana 1991
5.	Popis prebivalcev po narodnosti, Ljubljana 1991
Trzin, 13. 3. 2000 Tatjana TONIN HIRŠMAN
Občinski odbor Trzina med leti 1933 in 1937. Od leve proti desni sede: Janez Jemc - Vesel, Jože Aleš - Pirnat z Dobena, Anton Perne - Ogrov, podžupan, Miha Colnar - Jezenski, župan, Anton Sršen - Kralj iz Loke, Franc Sršen - Andrejček iz Loke, Jakob Kmetič - Tajčarjev, tajnik; stoje: Jože Ručigaj Urbanovo, Ivan Lagoja - Lavptov iz Loke, Anton Kepic - Pajk, Jakob Košak - Primožev, Ciril Grbajs - Cilen. Franc Kavčič, Franc Ložar - Žankar in Franc Mušič - Pav. Odborniki pri katerih kraj ni omenjen so iz Trzina.
Luka Blejec je v Trzinu poučeval od leta 1889 do 1925
slavnostní mesec trzinske fare
7
w največjim cerkvenim praznikom, & -d veliko nočjo, se je v Trzinu začelo zelo slavnoslno obdobje za Irzinsko íaro. Konec meseca bo v Trzinu svela birma, pri kaleri bo sveli zakramenl dekletom in fantom podělil sam slovenski nadškof in ljubljanski metropolit Franc Rode. Ob isli priliki bo nadškof po-trdil tudi nove člane žup-nijskega pastoralnega sveta, teden dni za tem bo slavnostno praznovanje goda trzinskega patrona in zavetnika gasilcev sv. Florijana, še en leden kasneje pa bo 15 prvošol-čkov přejelo svoje prvo sveto obhájilo.
V	trzinski cerkvi in župnišču je že nekaj časa videti živahen vrvež in trzinski župnik g. Pavel Krt ima polně roke delà in skrbi, saj se, kot je že običaj, najbolj zatika pri de-narju. Želje in volja že so, vendar se je treba zavedati, da takšne prireditve Ie niso povsem zastonj, trzinski verniki pa imajo v načrtih tudi širitev župnišča, pa kot pravi g. Krt, zdaj nimajo niti toliko denarja, da bi plačali načrle.
V	cerkvi računajo, da bodo nov zagon na tem področju dali novi člani župnijskega-pastoralnega sveta. Ko so začeli izbirati primerne kandidate za ta odgovoren in častěn položaj, so dobili predloge za kar 85 kandidatov, kasneje pa so dobili izpol-njenih Ie 72 kandidatnih prijav. Ko so opravili volitve, se je v ožji izbor přebilo 26 kandidatov in g. Krt je njihova imena poslal na dekanijo, od tam pa so jih posredovali na škofijo, kjer bodo kandidate potrdili, njihovo imenovanje pa bo razglasil nadškof Rode med svojim obiskom v Trzinu. Slovenski nadškof bo v Trzinu tokral prvič, přišel pa bo kar dvakrat. V soboto, 29. aprila, bo ob 16. uri srečanje z birmanci, nji-
hovimi starši in bolri, vabljeni pa so tudi člani pastoralnega sveta, Karitasa in Gos-podarskega odbora ter vsi tisti, ki s svojim delom kakorkoli prispe-vajo k življenju župnije. Ker je věroučná učilnica premajhna, bo srečanje z nad-
škofom kar v cerkvi. Nadškof pa bo přišel v Trzin še naslednji dan, v nedeljo, 30. aprila, ko bo birmal birmance. Župnik Pavle Krt nam je povedal, da Trzinci sprva, ko je oznanil, da bo letos trzinskim otrokom zakrament svete birme podělil nadškof Rode, niso bili posebno navdušeni. Zalrdil pa nam je, da je zanj prav to poseben izziv. Dejal je, da zna bili nadškof prav prije-ten in da ga je na duhov-niških srečanjih spoznal kot veselega, neobremenjenega člověka, ki se zna zasmeja-ti. Za seboj je imel burno preteklost; v Argentini je celo jahal s tamkajšnjimi kavboji, gauči. G. Pavle Krt meni, da bodo Trzinci spremenili svoje mnenje o nadškofu Rodetu, ko ga bodo spoznali.
Trzinski župnik ne ve, če bo nadškof Rode med srečanjem birmance kaj spraševal o veri in o tem, kaj so se naučili pri pouku. Nadškof se temu običajno izmika, na vsak način pa bo birmance izprašal g. Krt. Povedal pa je, da je zanj pomembnejše verovanje ljudi in njihovo življenje v skladu s katoliškimi normami. Nima rad prisile in odkupovanja z znanjem, ki ga vsiljujejo zaradi videza. Po-men in vrednote cerkve so gioblje, pravi trzinski župnik, in se kar malo nasmiha staršem, ki kar tekmujejo, kdo bo po birmi svojo "žlahto" povabil na boljšo gostijo v kar najbolj znane gostilne, ko imajo srečanje za pripravo na birmo, pa jih pride le dobra polovica. G. župnik ve, da so starši zelo zaposleni in da tudi lepe obleke in metuljčki ter
pogostitve sodijo k birmi. vendar bi želei, da bi starši in birmanci ob tem dojeli glob-Iji pomen birme. »Birma niti ni nujen pogoj za zveličanje, važno je predvsem življenje,« pravi g, Pavel Krt in se ne predaja utvari, da bodo vsi to doumeli. Kar se liče Florjanove nedelje, pa je g. Krt povedal, da se letos v pripravo praznovanja vključujejo tudi občina in druga trzinska društva, ne le gasilci. Florjanove nedelje so trzinski gasilci praznovali že pred drugo svetovno vojno. K maši in gasilski procesiji so takrat prihajali tudi gasilci iz sosednjih gasilskih društev, prireditev pa se je običajno zaključila na vrtu Narobetove gostilne, kjer je bilo vedno družabno srečanje, celo s srečelovom. Po drugi svetovni vojni so običaj opustili, pred leti pa so ga obudili. Za tište čase je bilo to smelo dejanje, saj mu oblasti niso bile najbolj naklonjene. Med Ijudmi pa je obuditev običaja že takrai naletela na veliko odobravanje in so bile maše in sprevodi vedno dobro obiskane. Zdaj, ko imajo gasilske procesije na Flor-janovo nedeljo tudi v drugih krajih, je ude-ležba nekoliko manjša, še vedno pa gasilci ob maši dodobra napolnijo cerkev, gasilska parada pa pritegne tudi precej gledalcev. Mimohod gasilcev se bo letos začel v nedeljo, 7. maja, ob 9. uri, zaključe prireditve pa bo pri osnovni šoli, kjer naj bi že tekle prireditve, predvsem sejem, ki naj bi jih začeli že dan přej, v soboto, 6. maja. Na pobudo Turističnega društva naj bi bila to ena od osrednjih tradicionalnih trzinskih prireditev, ki bi prispevale k še večji pre-poznavnosti in ugledu Trzina.
Miro Štebe



Zupniiski pastoralni svet: 26. marca so potekale volitve za nov ŽPS. Med verniki je bilo pred-laganih 72 kandidatov. Volilnih listkov je bilo oddanih LE 85. Med vsemi predlaganimi pa je svojo "izvoljenost" potrdilo 20 vernikov.
fiiima: Poleg vseh drugih dogajanj v tem prazničnem času se tudi bodoći birmanci pridno pripravljajo. Svetega Duha bodo přejeli na praznik, 30. aprila, ob treh popoldan. Tokrat bomo doživeli to čast, da jih bo birmal nadškof in metropolit France Rode. Priprave za birmo potekajo dokaj uspešno že kar nekaj časa. Zatikati se je začelo Ie v času, ko morajo birmanci pokazati svoje znanje, ki so ga dobili v šestih ali sedmih letih. In naj vam izdam skrivnost: nekateri niti križa ne znajo narediti in niti Oče Naš zmoliti. Pa vendar... važno je, da se bodo botri izkazali ter kupili drago darilo in da starši ne bodo razočarani nad svojimi otroki.
Florianova nedelja: Zopet se bliža še en pomemben praznik za našo cerkev: Florjanova nedelja, ki bo 7. maja. Procesija bo tako kot vsako leto ob 9. uri zjutraj.
4. maj: celodnevno čaščenje: ob 7. uri bo izpostavitev svetega rešnjega Telesa, ob 10. in
11. uri bo maša ter ob 16. in 18. uri prav tako.
1. maj: je čas, ko se začnejo šmarnice; vsak dan ob 19. uri.
"... vsem vernikom in plemenito mislečim ljudem, posebej še našim bolnikom: BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE!" (Vaši škofje)

cerkev na slovenskem
Zopeí se začcnju obdobje, ki je zelo po-
membno za vso svetovno cerkev. Spomni-mo se, za kaj je Jezus trpěl in za koga je umrl. Vsaj v tem času, ko uživate praznične dobrote: pirhe - Jezusova kri, hren - žeblji, šunka - Jezusovo telo ter potica - krona, se spomnite nanj. V roke lahko vzamete tudi Sveto pismo ter preberete kakšen odlomek izjezusovega življenja.
Prazniki:
CVETNA NEDELJA: 16.4.2000 "... Veliko ljudi je pogrinjalo na pot svoje plašče, drugi pa so po polju lomili veje ..." (Mr I 1,8).
Spomin na slovesen Jezusov vhod v Jeruzalem. V spomin na to vsako leto cerkev blagoslovi butarice (šope, begance) in ostalo zelenje.
VELIKI ČETRTEK: 20.4.2000 "... Ko se je zvečerilo, je přišel z dvanajs-terimi. In ko so sedli pri mizi in jedli, je Jezus rekel: "Resnično vam povem: eden izmed vas, tišti, ki z menoj je, me bo iz-dal." Prevzela jih je žalost in drug za drugim so ga spraševali: "Saj menda nisem jaz?" ... (Mr 14,17-20)
Spomin na je
zadnjo večerjo, ko je bila ustanovljena ev-haristija (sveta masa) in postavitev du-hovniškega posvećenja. Ta dan je Jezus izkazal ljubezen do konca - umil jim je noge. V spomin na Jezusov krvavi pot sveto Rešnje Telo prenesemo v tako imenovano ječo.
VELIKI PETEK: 21.4.2000 "... Pilat jih znova nagovori: "Kaj torej
hoćete, da storim z njim, ki ga imenujete ju-dovski kralj?" Ti pa so spet zavpili: "Križaj ga!" ... (Mr 15,12-14) "... Bila je tretja ura, ko so ga križali. Napis o njegovi krivdi se je glasil: "Judovski kralj." ... (Mr 15,25-27)
Spomin Jezusovega trpljenja in smrti na gori Kalvariji. V božjem grobu od obredov dalje hranimo svete Rešnje Telo in se udeležimo čaščenja.
VELIKA SOBOTA: 22.4.2000
"... Nato so se vrnile ter pripravile dišav in mire. V soboto pa so po za-povedi počivale ..." (Lk 23,56)
Dan ima prizvok žalo-vanja spričo spomina na Jezusov grob. Obredi imajo značaj vigilije -bdenja.
Mušič Brane, Rakef Janez in Mušič Blaži pred leti na cvetno nedeljo.
Trzinci so radi tekmovali kdo bo imel višji žegen. Janez Rakef je imel prednost, ker so žegne dělali pri njih doma.
Vsem bralcem Odseva želimo čim bolj doživete dneve velikonoéne skrivnosti.
Uredništvo Odseva
?
DVOJNA ANKETA: I .APRIL IN FLORJANOVA NEDELJA
'Cj, Mateja, a sem ti že povedala, da sva se 2 Žigom zaročila?' Kaj? A res? Ne, a me heeaš?'
Resno. Zaročila sva se. Včeraj. Sva se změnila, da bova oba najprej dokončala takutteto, potem pa se bova poročila. '0... Lepo. Čestitam. ' (da ne omenim tega, da sem bila kar malce šokirana. Pri 18 letih pa zaročena ... No, saj se dogaja ... Ampak) 'Haha ha. I. april!!'
Tako me je torej na dan šaljivcev na iimanice spravila moja šošolka. Pa me je zanimalo, če in kako so za nos potegniii ostale Trzin ce. Poleg tega pa sem svoje sogovornike povprašala ludi o Florjanovi nedelji. Nekateri pravijo, da bi lahko s pomočjo tega praznika make bolj promovirali Trzin. Ali res?
(5t
SERVIS KOLES
RAKUN
Trzin, Za hribom 11/B, tel.: (1) 721-43 - 74 Popravila in servisiranje vseh vrst koles
Delovni čas: ponedeljek - petek od 16.30 do 19.30 ure.
BOŽO HABJAN:
Še sreča, da je bil lelos 1 .april ravno na soboto. Morda me letos tudi zato ni niliče naplahtal, pa tudi jaz se nisem temu posebno posvětil. Sploh pa ob sobotah tudi ne vidiš toliko ljudi, kot jih druge dni. Sem pa vedel, da je prvi april, saj so na radiu marsikakšno 'pihniii', od raznih šal o pivo-varni Laško, nogometnih šal itn. Si moral biti kar malo pozoren na to, o čem govori-jo. Kakšen naivnež bi lahko še kaj verjel. No, pa tudi jaz sem bil na tekmi, tako da smo bili vsi skupaj bolj resni. (je pa Božo omenil, da so najboljše prvoaprilske šale tište, ko sodelavcu rečeš, da ga kliče direktor in potem se le-ta prestrašen odpravi v direktorjevo pisarno, nazaj pa pride ves penast in rdeč, ti pa se le nasmehneš in rečeš: '1.april.') Hmm ... Florjanova nedelja je v bistvu zelo lep praznik. Vsaj ljudje malo skupaj pridejo. Kakšne veselice na ta dan pa po mojem mnenju ne bi bilo potrebno prirejati, saj jih imamo že tako dovolj. Da bi bilo to dobro za promocijo Trzina? Ja, Trzin pa menda že vsi poznajo po julranjih zastojih.
UROŠ ZAJC:
Ja, da je I .april, nili nisem vedel, ker me nihče ni skušal zafrkniti, pa tudi 11a ta dan smo imeli pomembno teknio (finale), tako da sem bil tudi sam malce bolj resen. Lahko li pa povem, da je Srečko Katanec z Italijani podpisal pogodbo in da ne bo več v naši nogometni reprezentanci. Haha. Spomin na 1 .april.
S Florjanovo nedeljo je pa tako. Ker sem član gasilskega društva, ta praznik seveda
poznam. In lahko ti povem, da se že zdaj pripravljamo. Treba je poklicati godbo, naročiti našim mamam, babicam naj spečejo kake piškote, kupiti je treba pijaco ...
FRANCI MUŠIČ:
S prvoaprilskimi šalami je pa tako. Letos sem kar malce pozabil na ta datum (med-klic: je pa to edini dan v letu, ko se pošteno odgovori!), edino hčerka me je doma zafrknila. Se mi zdi, da imamo zelo hiter tempo življenja in da na splošno pozablja-mo na take stvari. Pa tudi včasih (ko smo bili mladi) smo se bolj družili, in če te je kdo nahecal, si se takoj spomnil česa in si mu vrnil. So pa dobre šale vedno dobrodošle (ne samo ko je I .april).
Florjanova nedelja je enkrat v začetku maja, ne? Na ta dan grem k maši. društva, in praznik se mi zdi zelo lep. Je pa res, da ima vsak kraj kakšen svoj praznik in kakšno posebno dejavnost, s katero se lahko predstavi turistom in končno tudi tištim, ki se v ta kraj priselijo. Zdi se mi, da se na ta način ljudje lažje in hitreje povežejo med seboj. Tako se tudi druženje med nami, Trzinci, vidno izboljšuje. Ja, lahko bi naredili malce reklame za ta praznik.
IGOR GLUVIČ:
1 .april: Nikogar nisem in nihče ni mene ... (haha - pa naj si ljudje mislijo, kar hočejo v zvezi s tem. Poleg tega pa se je spomnil še na srednješolske čase in se ob tem prijetno nasmejal).
Po dolgem premišljevanju se je odločil, da je Florjanova nedelja 5. maja oz. da bi to lahko bila druga nedelja v maju. Florjanovo je cerkveni praznik, ki ni nič po-sebnega za turiste. Je pač praznik, za katerega se vsak sam odloči, kako in ali ga bo sploh praznoval. Se pa seveda povabi gasilska drušlva iz drugih krajev, da prisostvujejo pri cerkvenem obredu.
Boste naslednje leto na ftíf prvoaprilsko nedeljo koga potegniii za nos?
/
Mateja Erčulj Folo: Mojca Ručigaj
i Á	
	■Oj J
	J ll
Nič lažjega kot lagati in nič težjega kot dobro lagati.
Portugalski
Ce člověk že zastonj toliko laže, koliko bi šele lagal, če bi se laži plačevale.

Nemški
if
PREGLED DEJAVNOSTI OB POUKU V TRETJEM TRIMESTRU
Kar krepko smo že zakorakali v zadnji trimester šoiskega leta, ki pa je za vse nas precej naporen, saj moramo vložili še veliko energije, ker želimo kar na-juspešneje zaključiti svoje delo. To pa še posebno velja za učence osmih razredov, ki so pred eno svojih večjih življenjskih odločitev - kam po osnovni šoli. Pred tem jih čaka v maju redni rok preverjanja znanja, v juniju pa še naknadni. Z zadnjimi pripravami hitijo tekmovalci, ki so bili najuspešnejši na šolskih in regijskih tekmovanjih, ker jih v aprilu in maju čakajo nove preizkušnje na državnem nivoju. V začetku maja bo zaključek natečaja "Evropa v šoli", katerega smo se udeležili z li-kovnimi in literárními prispevki. Prav v zaključni del tega natečaja so se s svojimi deli uvrstili kar trije učenci. S tekmovanjem za bralno značko so zaključili najuspešnejši bralci. Kot vsako leto bodo tudi letos nagrajeni z bralnimi nalepka-mi ali značkami. Tekmovalci razredne stopnje si bodo ogledali lutkovno predstavo "Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča", ki jim jo poklanja DPM Trzin. Tekmovalci predmetne stopnje se bodo spoznali s pi-sateljico iz soseščine - Bredo Smolnikar, ki smo jo povabili v goste.
April in maj sta meseca, v katerih je tudi nekaj športnih tekmovanj. V aprilu se bodo poměřili tekači na regijskem krosu, v maju pa so razpisana atletska tekmovanja. V okviru vsakoletne pomladanske čistilne akcije smo očistili okolico šole in poti, ki vodijo do nje, vsi skupaj pa se bomo trudili, da tako tudi ostane.
Pred nami so dnevi načrtovanih ekskurzij, tako za učence razredne kot predmetne stopnje, v programu posameznih razredov pa so še zadnji kulturni in naravoslovni dnevi. Prve sončne majske dni bodo učenci razredne stopnje izkoristili za pohod na bližnje vzpetine.
Naših dejavnosti v maju še ni konec, saj se vsi že temeljito pripravljamo na Dan odpr-tih vrat šole, ki bo letos v soboto, 13. maja, s pričetkom ob 9. uri. Kaj pa vam pripravljamo, naj zaenkrat ostane še skriv-nost, saj vas bomo preko vábil pravočasno obvestili o poteku dejavnosti tega dne. Ker je ta dan priložnost za drugačno druženje krajanov s šolo, vas vabiva, da se nam pridružite.
S tem vabilom zaključujeva tudi najin sprehod po dejavnostih ob pouku, ki nas čakajo v dneh pred počitnicami.
Erika Benkovič in Slavka Kozel
OS TRZIN
vabi na
DAN ODPRTIH VRAT
v soboto, 13. maja, ob 9. uri.
Občmski praznik bomo počastili s šopkom solzic s Koroške. Vabljeni!
OGRAJA, Kl NE SLUŽI SVOJEMU NAMENU
Okoli šolskega igrišča so delavci na-mestili lično žično ograjo, ki naj bi služila predvsem zaščiti igrišča in še zlasti tamkajšnje atletske steže pred uničevanjem s kolesi in motorji. V vodstvu osnovne šole so namreč ugotavljali, da popoldanski obis-
kovalci igrišča z motorji in kolesi raz-kopavajo atletsko stezo celo do te mere, da je steza celo nevarna za mlade tekače. Žal pa so se projektanti ograje ušteli. Prehod, ki naj bi omogočal vstopanje na igrišče le pešcem, so naredili preširok, tako da na igrišče še
vedno lahko prihajajo motoristi in kolesarji. Ograja tako enostavno ne izpoinjuje svoje naloge. V šoli razmišljajo, da bi bilo treba prehode zožiti ali kako drugače popraviti, razmišljajo pa tudi, da bi morali v neposredni bližini prehodov urediti kolesarnico, kjer bi obiskovalci igrišča lahko puščali svoja kolesa in motorje.
mam i cam za praznik
Ob materinskem dnevu so se tudi učenci prvili in drugih razredov Osnovne šoie Trzin spomnili svojih marnic. Povabili so jih na predstavo, na kateri so prikazali, kaj vse so se naučili, da bi jih razveseli. Prireditev sta vodila dva učenca - moderatorja, na odru pa so se vrstili re-citatorji, pevci, igralci, lutkarji ... Kaj vse že znajo najmlajši šolarji! Res so se izkaza-
dati priložnost, da se izkažejo. Pokazali so res ogromno znanja in tudi nadarje-nosti, vendar po eni uri pozornost občin-stva obvezno pade, pa če je stvar še tako prijetna, če pa sodelujejo tudi otroci, pa se to lahko zgodi še prej. Nekateri otroci enostavno niso vzdržali več in so postajali nemirni in tudi med občinstvom je bilo opaziti, da je prireditve dosegla že vse, kar bi morala. Predstava bi dobila prav tako laskave ocene, če bi bila nekoliko
ponosno sijale, ko so njihovi nadebudneži tako lepo in pogumno nasto-pali pred res številnimi gledalci.
Bilo je prisrčno in mamice so bile za praznik lepo nagrajene, prireditev pa je vseeno imela manjšo napako. Bila je predolga. Učiteljice, ki so sestavljale program, so se potrudile, in so želele otrokom
Nekateri so na oder prihajali tudi po trikrat, štirikrat in več. Nič niso imeli treme. Če se je komu kaj zataknilo ali se je zmotil, to ni ogrozilo prireditve, saj so se otroci izkazali tudi kot im-provizatorji ali pa je tistemu, ki je iz-gubil nit, na pomoč priskoči! prijatelj - prišepetovalec. Marnic in tudi drugih med občinstvom, ki so do dobra na-polnili avlo osnovne šole, takšni spo-drsljaji, za katere pa je treba priznati, da so bili redki, sploh niso motili. Celo še bolj prisrčni so se jim zdeli, in aplavz je neštetokrat nagradil nasto-pajoče. Oči mamic in tudi očkov so
krajša, saj so se otroci res izkazali in so bili zelo prisrčni.
Nelagodje, ki ga je bilo čutiti, pa je splahnelo, ko sta moderatorja po zadnjem nastopu občinstvo povabila k bogato založenim mizam in sproš-čenemu prijateljskemu klepetu. Na-stopajoči so se pomešali med mamice, babice in druge družinske člane in živahen klepet je spet zbližal sose-de, znance in že skoraj pozabljene prijatelje.
M.Š.
KAZEN - TABU DANAŠNJEGA ČA8A?
Î^^si starši, vzgojitelji in učitelji želimo, da bi naši otroci odrasli v srečne in úspěšně posameznike. Ali se to res zgodi, pa ni odvisno toliko od količine Ijubezni, ki jo otroci dobijo od staršev, ampak dosti bolj od tega, kako jih starši Ijubijo. Če želimo vzgojiti otroke v zdrave, samozavestne os-ebnosti, jih moramo naučiti odgovornosti in samostojnosti. Največjo doto za življenje jim homo dali, če jih bomo naučili spopa-
dati se s težavami in sprejemati odgovornost za svoja dejanja.
Kadar prosvetni delavci govorimo o kazni, vsekakor ne govorimo o maltretiranju otrok, o fizičnem ali besednem nasilju, ampak o zdravih vzgojnih postopkih. Ker pa je v današnji družbi kažen še vedno tabu, sem se odločila narnesto termina kazen uporabiti izraze vzgojni postopek ali posledica, vzgojni ukrep, discipliniranje ipd., tako kot jih upo-rabljajo različni avtorji, přiznáni strokovnjaki na področju vzgoje.
Otroci odraščajo in se učijo tako, da pre-izkušajo svoje meje. Zakaj moramo otrokom postaviti meje?
Člověk je svobodno bitje, vendar le toliko, dokler ne ogroža svobodě sočloveka. Družba določa pravila in meje, da bi lahko vsak člověk svobodno živel. Naloga staršev je, da svojega otroka pripravimo za življenje. Če mu bomo samo dajali, bomo otroka naučili samo sprejemati in ne dajati. Vzgojili bomo egoističnega in egocentričnega otroka.
ZANASE mamice
ZANASE* JAMICE
Dr. Jane Bluestein, znana predavatelji-ca in pisateljiea za vrsto tem, ki se nanašajo predvsem na komunikacijo in odnose med odraslimi in otroki, navaja osnovne človeške potrebe, ki jih moramo upoštevati pri postavljanju meja:
_	Ijubezen
-	sprejemanje
-	spoštovanje
-	komuniciranje
-	spodbujanje osebne moči
-	motiviranje
-	pogajanje
-	popuščanje
-	doslednost
-	zaupanje ...
Meje, ki jih včasih imenujemo pogoji, drugič pravila, so pravzaprav tisto, kar uporabljamo, da v odnosih poskrbimo zase in skušamo v življenju obraniti nekaj reda in zdrave pameti. Če meja ni, lahko drugim storimo nekaj zelo norega - in dovolimo, da drugi store kaj zelo norega nam. Tudi otrokom moramo postaviti meje. Otroci potrebujejo omejilve, da se počutijo varné in zaščilene; odraščajo in se učijo v preizkušanju meja. Seveda jih vzgajamo z lepo, prijazno besedo, zgledom in Ijubeznijo, dokler ne pride-mo do točke, ko je potrebno ukrepati bolj odločno in izreći vzgojni ukrep, če se otrok pravil ne drži in kadar miren pogovor ali večkratno opozorilo ne zaleže.
Dokler se otroci ravnajo po družbeno in moralno sprejemljivih normah, nimamo nobenih težav, delujemo v odnosu "ZMA-GAM - ZMAGAŠ" ter smo enakopravni in demokratični starši. Kako pa takrat, ko otrok ne upošteva dogovorjenih pravil, ko prekorači postavljeno mejo, ko naših nas-vetov, spodbud, navodil in opozoril ne upošteva več? Kako ravnati takrat? Če otrok prestopi mejo, če se ne drži pravil, naj odgovorno nosi posledice. Kljub temu da se z otrokom pogovorimo o posledicah, ki sledijo prestopku, ali o sami napaki, ki jo je storil, velikokrat to ni dovolj. V tem primeru mora slediti vzgojni ukrep.
Npr.: Kako bomo ukrepali, če otrok žali in zasmehuje ali celo pretepa šošolce, kljub predhodnemu pogovoru in opozorilom? Menda ga ne bomo vsakič Ie opozorili! Odgovorni smo, da zaščitimo otroka, ki je žr-tev. Seveda agresivnega otroka ne bomo pretepali, saj nasilje vodi v nasilje, ampak bo ta otrok moral nositi posledice vzgojne-ga ukrepa. Bo ob tem agresivni otrok čutil sram? Upam. Saj le če bo otrok razumel, da je napačno ravnal in se bo svojega rav-nan)a sramoval, ga ne bo več ponavljat Pri
tem pa bomo spodbujali otrokovo čustveno inteligenco, ker ga bomo poizkušali seznaniti in se vživljati v občutke žrtve.
Z discipliniranjem otroka učimo pravilnega ravnanja. Discipliniranje naj bi otroke naučilo, da znajo v svojem obnašanju izbrati boljšo možnost. Discipliniranje nalaga otroku odgovornost, da se obnaša svoji starosti primer-no. Tu pridejo na vrsto realna pričakovanja.
Spoznajte, česa je vaš otrok lizično in mentalno sposoben.
Svetovalka za družine in strokovnjakinja za starševstvo, Beverly Browning Run-yon, dodaja, da k discipliniranju sodi tudi postavljanje nekaterih koristnih pravil. Ta pravila morajo biti:
-	za otroke razumljiva
-	starosti primerna
-	uveljavljiva (takoj veste, kdaj je bilo neko pravilo kršeno).
Kadar otrok prekrši pravilo, mu moramo starši z mirnim glasom povedati, da je naredil napako, otrok pa mora nositi posledice, ki smo mu jih obljubili v primeru, če pravila ne bo upošteval. Otrok odgovarja za to, ker je prekršil pravilo.
Kaj meni imenovana strokovnjakinja o obvladovanju rivalstva med otroki? Citiram: "Predlagam, da kršilca pošljete v jedilnico ali kakšno drugo dolgočasno sobo. Čim manj govorite, na primer: Vidim, da sta se odločila prekršiti pravilo o prepiranju. Po-jdita v dnevno sobo.
Sprejemljiva dolžina časa, ki naj bi ga otrok přebil v dnevni sobi, je ena minuta za vsako leto otrokové starosti. Pri vsaki meritvi bi bila torej enajstletni in osemletni otrok kaz-novana za približno deset minut. Za vsako dodatno kršenje tišti dan pa bi se kazen po-daljšala za pet minut. Na koncu vsakega dne
LITERATURA: -
potegnite črto in vsako jutro začnite znova."
William Damon, profesor na univerzi Brown, eden najuglednejših strokovnjakov za moralni razvoj otrok in mla-dostnikov, piše v svoji knjigi Večja pričakovanja: premagovanje kulture popustljivosti doma in v šoli: "Vsi mladi Ijudje potrebujejo disciplino tako v pozitivnem kot v omejujo-čem pogledu. Če naj se naučijo ustvarjalnili veščin, morajo razvili disciplino, da bi kar se da koristili svojo naravno nadarjenost. Trdno in dosledno disciplino potrebujejo tudi tedaj, ko preverjajo meje družbenih pravil." Omenjeni avtor navaja tudi disciplinske postopke, ki sem jih napisala v prejšnjem članku o čust-veni inteligenci. V svojih načelih in strategijah uporablja tudi termin kazen.
Različna negativna čustva spod-bujajo otroke k učenju in udejan-janju družbeno koristnega ve-denja:
-	strah pred kaznijo,
-	bojazen pred družbenim neodobravanjem,
-	krivda zaradi neuspelega izpopolnje-vanja lastnih pričakovanj
-	sram in zadrega, ko jih zasačijo pri ne-sprejemljivem dejanju.
Omenjeni profesor dodaja: "Živimo v času, ko etika "osredotočenosti na otroka" opra-vičuje vsako pretirano popustljivo vzgojno potezo. Nekoč dragocena premisa osredotočenosti na otroka se pri današnjih otrocih in mladostnikih uporablja (ali zlorablja) za spodbujanje njihove osredotočenosti nase".
Po najnovejših spoznanjih o čustveni inte-ligentnosti so bile najhujše napake, ki so jih zagrešili zagovorniki popustljivega starševstva in vzgoje, razglašanje "dobrih" čustev za junake naše psihe, "slabih" čus-tev pa za hudobneže. Razumevanje otroš-kega razvoja, ki ne upoštava negativnih čustev, je podobno zbrisu osnovnih barv s slikarjeve palete.
Dobra vzgoja je največja dobrina, ki jo lahko zapustimo otrokom.
(Indijski pregovor)
NANCY VAKE
P. S.: "Kazen je vzgojna," pravi mesec v pravljici Zvezdica Zaspanka.
Čustvena inteligenca otrok (dr. Lawrence E. Shapiro)
Starši, ki preveč ljubijo (Beverly Browning Ranyon)
Kako otroku postaviti meje in poskrbeti tudi zase (dr. Jane Bluestein)
M arec je prvi pomladni mesec in v naravi se vse prebuja. Nekako tako se »probudimo« tudi v našem vrtcu. Z mesecem marcem je v našem vrtcu še več dejavnosti in prireditev kot v predhodnem obdobju, saj smo polili energije ob pogledu na prelepo naravo, ki nam zopet odkriva vse svoje barve.
Mali šolarji so v mesecu marcu obiskali Prirodoslovni muzej v Ljubljani. Ogledali so si razstavo živali in kamnov ter minera-lov, najbolj pa jim je ostalo v spominu razs-tavljeno okostje mamuta in jamskega med-veda. Z velikim zanimanjem so prisluhnili kustosinji - vodički, ki jih je vodila po muzeju in jim pripovedovala o življenju živali v pradavnini. Velikost dinozavrov jim je pojasnila s primerjavo z avtobusom, nekega rastlinojedega dinozavra pa kar z višino muzejske hiše. Po končanem ogledu so otrokom pripravili likovno delavnico, na kateri so otroci narisali živali, ki so se jim najbolj vtisnile v spomin. Obiskali smo tudi Narodno galerijo, ki ima pripravljen program Gal v galeriji za pred-šolske otroke. Otroci so si najprej ogledali film, ki pripoveduje o življenju škrata Gala na njegovem gradu Brdo pri Lukovici in njegovem potovanju v Narodno galerijo.
Ob koncu filma pa so otroci dobili zloženko, v kateri so naloge in navodila za ogled slik, ki so razstavljene. Skupaj s kustosinjo so si otroci ogledali slike, ki so opisane v zloženki. Zloženko pa so otroci nato lahko odnesli domov. Na koncu zloženk so lahko narisali tudi slike, ki so jim bile najbolj všeč. Ogledi muzejev in galerij so za otroke zelo zanimivi in priporočljivi. Večina se s temi »hi-šami« sreča prvič, zato je zelo pomembno, kako se jim jih predstavi. Za otroke so ti obi-ski pomembni zato, da se seznanijo z umet-nosljo na način, ki je prilagojen njim in jim je razumljiv. Zaradi takih programov se bodo otroci vedno radi vračali. V marcu smo v vseh skupinah pripravili nas-tope, katerih vsebina je bila povezana s praz-novanjem materinskega dneva. Poimenovali smo jih s skupnim imenom Praznovanje pomladi, to pa zato, da so na nastop njihovih nadebudnežev lahko prišli tudi očetje. Nastopi so bili zelo dobro obiskani, saj starši vedno radi pridejo na nastope svojih otrok, kjer lahko vidijo, kaj vse so se otroci naučili. Po končanem nastopu so otroci mamice obdarili z dařili, ki so jih naredili sami ter pripravili pogostitev.
Že drugo leto zapored smo v tem času pripravili tudi nastop za dedke in babice. Nas-topa se vedno udeležijo v največjem številu.
a okolje In prouor Republike Slovenije ta Sobtvo in (port Republike Slovenije ICRO - Inltilul la celottni razvoj m okolje Domlale
Diploma
V8PN1 PETEKTW
Prejme/o jo vsi mali vodni detektivi
VHT&C. Žflftlf71 7žri«.
ta svoje detekttvsko delo pii preućevanju vode .i vodnega okolja v svoji okolici. la njihovo pnzadevanje pri varstvu okolja jim iskieno Čestitamo in jim ielimo Se veiiko vodno detektivskih uspehov!
Kljub temu da so pomembni člani družine, nekateri ne živijo skupaj s svojimi vnučkami in vnučki in so zato še bolj veseli takih tre-nutkov, ki so namenjeni prav njim. Po končanem nastopu otrok so zapeli tudi dedki in babice. Otroci so jim navdušeno prisluhnili in jih nagradili z aplavzom. Obdarili so jih z dařili, ki so jih naredili sami, ter jih tudi pogostili. Ob odhodu dedkov in babic z vnučki smo opazili zadovoljne, nasmejane obraze, ki so nam potrdili, da je to, kar delamo, tudi za njih pravilno. S tem so nam dali voljo in vzpodbudo za nadaljevanje tega tudi v prihodnje.
V	mesecu aprilu pa je bila tema v mali šoli prometna vzgoja - promet. Ob tej priložnosti smo v vrtec povabili »čisto pravega« policaja Martina. Otrokom je razkazal vso opremo, ki jo potřebuje poticaj pri svojem delu. Razkazal jim je policijski avto in opremo, ki jo ima v njem. Vključil pa je tudi sireno, ki je zagotovo prebudila okoliške zaspance.
V	tem mesecu nam je podjetje L <£ L pripravilo enotedenski plavalni tečaj v Kranju. Udeležilo se ga je veliko število otrok, starih od 4 do 7 let. Otroci so se vsak dan vozili na tečaj, tam pa so jih prevzeli plavalni učitelji, ki so učenje plavanja s sim-pafičnimi pripomočki naredili zelo zabavno.
Petra
UTRINKI IZ VRTCA »ŽABICA« V MARCU IN APRILU 2000
To
o šolsko leto je tudi naš vrtec sodeloval pri projektu Vodni detektiv. Z njim skušamo tudi mi prispe-vati k ohranjanju in zaščiti narave, saj je projekt ekološkega značaja. Poseben poudarek velja ohranjanju voda in gozdov.
Z otroki se redno pogovarjamo in jih seznanjamo, kako pomembna sta gozd in čista voda za naše življenje. Naši sprehodi so pogosto us-merjeni v gozd in k bajerju. Za Gregorjevo smo pripravili akcijo »Ko se ptički ženijo«. Zelo smo ponosni, ker smo za izvedbo te prireditve v naravi přejeli priznanje Ministrstva za šolstvo in šport in Ministrstva za okolje in prostor. Sodelovali pa bomo tudi pri nate-čaju svetovnega dneva zemlje »Dre-
vo obljub materi Zemlji«, ki bo v mesecu juniju.
V marcu smo pripravili uspešen nastop za starše. Otroci so pokazali, koliko pesmic znajo zapeti, kako lepo znajo zaigrati igrico in kako ustvarjalno narišejo svoje sanje na risbice. Znanje za risanje črpajo v likovnih delavnicah. Tudi na praznik mamic nismo poz-abili. V skupinah Čebelic, Metuljev in Pikapolonic smo pripravili nastope za dedke in babice. Marsika-tero oko se je orosilo ob prisrčnih nastopih naših malčkov. Ker smo pridno sodelovali v Cici -bralni znački, komaj čakamo, da bomo odšli v Kulturni dom Domžale, kjer nas čaka presenečenje.
Vzgojiteljica
Vanja Pančur
i>.
'e spominjale, moje drage dame in gospodje, marčnih, torej mojih zadnjih vestičk, kjer sem vas opozarjal, da se po-govorite doma s svojimi otroki o nenasilju. Nekateri že, ostali pa ... »Pa kaj? Pa kaj če mule vrže v tisto raco na Pšati kakšen kamen!« si je mislil marsikdo. Kajne, zakaj pa imamo šolo, no, Ie zakaj imamo šolo, a zato, da se bom sedaj jaz doma ubadal z mularijo. In tako bi tudi ostalo. Če ... Če ne bi bilo velikega poka. Buma! Kot že sedaj nekaj časa, praviloma, prihajajo k nam z negativnim znakom iz gorenjskega konca. Tokrat je prišlo to v podobi treh mladcev, ki so se šli nekakšno vivi sekcijo z mačkami. Domišljija res nima meja. Se predvsem takrat ne, ko gre za nasilje samo. In kaj storimo mi, Ie kaj, moje drage dame in gospodje, malo se zgražamo, ampak Ie toliko, kot to potřebuje naš imidž in čisto nič več. Ampak! Ampak ko pogledamo doma na fotelju našega mačkona in si mislimo: če bi kdo takole našega ... Tudi pomisliti ne smemo do konca in imamo že zarosene oči in pred seboj na tleli prestreljenega mačjega ubijalca. In, a ne, kako se potem čudovito počutimo, kar nekako lažje nam je, katarza je naredila svoje. Seveda pa imamo nasilje vseh vrst in ga tudi vsakodnevno uporabljamo. Člověk se
kar navadi nanj, tako rekoč živiš z njim v ne-kakšnem sožitju. Ja, in ko te takole oblegajo vsakodnevno z večjimi in manjšimi torturica-mi, se člověk le sem ter tja vpraša, kaj delajo znanstveniki, da še niso iznašli proti temu nekakšnega zdravila, kot so to storili za ostale nevšečnosti. Zelo hudo. Kot ste mogoče že tudi ve opazile, moje drage dame in vi, gospodje, da z nasiljem tudi Odsevu ni priza-nešeno in s tem tudi vam, ki ga berete, ne. Dovolite mi, da vam pojasnim, čeprav sem prepričan, da veste, za kaj gre. Vsakega pisma bralcev, ki ga dobimo na Odsevu, smo veseli, in ga prav tako z veseljem objavimo, ne glede na temo, samo da je podpisano. In ko dobimo naslednjič od istega pisca pismo zelo identične vsebine, kot je bilo prvo, ga seveda objavimo in zgodi se, da se marsika-teri bralec z dobrim spominom pri tem branju ustavi in začne razmišljati, da je podoben článek že nekje bral. Ha, in ko dobimo v tretje od istega avtorja pismo, ki je po temi zelo identično prvému in tudi drugemu pismu, ga spet objavimo. Sedaj pa smo že prišli v to fazo, kjer so si bralci čisto na jasnem, da so na to temo od istega avtorja prebrali že prvo ali dodatno drugo verzijo, in marsikdo se sprašuje: za boga svetega, ali imajo res toliko denarja, da se jim ne zdi škoda papir-ja. In ko dobimo od istega pisca pismo, zelo identično vsem identičnim pismom, torej že četrtič ali petič, jih ne objavljamo več. Kot vidite, moje drage dame in gospodje, je to tudi neko zelo prfinjeno nasilje nad vami, bralci, in nekdo mora takšno ponavljajoče se nasilje, ki se močno čuti ob prebiranju vseh člankov, ustaviti.
Ne obstajajo pa na svetu samo negativne
strani življenja: bilo bi predolgočasno. Ob-staja še Ijubezen, smeh, veselje in občni zbori na primer. Ob tej priliki se še enkrat zahvaljujem za obisk vsem udeležencem občnega zbora KUD-a Franc Kotar, ki smo ga imeli 31.03. Plan, ki smo si ga zadali v tej sezoni, bi bil pravzaprav izvedljiv, če bi imeli dovolj sredstev, ker pa teh na žalost ne bo, se bomo pač lotili enega več-jega in nekaj manjših projektov. Kot sem že dejal: tako uspešno, kot je bilo lánsko leto, zagotovo letos ne bo, vendar pa sem prepričan, da bomo v dani situaciji storili vse in pokazali, da to ni utvara, kar znamo in zmoremo. Za začetek pomladi smo tudi v KUD-u naredili čisto pravo čistilno akcijo, in to pred občinsko, z delovnim naslovom - Lažje se diha. V kulisami je na primer naenkrat nastalo toliko prostora, da tista praznina prav pošteno moti. Se zavedate, moje drage dame in gospodje, da je prišla pomlad, čisto prava pomlad, kajti, gospoda moja, dějstvo, da bodo iz zimskih tu prav kmalu spomladanske deklice, je kot na dlani, vse bo frfotalo v vetru, in na vas, moje drage dame, je, da gospodom dopustite vsaj tisto malo proste domišljije, ki jo potrebujejo za svojo eksis-tenco. Sedaj pa dovolj! Že tako gredo ne-katerim vestičke malo na živce, pa naj bodo zato danes malo krajše. Seveda pa - kot vedno, tudi tokrat vsem vam, ki ste se prebili skozi vestičke, želim en lep gledališki pozdrav. Predvsem pa vas prosim, pazite na zdravje, jejte regrat - sprošča in pomir-ja.
Jože Štih
SREČANJE S PISATELJEM IN PESNIliON EVALDOM EUSARJEM
V seriji debatnih večerov, ki jih je spomladi začela trzinska Občina, je v četrtek, 16. marca, Trzin obiskal pesnik, pisatelj, predsednik Društva slovenskih pisateljev in svetovni popotnik Evald Flisar. Pogovora z njim se je udeležilo precej več Trzincev kot prvega debatnega večera, ko je bilo govora, kot smo že poročali, o združevanju v Evropi. Gosta je představil trzinski župan Anton Peršak in na kratko orisal njegovo življenje, delo in potovanja. Evald Flisar, ki se je izkazal za zanimivega so-govornika, je vrsto let živel v Londonu, kjer se uveljavil tudi kot »angleški« pisatelj, prepotoval pa je mnoge daljne dežele, kjer si je izbiral eksotične cilje in hkrati odkrival samega sebe. Nekaj časa je živel tudi v Avstraliji, o svojih potovanjih pa je napisal več knjig, od katerih sta najbolj znani Tisoč in ena pot in Carovnikov
vajenec, pred kratkim pa je v Indiji posnel televizijsko serijo o svojih dogodivščinah. Med njegovim pogovorom s Trzinci smo spoznali, da so tudi nekateri naši soobčani precej potovali zanima! pa jih je predvsem njegov odnos do odkrivanja neznanega in strahovi, ki jih je pri tem premagoval. Vprašanja, ki so jih poslu-šalci zastavljali gostu, so se nanašala predvsem na potovanja, manj pa je bilo vprašanj v zvezi z njegovim pisanjem in delom. Verjetno bi ta vprašanja prišla na vrsto, če bi lahko čas za pogovor še podaljšali, vendar je dobro še kaj pustiti za drugič. Župan Tone Peršak je ob koncu povedal, da med poletnim časom ne bo podobnih debatnih večerov, razmišljajo pa, da bi jih spet pripravljali v jeseni.

igra brez naslova
MALI OGLAS
Caffe la Femme
724 - 29 - 69
Honorarno zaposlimo simpatična dekleta in fante za strežbo v lokalu.
Informacije po tel.: 041/686 900 - Dejan
P.S.: SEBOJ PRIPELJI ŠE PRIJATELJE!!! INFO.: URŠA (041/287-6Û2)
"... Tako kot vsako leto so tudi to leto 25. marca vse mamice sveta praznovale svoj dan - materinski dan. In poglejmo, kaj so jim pripravili organizatorji kulturnih prireditev drugod po svetu: New York - Newjor-ćani so se letos še posebno potrudili in za ameriške mamice pripravili pravo presene-čenje. Na kraju, kje vsako leto praznujejo novo leto, so tokrat pripravili pravi šov. Nastopili so znani pěvci in pevke ter ple-salci. Mamice pa je nagovoril sam predsednik Amerike Bill Clinton ... Trzin: Tudi organizatorji kulturnih prireditev v Trzinu
VABLJENI!!!
niso pozabili na dan mamic. Tako kot sedaj že nekaj let so tudi letos otroci sami, z majčkeno pomočjo, pripravili predstavo za svoje mamice in ostale gospe. Upajmo, da so dobro poslušali besedilo in iz njega razbrali bistvo, ki so jim ga hoteli otroci sporočiti..." 25. marca ob 19. uri je bilo v dvorani kultumega društva zopet živahno. Dvanajst mladih, nadebud-nih igralcev (od prvega do šestega razreda), ki že celo šolsko leto pridno obiskujejo dramski krožek, so pripravili za trzinsko občinstvo kratko igrico. Okvirna zgodbe je bila vzeta iz igre Žarka Petana: Starši naprodaj, ostali del pa so otroci pripravili sami s svojo do-mišljijo. Pokazali so, kako hudo je navsezgodaj vstali iz tople postelje in oditi v šolo, kako grozno je pojesti juho, v kateri plavajo neke čudne zelene stvari, in v kakšno zagato lahko otroci spravijo star-
VABILO!!!
ZOPET VABIMO VSE DIJAKE IN ŠTUDENTE/ Kl BI RADI SVOJO ENERGIJO PORABILI NA KORIŠTEN NAČIN TER SVOJ ADRENALIN DVIÔNILI NA ODRSKIH DESKAH/ DA PRIDEJO NA PRVI SESTANEK/ Kl NI AVDKIJA!!!/ 4. MAJA/ OB SEDMI URI V PROSTORE KULTURNE6A DRUŠTVA FRAN< KOTAR TRZIN (MEN6EŠKA 9). GLEDE NA VAŠE ŽELJE SE BOM© DOMENILI/ KAKŠNO PREDSTAVO NAJ BI PRIREDILI*
še, ko jih vprašajo, kako naslane otrok, predstavili pa so tudi metode laganja o bo-lezni, da ni potrebno v šolo pisat kontrol-ke. Na koncu pa so otroci še enkrat prese-netili svoje mamice. Medtem ko so mame čvekale v baru, hvalile svoje otroke ter se spominjale preteklosti, so jim doma otroci
spekli torto ter naredili ogromen plakat za najboljše mamice na celem svetu. Olroci so odigrali zelo dobro, kajti nekate-rim sploh ni bilo potrebno igrati, ker so ta-ki v resnici. Igra je bila zelo uspešna tudi zaradi kar velikega števila obiskovalcev (seveda pa bi jih bilo lahko še več).
Zahvaljujem se otrokom, ki mi pomagajo uresničevati želje, ter Kulturnemu društvu oziroma Jožetu Štihu, ki mi prav tako omogoča, da se moje želje izpolnijo.
Urša Mandeljc
turistično društvo za ohranitev zelenja
TTako kot je Turistično društvo Trzin prvo predstavilo "novo trzinsko zastavo" na pustnem sprevodu, je bila na občnem zboru dne 30. 3. 2000 verjetno tudi prvič v različnih barvah dekorirana miza delovnega predsedstva- v znaku občinskega grba -žerjavčka.
Prisotni, nekaj nad polovico vseh članov TD Trzin, so slišali poročila in program delà, celotna razprava pa je bila kritično ustvarjalna. Sodeč po njej, Trzince najbolj skrbi, da ne bi prišlo do novih pozidav in sorazmerno temu zmanjšanja gozdnih in kmetijskih površin, skrbi jih izgled dozidav, streh, ograj, in sploh izgled kraja, ki ne bi bil po krajinski zasnovi, skrbi jih tudi to, da se ekološka zavest ne dviga, smeti in odla-gališč po gozdu je več kot preteklo leto, skrbi jih, da so med temi smetmi vse po-gostejše "igle". Večina problemov okolja in prostora rešuje občina, na katero od vse-povsod usmerjamo upravičeno ali neuprav-ičeno kritiko. Moramo pa reči, da je projekt ločenega zbiranja odpadkov v ličnih zabojnikih na ekoloških otokih pohvalna poteza naše občine. Kot pravijo tam, pa je problem tudi pri občanih, saj za take in podobne zadeve nismo pripravljeni odsto-piti niti pedi prostora. Turistično društvo nismo oblastní organ, zato sprejemanje odlokov in sankcij ni naše področje. Je pa naša skrb in naloga, da pristojne na zadeve opozarjamo, da smo vedno zraven, da dobimo povratne informacije, skratka, da bdimo nad našim kra-
Kraj Trzin poznamo kot ob- BRfttCi^ mestno vas z bogato zgodovino O* \ in kulturno tradicijo. S hitrim razvojem se je razvila v tri po- Û0SÊOU membne enote: stari Trzin, ki še poskuša živeti kot vas, stanovanjsko - spalno naselje in industrijsko cono, ki se razvija v po-membno slovensko industrijsko središče. Bojimo se, da bo hitri razvoj izpodrinil kmečko idilo Trzina. Zato je več kot želja, da se v starem delu Trzina, v kmečki hiši, uredi mali etnografski muzej s prikazom materialne in bivalne kulture vasi. To je naša identiteta, na katero moremo biti ponosni in jo moramo ohranjali mladim rodo-vom.
Metoda Uršič
jem, kot KANJA, ki smo si jo na občnem zboru izbrali za svoj znak - simbol.
Ugotovitev, da Trzin ni več vas, je obstala med prisotnimi kot nekaj, o čemer je treba še premisliti, dojeti. Tega, da so v Trzinu trije arhitekturno različni deli, se bomo morali zavedati. Pa vendarle se da spodbuditi prebivalce, ki žive v zgornjein koncu Trzina, s stimulativno politiko občine, da ohranijo vaško arhitekturo. Med člani Turističnega društva je pripravljenost za zbiranje etno gradiva, ki bi bilo na ogled v primerni vaški
hiši. Trzin lahko postane turističen kraj. V to smer moramo razmišljati in ukrepati prebi-valci, vendar člani Turističnega društva pozivamo občino, da se odloči o organiziranosti turizma v Trzinu, mu začrta dolgoročni razvoj. Projekt s strani Turističnega društva je bil pripravljen. Zagotovo pa takoj potrebujemo turistično informacijski center in pot-reben promocijski material.
Vse prebivalce Trzina in druge ljubitelje našega kraja pozivamo, da sodelujejo na natečaju za iz-biro najboljših turističnih spominkov v letu 2000. Po kriterijih lahko predstavite samo spominke in ideje, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo določen turistični objekt, turistični kraj, turistično regijo ali Slovenijo kot turistično destinacijo, in jih je možno izdelati v večji količini za prodajo in so prvič javno predstavljeni. Z denarnimi nagradami/300.000.200.000, 100.000 SIT/ bodo nagrajeni prvi trije najbolje ocenjeni spominki, naslednji trije bodo přejeli pis-na priznanja.
Na občnem zboru je bilo govora tudi o prireditvah, delavnicah, predavanjih, izle-tih, tekmovanju v urejenosti kraja ... o vsem tistem, kar je ponavadi poglavitna dejavnost turističnih društev. Za ozelenitev in cvetje smo pridobili nekaj vrtnarjev in cvetličarjev, ki bodo skupaj z društvi in posamezniki skrbeli za lepši izgled kraja. Na dan čistilne akcije smo organizirali sejem cvetja, pripravljamo se na največjo letošnjo prireditev v Trzinu, Florianovo nedeljo, ki se bo začela že v soboto s sejemsko zabavnim programom. Na dnevu odprtih vrat osnovne šole se bo představil naš turistični podmladek z razis-kovalno nalogo in razstavo ter dramska skupina KUD s skečem - vse na temo "krompir".
Naj za konec povem, da na zborovanju ni manjkal naš tradicionalni turistični kozol-ček s fotografijami lanskih in letošnjih prireditev, na ogled je bila še kronika društva in razpoložljiv propagandni material. In seveda ugotovitev, kje in kaj smo premalo naredili.
Poročilo sem sestavila predsednica TD, zato je lahko tudi pomanjkljivo ali enos-transko. Pišete, opozorite, predlagajte na temo Turizem smo Ijudje! Letos smo si zadali pomembno nalogo, in sicer da pridobimo vsaj še enkrat več članov in čim več simpatizerjev. Pridružite se!
Joži Valenčak
Razglasitev bo na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju od 8. do 17.9. letos. SPOMINKI S POTŘEBNÍMI PODATKI morajo biti poslani na Turistično zvezo Slovenije, Mikloši-čeva 38,1000 Ljubljana, do 15. 06.2000. Dodatne informacije lahko dobite na omen-jenem naslovu ali v Turističnem društvu Trzin.
Če je to prva spodbuda za razvoj turističnega spominka v naši občini, bo potrebna še nasled-nja - občinski natečaj za izbor lokalnega spominka /o tem več v naslednji številki/.
aktualno iz turističnega društva trzin
JAUNI NATEČAJ ZA IZBIRÛ NAJBOLJŠIH TURISTIČNIH SPÔMINKÔU U LETU 2000 -
TZS in Združenje spominkariev Slovenije
________STRELSKA DRUŽINA TRZIN_
K*Néije se sïieLiKA seieiiA
E E BACH IN *B*EJeM
Pred nami je le še Državno prvenstvo z zračnim orožjem, kjer bomo nastopali z 11 střelci Stretskega društva Trzin. Z nas-topi v ligah smo lahko zadovoljni, saj smo lelos prvič okusili nastope v I .ligi s pištolo, še vedno ostajamo vsakoletni kandidati za uvrs-titev v I .ligo tudi v disciplini s puško, mladinci pa so dokazali, da so lahko kos tudi prvim ekipam nekaterih znanih društev. Tudi letos smo v vitrine dodali lepo število pokalov, posamezniki pa obogatili svoje zbirke medalj. Naj omenimo nekaj važnejših rezultatov.
Državne lige
-	7. mesto (I. liga pistola)
-	5.mesto (2. liga puška)
-	11 mesto (2. liga puška sever)
-	3. mesto (3.liga pištola)
-	3. mesto Srečko Vinko
-	5. mesto Jernej Adlešič
Regijsko prvenstvo
-	2. mesto	Tilen Jakša (pionir)
-	2. mesto	Andreja Blažič (članica)
-	I. mesto	mladinci ekipno
-	2. mesto	člani ekipno
-	3. mesto	pionirji ekipno
v
Žerjavčki so znani v naši občini. Oh no, to so tišti ta "pravi ", ki so sicer ukorenin-jeni Trzinci, a tudi radi pogledajo iz njega in se kar nekajkrat na leto odpravijo na izlet, ki je včasih organiziran v neznano, naj-večkrat v določen kraj. Tako je bilo tudi letos, to je 27. marca. Izlet sta organizirala jožica Valenčak in Janez Štebe, člana društva. Na vabilu je pisalo: "Izlet v Tomaj, Štanjel, Novo Gorico." Podrobno sta na plakatu zapisala, da bomo na izletu viděli kulturne znamenitosti, zanimivo pokrajino in ljudi, okusili zdravo primorsko hrano in pijaco. Vse to smo res doživeli. Gospa Jožica Valenčak je izletnikom pripravila prijetno predavanje iz zemljepisa Primorske, iz književnosti naših znanih pesnikov iz Primorske, posebno o Srečku Kosovelu. Z zanimanjem smo poslušali o
Finale dopisne lige
-	1. mesto Andrej Perne
-	I. mesto Franci Brečko
-	I. mesto člani ekipno
-	i. mesto veterani ekipno
-	2. mesto	mladinci ekipno
-	3. mesto	Božo Habjan
Andreja Blažič in Srečko Vinko sta bila izbrana v B reprezentanco Slovenije in več kot dostojno zastopala barve Slovenije na mednarodnem tekmovanju v Rušah, kjer sta se oba uvrstila med najboijših osem strelcev. Andreja Blažič in Tilen Jakša sta bila izbrana med najboljše střelce gorenj-ske regije, ki so nastopali na Pokalu strel-ske zveze Slovenije, ter nenazadnje nastop v finalu Jerneja Adlešiča na mednarodnem tekmovanju v Trzinu.
Finale dopisne lige je za veterane v bistvu državno prvenstvo. Prav v vsaki disciplini, ki smo se je udeležili, smo odnesli vsaj en pokal ali medaljo in tako kot vsako leto doslej nanizali najboljše rezultate med všemi društvi. Predvsem Andrej Perne, Franc Brečko in Franci Mušič so nepremagljivi v svojih disciplinait. Střelci se čudijo Andrejů Pernetu, ki že preko 20 let niza rezultate,
Maksu Fabianiju, arhitektu in urbanistu, in o slikarju Lojzetu Spacalu. 0 njiju nam ie še podrobneje spregovorila kuslosinja v Stan-jelu. Obzidani Štanjel je izredno zanimivo srednjeveško, terasasto mestece. Videti Štanjel! Moraš ga doživeti in po ogledu ob-čutiti duševno bogastvo. Vreme nam pri ogledu ni bilo prav nič naklonjeno. Zato pa smo lahko doživeli lepoto štanjelske cerkve sv. Gregorja s pesmijo v srcu in na ustih. Nato smo vedrili v Ferrarjevem vrtu, ki ga je zas-noval naš arhitekt Maks Fabiani. Da o legoti Štanjela sploh ne govorim oz. ne pišem. Se enkrat povem: to je treba videti, doživeti in si zapisati v svoje misli, da jih boš imel za spo-mine za prihodnje dni. A naša Jožica nas je vodila še in še po Primorski, nam odkrila skrivnosti igralnice Perla v Novi Gorici in nato še omogočila avto-busni ogled tega mlađega mesta, starega ko-
ki jih nekateri niso dosegali v svojih najboijših letih. Ravno tako je Franc Brečko v svojih disciplinah med najboljšimi že vrsto let, tako s puško kot pištolo.
Ob uspehih se střelci zahvaljujemo vsem, ki finančno pomagajo Strelskemu društvu Trzin, predvsem pa Občini Trzin, podjetju Biring, podjetju Těsnila, Jan Barujemc, Livarni Libametal, vsem, ki so podprli lek-movanje za prehodno sekirico Borisa Pa-ternost; ŽITO, BAUHAUS, DZS, Frizerski salon Samson, Optika Krhlikar, Trgovina Levček, Flis, Arvaj, AvtoZvok, Avto-Akustika in vsem občanom, ki kakorkoli pomagajo Strelskemu društvu.
V zahvalo vsem bomo tudi letos priredili Strelsko veselico, ki bo ob ansamblu 12. nasprotje potěkala v soboto, 26.8.2000. Tudi letos bomo skušali ustvariti vzdušje, ki bo zadovoljilo večji del občanov. Zato vam svetujemo, da do navedenega dne za-
maj 52 let, seveda če ne upoštevamo stare železniške postaje iz dobe Avstroogrske. "Ogledov dovolj," je rekla voditeljica in voditelj Janez Štebe je ukazal: "Šofer, peljite nas na Vitovlje ", t.j. na kmečki turizem na kosilo, ki je bilo odlično, prav tako pijaca. Lastniki so nam omogočili pokušino kmeč-kih dobrot /vina, klobas, pršuta/ in omogočili nakup vina v lepih steklenicah. Brez pesmi seveda ni šio. Žerjavčki smo prepe-vali in s pesmijo nadaljevali v avtobusu. Tako smo se vrnili v naš Trzin. Saj veste -lepo je povsod, a najlepše je doma, t.j. v Trzinu. A želja, da bi šli spet na izlet, je v žerjavčkih vedno prisotna. Kam bomo šli naslednjič, so spraševali. To boste izvedeli, če priđete v ponedeljek ob 16. uri v gostiš-če BOR v Trzinu. To je na levo, preden vstopite v trgovino Marcator. Pridite, do takrat pa nasvidenje.
Zapisala: Lučka Župan
LETOŠNJI PRVI IZLET ČLANOV DRUŠTVA UPOKOJENCEV ŽERJAVČKI Trzin
V soboto, 4. 3„ smo se mladi planinci odpravili na izlet proti Primorski. Vreme, kot je že navada zadnje čase na naših izletih, ni bilo ravno super. A smo vseeno šli; ena stara sitna gospa, nek Indijanec, čarovnica, Pika No-gavička, gospa zdravnica, miška, ostarela nuna, crnka in ostalih 13 normalnih (ali pać ne, bila je namreč pustna sobota). Odpeljali smo se z velikim avtobusom, manjši se je namreč pokvaril še pred odhodom in smo se zaradi tega morali odpove-dati nekaj ogledom, ki jih velika 'mrcina'
zaradi ozkih cest ne bi zmogla. Tako smo videli grad Socerb, mrtvaški ples v cerkvi v Hrastovljah, klife v Strunjanu in soline. Ob dežju, ki nas je začel popoldne lepo zalivati, pa smo se na hitro odločili še za dodatno spremembo plana in zavili na suho - pod zemljo - v Postojnsko jamo. Na avtobusu je potem Emil mučil strune na kitari, mi pa svoje glasove. Imeli smo se super. No, naslednji izlet nam je pojedel dež na pr-voaprilsko soboto, tako se vidimo spet po prvomajskih praznikih.
18. in 19. 4. smo se štirje zagnani udeležili seminarja 'Družabnost v gorah' v organizaciji MK PZS v Bavšici. Spet smo domov přinesli nove ideje, ki
nam bodo koristile pri ukvarjanju z mladimi pri krožku, na izletih in taborih.
15. 4. pa smo se udeležili zbora MO na Igu, kjer je beseda tekla o mednarodnem sodelovanju, informiranosti mladih v planinski organizaciji, pokrajinskih odborih ter o prenovi akcije Mladi planinec in tekmovanja Mladina in gore.
Tabor za osnovnošolce bo. Prostor smo si že rezervirali, priprave tečejo, prijavnice pa bodo takrat, ko boste tole brali, verjetno že v vaših rokah, če ste eni tistih, ki jih mika življenje pod platneno streho med prijatelji v gorskem okolju.
IM
ÉÉ
ëmm
PD TRZIN
planinsko društvo onger trzin
NOVICE IZ MLADINLTKEGA OD/EKA
Nabiranje novih Ide] za delo z mladimi planinci: Seminar "Družabnost v gorah" -Bavšica 2000
VABILO
Člane PD Onger Trzin in druge ljubitelje planin vabimo na
izredni občni zbor PD Onger Trzin.
Zbor bov četrtek, 11. maja ob 19. uri v dvorani KUD Franc Kotar Trzin, Mengeška 9.
Vabljeni!
MLADINSKI PLANINSKI TABOR
=> Devet prijetnih dni med prijatelji in devet noči v spalni vreči pod platneno streho. Obilo smeha, družabnih iger, šaljivih in športnih tekmovanj, ustvarjalnih delavnic ter petje ob tabornem ognju (ob spremljavi kitare). => Lov za zakladom in planinski krst - seveda za tište, ki planinskega imena še nimajo! => Skrivni prijatelj, ki te bo cei teden razveseljeval z drobnimi pozornostmi. =» Nova knjižica s pesmimi, zanimivostmi s kraja taborjenja, horoskopom in še čim. => Vzponi na bližnje vrhove; na nas čakajo Rogač (oz. Mrtvi menih - tako mu pravijo domaćini) (1547 m), Raduha (2062 m), Veliki vrh (2110 m) in za najbolj "uhojene" Ojstrica (2350 m).
Ogled naravnih, kulturnih in ostalih znamenitosti tega konca Slovenije: (Snežna jama na Raduhi, solčavska tisa, slap Cue, žvepleni izvir pri Riherju). => Noč na prostem (bivakiranje) za vse pogumne s toplo spalno vrećo in še marsikaj drugega, seveda.
AMPAK KJE???
LETOŠNJI MLADINSKI PLANINSKI TABOR BO POTĚKAL V DOLINI PODVOLOVUEK OD 25. JULIJA DO 3. AVGUSTA. PRIJAVNICO LAHKO DOBITE V TAJNIŠTVU OŠ TRZIN IN V PODAUŠANEM BIVANJU NA OŠ TRZIN. VSE DODATNE INFORMACIJE: 721 -02-47 (EMIL).
indija
sairam - bog s tabo
Čeprav na prvi pogled le navaden gozdlček gre za neverjeten pojav: vsi nadzemni deli dreves so med seboj pod zemljo povezani. V bistvu gre za eno drevo.
• In kje ste stanovali?
Kot sem že omenil, smo se najprej napotili v Puttaparti in sicer v Ashram. Ziveli smo v dvo in več posteljnih
Planinec m popotnik Franc Klun se je v zadnjem času prelevil v svetovnega popotnika. V izredno kratkem času je obiskal več daljnih dežel kot večina drugih Trzincev. Lani jeseni je bil v Venezueli, nedolgo zatem je obiskal Tajsko, februarja letos pa se je z ženo podal na putovanje v Indijo. lam je, kot pravi, spoznal deželo nasprotij. Umazanija in revščina na tni strani, a prijazni Ijudje in uinirjen tok življenja na drugi so pustili inešane vtise. Celo narava kaže več obrazov. Po svoje suho in vroče podnebje onemogoča rast zelenega, na drugi strani pa namakanje ob rekah rojeva čudeže ...
Ko se srečata namakani in posušeni svet: ob rekl Ijudje zemljo prilagajajo gojenju riža.
sobicah. Prenočišča so izredno poceni, pravzaprav je življenje v Indiji nasploh poceni. Temu primerne so tudi delavske plače, ki so v naših očeh grozljive. Za hrano na dan porabiš na primer od 150 do 200 tolarjev. Sokovi in kokakole niso dražji od 60 tolarjev. Prenočevanje v Ashramu pa stane samo okrog 500 tolarjev.
• Pa Ijudje in njihova kultura? Njihove vrednote in navade se verjetno od naših kar precej razli kuj ej o ...
Ljudje so resnično precej drugačni od nas. Tam člověk na primer ne vidi odraslega, ki bi kolerično nadiral otroka. Ljudje so na splošno veliko bolj umirjeni. Življe-njski tok je upočasnjen. Odnosi so drugačni. Otroci pazijo na bratce in sestrice po cele dneve, ko so starši na delu. Tudi norme so v njihovi kulturi precej drugačne od naših. Še reklame po televiziji so drugačne ... Reklama za šampon, na primer, prikazuje žensko, ki pa je za razliko od naših mod-elov povsem oblečena. Pa ne samo reklame. Tudi na plažah se domačin-ke nikoli ne slečejo. Celo v vodo se podajo ovite v sarije.
• Podnebje v Indiji je popolnoma drugačno kot pri nas. Kako to vpliva na življenje in ljudi?
Ljudje so, kot sem že omenil, precej bolj umirjeni ... Življenje pa se tudi prilagaja podnebnim pogojem. Zaradi nenehne vro-čine so ljudje razvili svojstven način oblačenja ... Obleke so ohlapne in svetle. Sari je le kos blaga, ki si ga ženske na poseben način ovijejo okrog telesa. Dolg je lahko celo šest metrov. Zanimivo je, da so vse
si srečanja z njim želijo tako močno, da so pripravljeni vstati celo sredi noči, da bi lahko prišli v prve vrste. In zanimivo - večina obis-kovalcev je Evropejcev, oziroma belcev! Indijci sploh niso v večini. Je pa res, da se je veliko število domačinov zbralo na dan prve prazne lune oziroma mlaja. To je njihov na-jvečji praznik. Da smo bili ravno takrat tam, je bilo le srečno naključje.
• Kako je sploh naneslo, da ste se od-ločili za obisk oddaljene Indije?
• Narava pa ni bila edina, ki je ponujala čudeže ...
Ja. Nastanili smo se v predelu mesta Puttaparti, ki se imenuje Ashram. Tam prebiva tudi Sai Baba, ki je neke vrste "duhovni pastir". Pravijo, da že samo s svojo navzočnosto nekatere pripravi do joka ... Ljudem, ki so mu pripravljeni prisluhniti, pripoveduje o svojem pogledu na svet. Uči jih brezpogojne Ijubez-ni, a ne na podlagi kakšne od svetovnih ver. Sam pravi, da veruje v ljubezen, ne nasprotuje pa nobenemu od verskih prepričanj. Zavzema se za izobraževan-je prebivalcev ter jih usmerja k misel-nosti, da je v življenju zelo pomembno
delo. Izgradili je dal celo bolnišnico, katere 1 '«vz^.av ne vem. z, /.eno sva se nar ouio-usluge so brezplačne. Ni malo takšnih, ki Clla- V íd,ruariu sva se Podružila skupinici
Slovencev, ki se je odpravl-jala tja. Naključno so z isto skupino potovali tudi Oskar Kogoj in pa Ivo Kisovec z ženo. Iz Ljubljane smo najprej poleteli v Pariz. Nato pa nas je pot vodila v Indijo. Pristali smo v Bangaloreju. Nato smo se s taksiji odpel-jali v Puttaparti, kjer smo se nastanili. Potem smo večinoma potovali le še z rikša-mi ...
Bolnica, ki io je dal zgraditi Sai Baba. Zdravljenje v njej naj bi bilo zastonj.
obleke brez gumbov. Pomagajo si recimo z vrvicami in podobnim. Ženska garderoba obvezno vključuje tudi ruto, ki prekriva ramena. Po drugi strani pa je odkrit popek nekaj povsem običajnega. Še en dokaz, da so njihova merila popolnoma raz-lična od naših.
Otroci v Indiji
•	Mar stroga pravila oblačenja veljajo tudi za turiste?
Stroga pravila oblačenja sicer ne veljajo povsod, je pa res, da je popolna zakritost vsaj za obisk Sai Babe obvezna. Pred vstopom namreč obiskovalce skrbno pregledajo. Med "sean-sami" je tudi prepovedana uporaba kakršnihkoli elektronskih napravic, na primer fotoaparatov ali diktafonov. Prepo-vedani so celo vžigalniki, vžigalice in cigarete.
•	Kako se odvija indijski vsakdan?
Vse se dogaja na ulici. Ljudje tam kuhajo, likajo, šivajo, perejo ... Vse se dogaja na ulici. Tudi hiše so ves čas nastežaj odprte in nič ni skrilo pred očmi drugih. Hiš pravzaprav ne potrebujejo. No, razen za spanje.
•	Ste ves čas potovanja ostali v Ashramu?
Ne. Z Ivom Kisovcem sem se kasneje od-pravil tudi na krajši izlet v Goo. Nahaja se na obali Arabskega zaliva in je bila vse do 1958 portugalska kolonija. V Goi je življenje drugačno kot v Puttapartiju. Tam vegetarijanski način življenja, ki je v notranjosti zelo strog, preseka ribja hrana. Tudi krave kot svete živali imajo na obali drugačen pomen. Med tem ko se po obali prosto
Kamnita kolesa!
sprehajajo, jih v notranjosti pogosto uporabljajo za delovno silo. Vsekakor pa je po vsej Indiji uživanje kravjega mesla strogo prepo-vedano. Enako velja za uživanje alkohola. Hrana pri njih večinoma temelji na rižu in ze-lenjavi. In pa seveda na nepogrešljivih oštrih, pekočih začimbah. Turistom je namenjenih več vrst restavracij: od indijske in azijske do evropejske.
• Pa narava? Slednjo sem spoznal prav na omenjenem izletu v Goo. Videl sem na primer zanimi-ve kamne, težke celo po več ton, ki stojijo na vrhu osamljenih gričev. Izgleda kakor bi jih tja namerno za-nesel helikopter. V resnici pa pojav razla-gajo na podlagi dějstva, da že par stolelij
Kat ja Rebec
tam ni bilo potresov, ki bi okolico zravnali. Tako se kamenje zaradi dežja kruši, veliki kosi pa ostajajo ...
Sicer pa je narava zelo dvolična. Po eni strani je suha in pusta. Po drugi strani pa se na namakalnih območjih dogajajo pravi čudeži. Tam se boholi zelenje, pridelujejo riž in podobno ...
Indija bo Francu Klunu, njegovi ženi in pa tudi ostalim popotni-kom gotovo ostala še dolgo v spominu. Ne bodo pozabili tistih ozkih cestic, ki povezujejo oddaljene kraje. In hrane, ki je tako drugačna od naše. In ljudi, katerih kultura je tako samo-svoja. In seveda Sai Babovih naukov. In ne bodo pozabili vtisa, ki ga je pustila na njih ta nenavadna, a lepa, oddaljena dežela.
prireditve športnega društva v mesecu maju
O ^ £ ©
A

p
1 rihaja mesec maj in z njim praznovanje druge obletnice Občine Trzin. Tudi letos bomo člani Športnega društva Trzin med praznovanjem pripravili več prireditev. Nismo pozabili na naše najmlajše, prav tako nismo pozabili na tekače. Ker pa se je tudi nogomet že dodobra usidral med Trzinci, se bodo nogometaši lahko poměřili med sabo tudi na Turnirju trojk v malem nogometu.
v soboto, 13.05.2000, bomo v sodelo-v'anju z vrtcem Žabica na ploščadi OŠ Tr-
zin pripravili OTROŠKO OLIMPIADO. Na
njej bodo sodelovali otroci iz vrtca Žabica Trzin in ostali predšolski otroci iz Trzina. Ne bo manjkalo družabnih iger za otroke, športna tekmovanja pa bodo tudi za starše. Na le-tošnjo Otroško olimpiado bomo povabili tudi glasbenega gosta, katerega, pa naj zaenkrat ostane še skrivnost.
Na svoj račun bodo prišli tudi vsi ljubitelja nogometa, saj bo v soboto, 27.05.2000, TURNIR TROJK V MALEM NOGOMETU.
Tudi letos bomo člani Športnega društva
pripravili TEK V	i i »
SPOMIN NA PETRA LEVCA, ki bo v
soboto, 03.06.2000. Vse Trzince in tekače iz ostalih slovenskih krajev vabimo, da se teka udeležite v čim večjem številu. Letos pripravljamo tudi novost, in sicer: v kolikor bo dovolj prijav, bomo organizirali poleg 5.500 m tudi 12 km dolgo tekaško progo.
Po končanem teku pa bo velika športna vrtna veselica.
Tanja P.M.
odprto prvenstvo občine trzin v veleslalomu
REZULTATI VELESLALOMA:
Predšolski dečki:
1. Jan Lap	1 88,59
	
Deklice od 1.-4. razreda:	
1. |NeliLenček	1 49.43
Deklice od 5.-8. razreda:
1. I l.idija Ručman
Dečki od 5.-8. razreda:
Žiga Majski
Alešjenslerle
Andraž Mirnik
Drejc Skopec
Blaž Pozman
Mladinci nad 15 do 20 let:
Luka Mušič
David Peslolnik
Članice nad 20 do 35 let:
Maja Mirnik
2. Tatjana Slrmljan
Člani nad 20 do 35Iet:
Peler Pelan - SD Trzin
Franci Valenčak
Damjan Škrlep
Tone Kepic - ŠD Trzin
Aleš Kosmač - ŠD Trzin
Tomaž Valenčak
Bojan Perko
Roman Iglič
Anton Gergek
Marjan Novak - SD Trzin
Dušan Kralj
Miha Strmljan
Članice nad 35 do 45 let:
Nataša leme
30.94 31.72 34.35 35.59 46.53
34.34 54.08
36.65 49.19
27.69 29.03 29.75 31.12 31.85 32.36 32.96 32.98 33.82 35.03 35.60 40.59
32.65
Veterani nad 55 let:
Anton Župan - SD Trzin
32.08
Franc Valenčak
39.33
Janez Strmljan
41.41
Anton Ipavec
102.95
Jmučarsko društvo Trzin je v soboto, 11.03.2000, na Kobli priredilo že 2. prvenstvo občine Trzin v veleslalomu. Ob odhodu iz Trzina so nas spremljali oblaki, vendar pa je že pred Bohinjsko Bistrico posijalo sonce, ki je kasneje kar dobro omehčalo progo. Toda kljub zmehčani pro-gi je tekmovanje dobro uspelo. Prvenstvo v veleslalomu so ob vzpodbujan-ju sotekmovalcev in ostalih obiskovalcev odprli najmlajši smučarji in smučarke, ki so
se pogumno podali med veleslalomska vra-tica. Za najmlajšimi so se po posameznih slarostnih kategorijah poměřili še ostali tekmovalci in tekinovalke. Po končanem tekmovanju je predsednik Smučarskega društva Anton Župan najbolj-šim trern v posameznih kategorijah podělil kolajne. Najhitrejši med moškimi, Peter Pelan, in najhitrejša med ženskami, Nataša Jemc, pa sta iz rok predsednika přejela pokal. Za popestritev dneva so člani Smučarskega društva izvedli še srečelov, tako da je vsak udeleženec srečanja prejel praktično nagrado.
Veterani nad 45 do 55 let:
1.	Franci Mušič	45.23
2.	Franc Mušič	72.34
		
Veteranke nad 55 let:		
	Jožica Valenčak	107.25
Najhitrejši tekmovalec:
Peter Pelan - ŠD Trzin Najhitrejša tekmovalka: Nataša Jemc
Nalstarejšl udeleženec
Smučarsko društvo Trzin se zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so s svojimi prispevki pomagali pri izvedbi odprtega prvenstva občine Trzin v velesialomu:
Občina Trzin, Iskratel Kranj, Vele Domžale, Trgovina Dermastija-Rossini Mengeš, Zava-rovalnica Triglav Domžale, Elpan d.o.o. Trzin, Trgovina Zastopnik, Bistro Blatnica, Bife pri Matičku, Pizzerija Baron, Ključavničarstvo Kogovšek, Kovinoplastika Viplam, Avtoservis Honda, Jan bar, Cvetličarna Ciklama, Avto-
kleparstvo Pančur, Kimi d.o.o. Trzin, Biring d.o.o., Čistoča d.o.o., Gostilna Orhideja, Gos-tilna Pr'Jakov Met, Bar Repek, Lesna galanterija Lap Brane, Gradbena mehanizacija Lagoja Tone, Tekstilna galanterija in trgovina Šimenc, Vulkanizerstvo in avtopralnica Knavs, Lukan Franc, Izdelovanje peciva Jurček Depala vas, Foto studio Rihter, Sadje-zelenjava Pri Martinez.
Tanja P.M.
BRALC
Gospod urednik Odseva,
člani Smučarskega društva Trzin se z vašim komentarjem v članku »TUDI BREZ SNEGA GRE« v marčevski izdaji Odseva ne strinjamo, da je Smučarsko društvo zaspalo, in ni uspelo pripraviti tečaja in ne smučarskega izleta v času zimskih počifnic. Verjetno vam je poznáno, da si vsako društvo izdela svoj letni plan delovanja, in tudi smučarji smo ga pripravili. Zimo smo po naših ocenah pričakali pripravljeni, saj smo s svojim prostovoljnim delom na bru-narici in smučišču prispevali kar 637 de-lovnih ur. Zimsko sezono smo na smučišču v Dolgi dolini odprli že 27.11.1999 in jo ob pomanjkanju snega zaključili 30.01. 2000. Ob vikendih je kljub tenki snežni podlagi obiskalo naše smučišče kar lepo število smučarjev - izdali smo 239 vozov-nic. Ob tem pa moramo navesti še nekaj podatkov: ob obratovanju smučišča mora biti prisotnih vsaj pet članov društva, kar pomeni, da smo v obratovanje smučišča vložili 492 ur prostovoljnega delà. V našem programu za sezono 1999/2000 smo si zadali tudi nalogo, da organiziramo smučarski tečaj v času zimskih počitnic. Razpis je bil objavljen v januarski številki Odseva. V tem razpisu je bila navedena tudi varianta, da bi tečaj izvedli izven ob-činske meje. Žal pa je bil preskromen od-ziv, prijavilo se je namreč le pet kandidatov, zato smučarskega tečaja na kakšnem drugem smučišču nismo izvedli. Navajamo še podatek, da društvo do začetka zimskih počitnic za svoje delovanje ni přejelo nobe-nih finančnih sredstev kljub prošnji, katero smo posredovali na občino Trzin in je po vsej verjetnosti romala v koš, ker odgovora nanjo še do danes nismo přejeli.
Gospod urednik, upamo, da boste v bodo-« pristopili tudi h kakšnemu članu Smučarskega društva ter ga vprašali o planili, težavah, lepih doživetjih ...
Pripis glavnega urednika
Prizadevnim članom smučarskega društva se za oznako, da so v času zimskih šoiskih počitnic zaspali, opravičujem. Oznaka morda res ni najbolj primerna, hotel sem namreč le napisati, da med zimski mi počitnicami člani smučarskega društva niso za šolarje pripravili ničesar, kar nedvomno drži, vse je očitno ostalo pri željah in načrtih. Me nim, da bi od smučarjev vseeno tah ko pri-čakovali, da bodo organizirali vsaj en smučarski izlet za Šolarje in njihove starše. Na občini so imeli prav za dejavnost otrok med šolskimi počitnicami rezerviranega nekaj denarja, ki so ga drugi znali dobiti, ne vem, kako smučarjem to ni uspelo. Menim, da ne gre samo za ignoriranje društva s sirani občine. Mogoče smučarji niste ubrali prave poti?!
Poznam prizadevno delo članov smučarskega društva pri urejanju smučišča in brunarice in moram reči, vsa čast jim za ta prizade vanja. Lani smo njihovi dejavnosti - čeprav so takrat delovali še v sklopu Športnega društva Trzin, na men i li precejšen de! marčevske številke. Skozi vse teto smo nato spremljali delo novega društva in dogajanja v zvezi z njim. Tako smo pisali o us lan ovne/n občnem zboru, o njihove m delu pri brunarici, celo o vlomu v brunarico pred novolelnimiprazniki. Mogoče smo novemu društvu namenili manj prostora, ko! bi si nekateri želeli, vendar nas
opravičuje dějstvo, da je v Trzinu že čez IO društev in podobnih zvez. Vseeno sem se ves čas zavzemal, da bi tudi smučarji našli svoje mesto na straneh Odseva. Tanja Prelovšek - Maroll tako redno poizveduje, če je pri Smučars-kem društvu kaj novega in primernega za objavo. Tudi sam sem letos nekajkrat obiskal trzinsko smučišče, enkrat pa sem tam pred počitnicami celo smučal Vem, s kak-šnimi teža va m i se srečujejo kol novo društvo in vem, da bi tudi med letošnjimi zimskim/'poči/nicami v Tihi dolini vse lepo de-lovalo, če bi bilo v Trzinu zadosti snega. Ker pa snega ni bilo, pa je bilo vse narobe in je mogoče res izgledalo, kot da je smu-čarje zelena zima presenetila. Vseeno pa bi od predsednika Smučarskega društva Trzin pričakova/ več taktnosti. Da se bo zna!pogovarjali kot resen možak. Njegov javni napad name je bi1 skrajno pri-mitiven in nevreden člověka, za kakršnega se m ga včasih imel. S lakšnimi napadi prav gotovo ne bo pridobil naklonjenosti zase in ne za Smučarsko društvo. O njegovih žal-jivkah bi se lahko pogovarjali celo na sodiš-ču. Res mije žal za napačno postavljeno besedo, ob tem pa vseeno ne bom dovolil napadov nase, kakršnega sije privoščil Tone Župan.
Miro Štebe
_
Smučarsko društvo Trzin
PRVOMAJSKI PIKNIK
Člani Smučarskega društva Trzin vas vabimo v nedeljo, 30.04.2000, v Dolgo dolino na PRVOMAJSKI PIKNIK, s pričetkom ob 18. uri.
Smučarji bomo poskrbeli, da iz Dolge doline ne boste odšli lačni in žejni -vrtěl se bo odojek, pripravili bomo obaro in tudi na žar bo kaj padlo. Najbolj zagreti plesalci pa se boste ob prijetnih melodijah lahko tudi zavrtěli.
VABI VAS - SMUČARSKO DRUŠTVO TRZIN.
sahovski praznik v trzinu
ZMAGAJE OSTALA V TRZINU -Aleksander zmagovalec
Približno 80 mladih šahistov iz Ljubljanske regije je prišlo na tradicionalni II. ciklus odprtih turnirjev osnovnošolcev ljubljanske regije v Trzinu.
Organizator in izvajalec tekmovanja je bilo ŠPORTNO DRUŠTVO TRZIN - ŠAHOVSKA SEKCIJA TRZIN, ki je tokrat pokazala, da je sposobna pripraviti tako veliko tekmovanje, kot je bilo v petek, 7.4. 2000.
Turnir je bil v prostorih Kultur-nega doma Trzin s pričetkom ob 15.00 uri. Igralo se je po pravilih FIDE za pospeše-
ni šah, švicarski sistem, 7 kol, tempo igranja 15 min na igralca -
ko.
Glavni sodnik je bil g. Franc Poglajen, državni sodnik, pomoćnika sta bila g. Vladimir Nadj in Vid Vavpetič. Zmagovalec turnirja v Trzinu za leto 2000 je bil Aleksander Nadj, učenec 8.a razreda OŠ Trzin, drugi je bil Luka Pavlič, OŠ Domžale, in tretji Anže Borišek, OŠ Božidarja Jakca.
Omeniti moram dobro igro Žige Bobnarja, ki je imel več kot polovico osvojenih točk, ostali trzinski šahisti, in sicer Žiga Jel-nikar in Simon Klavžar, sta bila slabša. Nič zato, več sreče pri-hodnjič.
Šahovska sekcija se zahvaljuje vsem tištim, ki so pomagali pri organizaciji in izvajanju tega turnirja, predvsem g. Tonetu Peršaku, županu Občine Trzin, za pozdravne besede in del nagrad, in g. Jožetu Štihu , ki je poskrbel za prostore KUD - a.
Kaj naj povemo na koncu razen tega, da je turnir uspěl, da je ša-

hovska sekcija dobila veliko pohval in zagotovilo vseh mentorjev (čez 20) in staršev za ponovno srečanje naslednje leto 2001.
Vodja šahovske sekcije: Vladimir Nadj
SAHOVSKA NOVICA
Pravilni odgovor na nagradno vprašanje v prejšnji številki Odseva je bil, da je najboljša ženska šahistka Judit Polgar, znamenita Madžarka, ena od sester Polgar. Tokratni nagrajenec je Tomaž Dane iz Trzina. Trgovina Flis iz Trzina mu je podělila nagrado v protivrednosti 1.500 SIT.
Čestitamo
Poglajen, Borišek, Nadj in Pavlič
FIZIOCENTER TRZIN
Imate:
■	bolečine v vratu
■	pogoste glavobole
■	vrtoglavico
1 bolečine pri srcu,
v želodcu ali pljučih
občutek mravljinčenja
v rokah in nogah
bolečine v križu in nogah?
Odpravljanje težav po kiropraktiki
Odgovor za hrbtenico:
Manualna medicina
Vladimir Borissov dr. med spec manualne medicine
Keros d.o.e,
medicinska rehabilitacija Hrastovec 10, lOC Trzin, 1236 Trzin, tel.: 061 162 18 37. faks: 06l 162 10 97, ht(p://\vww.si21 com/fct
C
civilna zascita - kaj je to?
Zakaj naslov z vprašanjem? Zakaj začelek z vprašanjem?
Da, člověk je resnično svojstveno, zvědavo bilje. Od vsega začetka svojega življenja, ko se rodi, in vse do smrti raziskuje svojo okolico. Zopet bi lahko postavili vprašanje: »Zakaj je zvedav?« Na vsako vprašanje želi imeti odgovor, le-teh pa je lahko zelo veliko in so raz-lićnega porekla (teološki, znanstveni, laični in drugi). Prav iz te človeške zvědavosti in želje po raziskovanju je v času svojega obstoja přišel do veliko spoznanj, ki jih je moral nato urediti in zapisati. Eno izmed teh spoznanj je tudi, da je v njegovi okolici veliko nevarnosti, ki ga ogrožajo, in se jih mora varovali. Da bi zmanjšal ali se izognil ogroženosli in nevarnosti, mora nekaj storiti zase - se primcrno zaščititi.
Državni zbor Republike Slovenije je na seji 20.12.1993 sprejel Resolucijo o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti. V to resolucijo je zapisal in dotočil temeljna izhodišča zasnove nacionalne varnosti, nacionalne varnostne politike in nacionalno-varnostnega sistema z vidika:
• OBRAMBE . VARNOSTI ter . ZAŠČITE IN REŠEVANJA
Civilna zaščita je v lej resoluciji opredeljena kot del sistema, celovite zaščite pred nevar-nostmi, ki nam lahko pretijo.
V Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur.l.RS št.64/94) nam tretji člen še natančneje pove, da je Civilna zaščita na-mensko organiziran del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ostali začetni členi pa nam ludi pojasnijo, da:
-	Civilna pomeni pravico in dolžnost vseh prebivalcev Republike Slovenije kot posa-meznikov, da sodelujejo pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
-	Zaščita obsega organizacijske, tehnične in druge ukrepe za neposredno osebno in skupinsko zaščito ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja.
-	Namensko organiziran del pomeni, da ima Civilna zaščita organe vođenja, enote in službe, zaščitno in reševalno opremo ter objekte in naprave za zaščito, reševanje in pomočter lako organizirano odpravlja posledice. Organiziranje je dolžnost države, občin in lokalnih skupnosti.
-	Da je del sistema, pomeni, da obsega samo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, (obrambo pred zunanjim sovražni-kom prepušča vojski, prav lako notranjo
varnost prepušča policiji, sodstvu ...).
-	Naravne nesreće so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, moćan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojavi nalezljive človeške, žival-ske ali rastlinske bolezni in druge nesreće, ki jih povzročajo naravne sile.
-	Druge nesreće so velike nesreće v cest-nem, železniškem in zračném prometu, požar, rudniška nesreća, porušitev jezu, nesreće, ki jih povzročajo aktivnosti na morju, jedrska nesreća in druge ekološke 1er industrijske nesreće, ki jih povzroči člověk s svojo dejavnostjo in ravnanjem, pa tudi vojna, izredno stanje in druga množična nasilja.
Cilj varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je zmanjšanje žrtev in drugih posledic teh nesreč.
To je del naših ugotovitev KAJ JE CIVILNA ZAŠČITA. Nadaljevali bomo v prihodnjem Odsevu z vprašanjem, kakšne so dolžnosti in pravice državljanov pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Zapomnimo pa si: PRAVICO IMAMO BITI SEZNANJENI!
Zoran RINK
AVTOGENTER KNAVS
MENGEŠKA GESTA 81, TRZIN, TEL: 01/723 - 09 - 76 VULKANIZERSTVO, AVTO PRALNI CA PRODAJA GUM IN PLATIŠČ
GENE LETNIH PNEVMATIK: -10%
DUNLOP
155/70 R13 T SP 10
165/70 R13 T SP 10
175/70 R13 T SP 10
165/65 R14 T SP 10
185/60 R14 T SP 10
195/50 R15 Z SP SPORT 9000
205/50 R15 V SP SPORT 3000
DEBICA
145/80 R 12 T VIVO 145/70 R 13 T VIVO 155/70 R 13 T VIVO 175/70 R 13 T VIVO 145/80 R 13 T VIVO 135/80 R 13 T VIVO 155/80 R 13 T VIVO
8.990,00 10.373,00 10.747,00 10.972,00 13.445,00 16.990,00 20.990,00
5.131,00 5.414,00 6.020,00 7.037,00 5.601,00 5.199,00 6.078,00
SAVA
135/80 R 145/80 R 155/70 R 165/70 R 175/70 R 185/60 R 185/65 R
13 T EFECTA 13 T EFECTA 13 T EFECTA 13 T EFECTA
13	T EFECTA
14	T EFECTA 14 T EFECTA
BRIDGESTONE
155/70 R 13 T B 330 185/60 R 14 H RE 720 185/60 R 14 H ER 20 195/65 R 15 H ER 20 195/50 R 15 H RE 720 175/70 R 13 T B 330 165/70 R 13 T B 330
6.033,00 6.402,00 7.426,00 7.866,00 8.318,00 10.055,00 11.031,00
9.850,00 16.652,00 15.168,00 18.692,00 15,405,00 11.995,00 11.878,00
na zalogi tudi druge dimenzije gum. vse CENO so z ddv. SREČNO IN VARNO VOŽNJO VAM ŽELI AVTOCENTER KNAVS
Življenje je kot ogenj: njegov začetek je plamen in konec - pepel.
Gruzinski
Naše življenje je kot urno kolesje, ki se ne da več naviti, ko se enkrat odvije.
Nemški
Blagoslovljena smrt, če pride po dobrem življenju.
Španski
Umrl je
Franc Reiter,
član zadnjega Občinskega sveta bivše skupne občine Domžale in pomemben sodelavec Sveta KS v prizadevanju za občino Trzin.
Trajno bo živel v našem spominu!
Družini Reiter izrekamo iskreno sožalje. Občina Trzin

PRIDRUŽITE SE NAM!
Uredništvo Odseva vabi vse pišoče, ki jim naš kraj nekaj pomeni, da se nam j pridružijol Trzin je neizmerna zakladnica najrazličnejših tem za pisanje. Pris-pevajte kaj v njegovo zgodovino! 8e zlasti vabimo mlade, dinamične fante in i dekleta, ki obvladajo pisanje na računalniku.
Vabimo tudi vse, ki bi želeli zaslužiti kak tolar s trženjem oglasov za naš časopis. Obrnite se na koga od članov uredništva ali neposredno na sedež Občine Trzin. V naših vrstah boste dobrodošli! Poskusite in videli boste, da ste lahko tudi novinarji ali pa komercialisti!	Vabljeni!

IZ TRZINSKE ČRNE KRONIKE
03.02.2000
Ob 23.20 uri je bil prijavljen vlom v avto pred lokalom London pub. Policisti so ugotovili, da je NN storilec poškodoval ključav-nico in vzel snemljivo ploščico avtoradia znamke Kenwood. Potem ko se je trudil še s preostalim delom aparata, so ga najbrž zmotili mimoidoči in je od dejanja odstopil -junak pa tak!
05.03.2000
Ob 05.15 uri je bil prijavljen vlom v podjetje Mimesa d.o.o. na ulici Dobrave. NN storilec je ob 04.37 uri z orodjem na vzvod od-prl vhodná vrata in odnesel za 40.000 SIT cigaret znamke Marlboro. Upajmo, da jih bo imel dovolj za nekaj časa!
12.03.2000
Lopovi pa so pustošili tudi po pisarni podjetja Nynosan d.o.o. na ulici Gmajna. V času od 10.3. do 11.3.2000 je nekdo razbil okno in ukradel računalnik, faks, telefon in avtoradio. Povzročil je za okoli 400.000 SIT materialne škode, da ne govorimo o
duševnih bolečinah lastnika okradenih pred-metov!
14.03.2000
Preberite napeto zgodbo dveh prebrisanih tatičev... Ob 16.35 uri je bila prijavljena tatvina kombiniranega vozila znamke Peugeot Boxer iz parkirišča na ulici Motnica. Dejanje je bilo storjeno preko noči. Zanimivo pa je, da so policisti že pred prijavo v Kamniku slučajno ustavljali omenjeno vozilo. Voznik ni ustavil, pač pa je zapeljal na glavno avtobusno postajo v Kamniku in "zaja-hal" stopnice, nato pa peš zbežal. Med lovom po gradbišču v centru mesta je pobegli voznik pokazal več kondicije, vendar ga je poli-cist prepoznal, saj je star znanec policije; 20-letni A. Š. iz Crne pri Kamniku. Kasneje je bil přijet. Policisti so opravili hišno preis-kavo. Ker ni bilo nobenih pripornih razlogov, je bil po pridržanju izpuščen. Iste noči pa je bil v Domžalah ukraden kombi Citroen jumper. Prejšnja dogodivščina se je skoraj ponovila, saj jo je voznik M. M. iz Kamnika prav tako peš ucvrl iz vozila, a so
ga policisti blizu Krtině ujeli. Sumijo, da sta tatvini povezani.
27.03.2000
Pijani vaščan je grozil s puško delavcem podjetja Hidrotehnika, zato so ti poklicali na pomoč policijo. Ugotovili so, da je starejši moški na Habatovi ulici strašil z zračno puško, ki je bila masivnejša in je imela montiran daljnogled, tako da je dajala videz lovske puške. Razlog za hudo kri naj bi bil, da so delavci orali po njegovi zemlji. No, kričal je tudi na policisté, da bo kar vse postřelil. Policisti so uporabili fizično silo in ga tako obvladali ter pridržali do iztreznitve. Prijavljen bo sodniku za prekrške, prav tako bo podana kazenska ovadba zaradi ogrožanja delavcev. Ob tem gre pripomniti, da so bili policisti upravičeni uporabiti tudi hujša prisilna sredstva.
02.04.2000
Dokaj pestro mesečno poročilo zaključimo s triom D. F., Ž. S. in M. S., ki so se pre-tepali v lokalu La femme. Prijavili so jih ob 01.45 uri, začel pa naj bi M. S. Vsi so po-vabljeni k sodniku za prekrške.
V SPOMIN FRANCŮ REITERJU
Ko smo leta 1998 po uspelem referendumu in po tem, ko je državni zbor přiznal Trzin kot občino, nazdravljali, je bil eden tistih, ki se je najbolj iz srca veselil uspeha tudi Franc Reiter. Njegovo veselje je bilo iskreno in zmagovito, saj je imel nemajhne zasluge za to, da se nam je želja po lastni občini uresnićila. Na koliko vrat je moral potrkati, koliko pogovorov je moral opraviti in koliko grenkih je moral požreti, so vedeli le Franček in še nekaj tistih iz najožjega kroga borcev za osamosvojitev trzinske občine. Res je bil prizadeven, požrtvovalen in odločen. Za njegov trud se mu ne bomo mogli nikoli več zahvaliti!
Franček je bil eden tistih, ki je verjel v sočloveka, v poštenost in delo. Življenjske preizkušnje mu niso prizanašale vendar je znal z razumom in trudom premagovati prepreke. Iz rodne Koroške ga je usoda vodila po Sloveniji, dokler ni přistal v Trzinu, kjer je svoji družini postavil dom. Kaj kmalu se je	_
orizadevno vključil v življenje našega kraja. Več let je bil član upravnega odbora trzinskega planinskega društva Onger. Planinci se se zdai radi spominjamo »tradicionalno njegovih« izletov na Snežnik, prijatelje pa je rad popeljal tudi na koroške vrhove, se zlasti Peco in na qore proti Logarski dolini, ki jih je dobro poznal in ljubil. Dejaven pa je bil tudi v družbenem življenju kraja. Bil |e eden od pobudmkov za ustanovitev odbora SKD v Trzinu, zaradi zanesljivosti pa so mu zaupali tudi vođenje občinskega odbora SKD Domžale. Trzin je zastonal kot trzinski občinski svetnik v zadnjem obdobju pred izstopom Trzina iz občine Domžale.
Prav zaradi položaja ki ga je zasedal, zvez, ki jih je imel, in tudi zaradi njegovega iskrenega prepričanja v upravicenost osamosvojitve Trzina ie bil eden najzaslužnejših za uspešno rojstvo nove občine. Franckovo zmagoslavje in veselje pa je bilo kratkotrajno, saj ga je dokaj kmalu napadla zahrbtna bolezen, s katero se je zagrizeno bořil. Umaknil se je v zasebnost in sam bil svo, boj. Pokončno, kot pravi mož je prenašal trpljenje, vendar je boj z neizprosno usodo in boleznijo izgubljal.
Izgubili smo prijatelja, moža ...
Ostaja bolečina, praznina,... spomini.
Spomini na prijaznega Člověka, ki se je znal smejati.
Ki je vedel, kaj je človeška toplina.
Na moža, ki je imel vizijo in se je zanjo boril.
Na moža, ki smo mu lahko hvaležni za to, kar je naredil.
Hvala ti, Franček!
Prijatelji iz časa osamosvajanja Občine Trzin
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, dedka in brata
BOŽIDARJA JURŠETA
Tiho je prenašal bolečine in prav tako tiho in mirno za vedno odšel.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sosedom za izrečeno sožalje, za spremstvo na njegovi zadnji poti za darovano prekrasno cvetje in svece. Posebej se zahvaljujemo predsedniku ..Žerjavčkov.. gospodu Ipavcu za poslovilne besede. Hvala družini Stopar ki nam je vedno nesebično pomagala in stala ob strani. Hvala sestri Vidi za njeno strokovno pomoc in dobroto -in srčna hvala Mirjani, ki je z neizmerno požrtvovalnostjo zadnje mesece skrbela za njegovo tizično in duševno stanje. Bila je svetla
lučka, ki ga je dvigala iz mračnih misli.	.... . . . .,.,,.. „ ....
Ker je tako Ijubil lepo slovensko besedo, ki jo je plemenitil preko amaterskega gledališča, naj pripisem globoke misli Mile Kacic.
»Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše! Brez pomena žanje so razdalje, kraj in čas.«
Žalujoči: žena Anka, sin Teodor, hčerka Karmen, brat Miroslav in ostalo ožje sorodstvo.
Trzin v aprilu 2000
ÍSTTflAlSI
KAJ SE BO DOGAJALO V TRZINU V NASLEDNJEM MESECU:
Ker v uredništvu Odseva ne vemo za vsako prireditev, ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vabimo vse, ki pripravljajo kako zanimivo prireditev, da nas o tem obvestijo. Vročo stran ureja Tanja Prelovšek Marolt, zato se s svojimi podatki obraćajte nanjo (tel.št. 713-529). Pokličite Tanjo in za vašo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci!
27.	4.	Turistično društvo Trzin, Občina Trzin, Kulturno-umetniško društvo Trzin	Dan občine na prireditvi Tulipan 2000 v Arboretumu v Volčjem Potoku (od 27. 4. do 2.5.)
29.	4.	Kulturno-umetniško društvo Trzin	Rock koncert (različni izvajalci)
30.	4.	18n Smučarsko društvo Trzin	Prvomajski piknik s kresom na smučišču v Dolgi dolini
1.	5.	Gasilsko društvo Trzin	Prvomajska budnica
6. in 7.	5.	Tur istično društvo Trzin, Občina Trzin, Gasilsko društvo Trzin	Florjanov sejem
7.	5.	91' Gasilsko društvo Trzin	Florjanova nedelja
1 1.	5.	Planinsko društvo Onger Trzin	Izredni občni zbor
12.	5.	Gasilsko društvo Trzin	Sektorska vaja
12.	5.	Kulturno-umetniško društvo Trzin	Občinska proslava ob prazniku občine Trzin
13.	5.	Osnovna šola Trzin	Dan odprtih vrat OŠ Trzin
13.	5.	I0h Športno društvo Trzin	Otroška olimpiada
13.	5.	Kulturno-umetniško društvo Trzin	Rogisti iz Domžal
19.	5.	Kulturno-umetniško društvo Trzin	Medobčinsko srečanje borcev NOB
20.	5.	Planinsko društvo Onger Trzin - Mladinski odsek	Snežnik - Mašun
20.	5.	Kulturno-umetniško društvo Trzin	Teater Cizamo
27.	5.	Športno društvo Trzin Drušlvo upokojencev Žerjavčki Trzin	Turnir trojk v malem nogometu V mesecu maju bodo Žerjavčki organizirali dva izleta, in sicer: ►	Izlet v Prekmurje in ►	Izlet na Plitvička jezera O točnem datumu bodo obvestili naknadno.
3.	6.	Turistično društvo Trzin	Pohod po mejah Trzina
3.	6.	Športno društvo Trzin	Tek v spomin na Petra Levca
22.	6.	Turistično društvo Trzin in Osnovna šola Trzin	Predstavitev knjige Bernarde Zajc
STALNA VABILA
Drušlvo upokojencev Žerjavčki Žerjavčki vabijo vse upokojence - člane in nečlane vsak ponedeljek od I 6. ure dalje v gostišče Bor pri Mercatorju v novem Trzinu
Strelsko društvo Trzin
Strelsko društvo Trzin od ponedeljka do četrtka od I 8.ure dalje vabi v svoje vrste vse, ki bi se radi malo bolj seznanili s strelskim športom.
HUBAT PETER s.p.
Dobeno 75, 1234 Mengeš AVTOPREVOZNIŠTVO IN VRTNARSTVO tel.: 737-473, mob.: (0609) 617-355, (041) 638-488
V vrtnarstvu vam nudimo:!
Delovni čas:
Hitra dostava!
•	pestro izbiro sadík balkonskega cvetja
•	izredne kakovosti
•	ugodne cene sadík
od ponedeljka do petka: 8-12; 14-19h Od 15.4. do 15.5. je vrtnarija odprta tudi ob sobotah in nedeljah!
Še vedno je čas, da se oskrbite tudi s kurilnim oljem. Ugodna cena pri plačilu z gotovino; ali plačilo na 3 - 6 obrokov.
Pekarna Pečjak d.o.o.. Skotijica Dolenjska c. 422, Telefon: (061) 666-194
Lokal hitre prehrane in diskontna trgovina Trzin, Blatnica 1, tel.: 16210 18
Čestitamo prebivalcem Trzina in cenjenim gostom za občinski praznik
OPTIKA
V
Martina Skofic
Ljubljanska 87, Domžale Tel. 714-006
Delovni čas: vsak dan 8.00 - 12.00
in 16.00-18.00 sobota 9.00 - 12.00
Slovenska 24, P.E. Mengeš tel.: 738-980
Želimo vam prijetne velikonočne praznike in čestitamo za občinski praznik!
VRTNARSTVO GAŠPERLIN
Moste 99, 1218 Komenda Tel.: 061/841-471 Fax: 061/841-692
Vrtnarska proizvodnja in trgovina
•	Pestra ponudba balkonskega cvetja: brôljanke, pelargonije, sulfinije, fuksije ...
•	Semena in gnojila za vrt
•	Sobne rastline
•	Namenski subtrati za spomladansko presajanje
•	Po želji nasajamo tudi korita

Odprto vsak delavnik od 8. do 19 ure,
soboiah od 8. do 13. ure.
Sa 1236 IvfU OàiefiéetMiùti&a in t^ta^iíía. "Soneti fcíitei iamm fisie&úJitictííK *7yfùui vzdo4t*e veiiáottoéite. jruz^Hiůe. A&uiti fra tudi frsujetuo ftn*j4t«iHutfe oáčúta frxaftU/ía. OCčiíte
"Mtije in iCoíe íittto froótaviíi tudi na frxaito-. OáiúÁoiMiůnuti nudimo ůoyat	lituiolcdov.
vtajmtajie fra jma froitaviti tudi iyxala. 0&xefréc<uiitiea je odfrxta ad 7.00 do 22. uxc.
RTV SERVÍS
Gomcs.p. Ljublianska 44, Jrzin
telefon: 061 716-302 mobitel: 0609 644 -121
Popravila: - TV sprejem ni kov, ■ PC monitorjev, - audio naprav.
Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike
S interm
Podjetje za inženiring; svetovanje in nadzor, Trzin, Kidričeva 14/d, tel./fax: 061/719-980, 719-985, GSM 041/614-649.
Želimo vam prijetne velikonočne praznike in čestitamo za občinski praznik!
d.o.o.
Podjetje za trgovino in storltve
Vjem občanom Trzina in nosim kupcem vošcimo vesele velikonočne praznike in jim želimo veliko radosti in pirhov. Čestitamo jim tudi ob 1. maju - prazniku delà in 15. maju - prazniku Občine Trzin.
Trgovina na Kidričevi 12 ima nov delovni čas! Od ponedeija do sobote od 7.00 do 21.00. ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00.
Trgovina Flis. Mengeška 9 Delovni čas:
ponedeljek - petek od 7.00 do 19.00 sobote	od 7.00 do 13.00
nedelje	od 8.00 do 12.00
Ob 18. uri vsak dan sveži kruh! Pripravljamo narezke po naročilu.
Naši trgovini nudita še zlasti ugodne nakape za velikonočne praznike. PREPRIČAJTE SE!!!
BREZOVCE 8, IOC TRZIN TEL.: 162 12 54; 162 12 57 (TAKOJ ZA PIRAMIDO
V SVOJI MALOPRODAJNI TRGOVINI PONUJA
MODNE TKANINE
PO UGODNIH CENAH IN ŠIVANJE PO MERI ODPRTO VSAK DAN OD 7} DO 19." V SOBOTO OD 8/DO 13."
Noj vam velikonoční prazniki minejo v radosti in veselju, uspehe in zadovoljstvo pa želimo tudi Občini Trzin in njenim občanom ob občinskem prazniku, 15. maju!

tel.:16-21 -8
PRODAJA IN SERVIS REHABIUTACIJSKIH PRIPOMOt
gigo. • 10 1236 TRZIN. loi.: 71 34 80. 71 48 13.71 48 42. lo« 71 34 8C
Občanom Trzina čestitamo za občinski praznik, 15 mai!
TRGOVINA
KOPALNIŠKA OPREMA
L236 Trzin. Ljubljanska 42, SLOVENIJA TEL./FAX: «386 (0) 61 716-385 TRGOVINA: TEL/FAX: <386 (0) 61 716-385
PRODAJA: - KERAMIČNE PLOŠĆICE.
PC PIRAMIDA TRZIN
:»m VOSÇinya
Toni Sešek
Testenova 115, Loko-Mengeš ob glavni cesti Trzin-Mengeš tel.: 061/737-420
Pravica imeti (čisto) svojega.
Audi A4 Copyright.
m
fiVTOLIČfiRSTVO VIDMfiR
Nudimo vse avtolićarske in avtokleparske storitve
Habatova 7B, 1236 Trzin Jel,: 0611714-503