ZADRUGA. List za razpravo narodno-gospodarskih vprašanj.. Glasilo zveze slovenskih posojilnic. „Z združenimi močmi 1“ Štev. 7. V Celji, 31. julija 1885. Tečaj II. Izhaja vsak mesec enkrat. Velja za celo leto s pošiljanjem vred 1 gld. 50 kr. — Inserati po dogovoru. — Naročnine, inserati in dopisi naj se pošiljajo uredništvu v Celji, glavni trg št. 105. K shodu poverjenikov banke „Slavije“ dne 23. junija t. 1. v Ljubljani, poslalo je načelstvo zveze slovenskih posojilnic sledeči dopis, ki pa je prišel žalibože že dan prepozno: „Slavni zbor poverjenikov banke „Slavijea v Ljubljani! Znano Vam je, prečastiti gospodje, kako smo se začeli postavljati tudi v denarnih zadevah na lastne noge in da imamo pričakovati najlepši sad od naših mladik, svedoči nam zdravi razvitek naših mladih denarnih zavodov, kakor kaže priloženi opravilni izkaz vseh slovenskih posojilnic. Mi Slovenci nimamo nobenega večjega denarnega zavoda, na katerega bi se zamogli naslanjati, vse kar se je doseglo, doseglo se je po lastnem, osebnem prizadevanji. Vsi veči denarni zavodi so v rokah naših protivnikov, v te se izliva veliki denar, pa nazaj ga ne dobimo, ne le da nimamo pričakovati niti najmanjše podpore, ampak še braniti se moramo proti javnim in skritim napadom od te strani. Naš narod imeti mora toraj svoj lastni osrednji denarni zavod, kar se bode prej ali slej zgodilo, potem bode nam še le mogoče doseči polno neodvisnost v denarnih zadevah in toraj narodno samostalnost. Več posojilnic obrnilo se je do slavne banke Slavije za odprti kredit. Banka Slavija je sicer dovolila kredit, akoravno v najmanjši meri, pa stavila take pogoje, ki so za nas neizpeljivi, tako da niso posojilnice porabile ta kredit, akoravno so bile že v stiskah, samo ena posojilnica, kakor nam znano, bila je primorana od dovoljenega kredita vzeti okoli tretjino, pa hoče se še tega prej ko mogoče rešiti. če banka Slavija terja menice posojilnic v zastavo ali reescompt, in vrh še menico posojilnice, prvič ni to izpeljivo, drugič preveč okoliščin in predrago. Naše posojilnice dajejo navadno na dolžna pisma, toraj ne morejo zastavljati menice, ker jih nimajo, imajo sicer menice pa le izimno in čez nizke zneske. V drugej vrsti je pa ta kredit zelo predrag. Banka Slavija terja 5'/2% obrestij v četrtletnih obrokih naprej, potem dohodninski davek in menda še za upravnino, tako* da pride denar brez menic nad 6°/0; posojilnice ga pa-dajejo same po 6%. Obresti so toraj same na sebi za zdajšne razmera previsoke in načelstvo zveze slovenskih posojilnic misli, da bi banka Slavija za naše posojilnice lahko naredila izjemo, posebno, ker je to, kar mi potrebujemo, za taki veliki zavod, kakor je banka Slavija, sama malenkost. Posojilnica v Celji je dala drugim posojilnicam zdaj: že 29.000 gld. posojila proti 5l/o°/0 obresti brez vsakih drugih doklad in ravno toliko stane posojilnico samo denar,-ako se vračunijo stroški in davek, pa pomagala je vender drugim posojilnicam v zadregah, akoravno ji včasih sami-gotovine primanjkuje. Banka Slavija je ji pa dovolila le 10.000 gld. kredita (prosila je za 30.000 gld.), pa seveda še teh porabiti ne more. Ako banka Slavija v resnici hoče za nas kaj storiti, naj nam ne stavi takih pogojev in ozira naj se na naše-razmere. Načelstvo zvez slovenskih posojilnic usoja se toraj-obračati do Vas slovenske rodoljube, kot poverjenike banke-„ Slavije “, da bi blagovolili skleniti naslednjo resolucijo r „ Banka Slavija* se poprosi, da bi dajala posojilnicam, ki imajo neomejeno zavezo primerni odprti kredit proti vložni hranilni knjižici, kar posojilnicam najbolje ugaja, ali ako hoče na vsak način imeti menice, proti lastni menici dotične posojilnice, z šestmesečnim zapadlim obrokonr in z najviše 5% obrestovanji in brez vsakih drugih priklad. “ Načelstvo zveze slovenskih posojilnic se nadeja, da bode banka Slavija gotovo ustregla našim prošnjam, ako se Vi gospodje za to potegnete, posebno ker niso naše potrebe velike; vse posojilnice itak ne potrebujejo kredita, kakih 5 ali 6 in te vkup rabijo kakih 60.000 gld. kredita. To gotovo ni svota, nad katero se bi „Slavija“ spodtikala, če tudi daje proti nižjim kakor 5°/0 obrestovanji. Pridobi si pa hvaležnost slovenskega naroda. Celje 22. junija 1885. Načelstvo zveze slovenskih posojilnic. “ Izgledno letno poročilo. (Konec.) V to svrho ustrojen je tudi poseben rezervni fond. V ta gre denar, koji se rezervira, hrani, da bode, kakor rečeno, v nepredjenej potrebi porabljen, da zadruga tudi sama za se nekaj ima, da bode tako bolj stalna i bolj močna. O tem se je tudi razpravljalo v prvej sednici od-borovej, kakor tudi v sednici odbora i nadzorstva i odločilo, da ima rezervni fond obstati i da se ima do daljnega odloka uzimati pri vsakej posodi 1 po sto. Tolik postotek se je odločil tudi za uradne stroške pri obeh imenovanih sednicah. Tudi ti stanejo zadrugo, posebno prvo leto, a ko bi tudi kaj ostalo, ne izgubi se, bode na korist zadruge, koje obstoj je neobhodno potreben i koja, koliko je jača, toliko je koristneja vsem njenim članom. Trošek pri sodnijah, za kolike, za tiskovine, za podpise pri onih, koji ne znajo pisati i podobne imajo nositi oni, koji si denar izposujejo. Vzemši v ozir obresti, rezervni fond i uradne troske, vsak izposojevalec plača nekaj nad 8 po sto. To je dosti visoko, ali ako se vzame v ozir, kaj, koliko i kako so naši ljudi plačevali i še plačujejo na posode drugod, potem ni to tako visoko, kakor se na prvi mah zdi. Da samo nekaj omenim o postotkih, koje naši ljudje drugod plačujejo. Za 10 for. da plača nekdo nekemu vsak dan pol litra mleka. Recimo da pol litra mleka 5 novč. stoji, potem ta plača na 10 for. glavnice ali kapitala 35 novč. obresti ali interesov na teden, na mesec dni 1 for. i 50 novč., na leto dni 18 for., ali kar je to isto, 180 po sto. K temu se v več slučajih ne zna nikdar pravega računa. Vsak čas se kaj prinaša, ali na račun obresti, ali pa darove, koji bi v mnogih slučajih zadostovali za primerne obresti. Drugač se pa plačuje po 10, 12, 20, 25, 30 i več po sto za obresti, kakor se je mogel odbor tečajem svojega poslovanja os vedoči ti i kakor se lahko vsakdo iz prošenj osvedoči. To je tudi dokaz, kako je posojilnica bila potrebna i ako je nekoliko draga, vendar je veliko ceneja nego drugi navadni verovniki. To je tudi jeden glavnih uzrokov, zavoljo kojih so ljudi pri posojilnici posodo prosili — da se namreč reše dolgov, na koje plačujejo previsoke obresti. Tečajem let. 1884., počenši od 3. avgusta, tedaj v 5 mesecih, vložilo je prošnje za posode nad 100 strank. Od teh jih je prosilo: nad 30 za izplačilo dolgov na drugih krajih iz rečenih uzrokov, nad 25 za poplačanje davkov, v kojih so ljudi zaostali največ zaradi slabih letin, kakih 20 da si kupi kravo ali vola ter s tem zboljša svoje gospodarstvo, pet, da kupijo ali platijo polje, njivo, gozd, 7 za zidanje ali popravljanje hiš i sploh poslopij, nekoliko za izplačanje sestri doto, nekoliko za nujne potrebe pri hiši i podobno. Prosilcev je bilo iz Kopra, iz skoro vseh vasi županije pomjanske, dekanske, dolinske, miljske, tedaj iz vsega sodnijskega okraja koperskega; a bilo jih je tudi iz sodnijskega okraja piranskega i buzetskega, tedaj iz vsega obširnega koperskega okrajnega glavarstva, a nekoliko tudi zunaj njega, iz poreškega i puljskega. Vsi prosilci niso dobili posode, ni onoliko, kolikor so prašali. Dobila jih je polovica, vsi skupaj v svoti 5340 for. Največe svote, koje se je posodilo so od 300 for. i to samo v dveh slučajih, samo v dveh tudi po 200 for., tako tudi po 150 for. Največ njim se je dalo po 100 for., pa tudi manje po: 70, 60, 50, 40, 30. Odbilo se je prošnje polovici prosilcev v svoti ukup-nej 6300 for. Odbilo pa se jih je iz različnih uzrokov, koje je dobro, da se omeni. Neki niso hoteli posode, kakor na intabulacijo; neki so zahtevali veče svote, nego se njim je moglo dati ozirom na njih posestvo i dolgove; neki so hoteli posojilo na več let, a zadruga ne da, nego na pol leta; neki so se izkazali s premalo posestva; neki so preveč zadolženi; neki niso unešeni v zemljiščne knjige kakor gospodarji (na to bi moral vsak gospodar gledati, da bode posestvo na njega vpisano i sploh bi morali gledati, da se njih zadeve posestva i dolgov vredijo, ker drugač imajo sitnosti pri različnih prilikah); pri nekih so bili poroki preslabi; pri nekih niso hoteli po njih imenovani poroki poroštva prevzeti; o nekih se je dobilo slaba poročila, da so namreč slabi plačevalci, več ali manj zapravljivci, sploh slabi gospodarji. Želja je odborova, da bi za naprej čim manj prošenj odbil, da bi po mogočnosti vsakega prosilca zadovoljil, da bi čim ceneje mogel denar dajati — o čem bode gotovo vsak odbor po mogočnosti delal. S to željo združena je pa še vročejša želja, da bi si namreč naši ljudje čim prej zboljšali svoje stanje tako, da njim ne bode tolika potreba izposojevati si denar, ampak da ga bodo mogli prihranjevati. V to ime: Bog pomozi! Član nadzorstva (g. Eduard Lampe) v imenu istega nadzorstva poroča o računih zadruge do 31. decembra 1884., ter se isti računi brez ugovora odobrijo. Račun je tak le: Denarni promet. Dohodki: Deleži po for. 5 for. 495.—. Vstopnina for. 132-—. Hranilne vloge for. 4791'—. Izposojila zadruge for. 1000'—. Obresti od posojil for. 189-08. Upravne doklade for. 37'93. Rezervni fond for. 39-06. Vrnena posojila for. 10-—. Skupaj for. 6694-06. Troški: Inventar for. 117*9G. Posojila zadružnikom for. 5340-—. Izplačane obresti za vloge for. 33’08. Izplačane obresti za posojila for. 27-50 Naloženi denar for. 1'—, Ustanovni troški for. 118-10. Uradni troški 34-94. Gotovina v denarji 31/12 1884. for. 1021-48. Skupaj for. 6694‘06. Konto zgube in dobitka. Debet: Prejete obresti for. 189-08. Upravne doklade for. 37'92. Za 1885. predplačane obresti od izposojil for. 3'96. Za 1885 predplačane obresti od hranilnih vlog for. 21 '68. Skupaj for. 252-64. Kredit: Izplačane obresti za izposojila for. 28’50. Izplačane obresti za vloge for. 33-08. Uradni troski for. 34’94. Predplačane obresti posojil for. 12M0. Kapitali-zovane obresti vlog for. 25'17. Poraba tiskovin for. 10-85. Skupaj for. 252'64. Bilanca. Aktiva: Inventar for. 117-96. Posojila zadružnikom for. 5330-—. Predplačane obresti od izposojil for. 3.96. Naloženi denar for. 1.—. Ustanovni troski for. 107'25. Gotovina 31/12. 1884 v denarji for. 1021-48. Skupaj for. 6603-33. Pasiva: Zadružni deleži for. 495"—. Hranilne vloge for. 4791"—. Kapitalizovane obresti vlog for. 25-17. Za 1885 predplačane obresti posojil for. 121 • 10. Izposojila zadruge for. 1000-—. Rezervni fond a) donesek 39-06 b) vstopnina 132 = for. 171-06. Skupaj for. 6603-33. Število zadružnikov je narastlo do prvega januvarja t. 1. na 99. Svota vplačanih deležev a 5 for. znaša od vseh 99 zadružnikov 495 for. Hranilne vloge se sprejemajo po 5 °/0. Posojila se dovoljujejo samo zadružnikom. Uradni dan je vsaka nedelja od 9. do 12. ure do-poludne. Preide se k volitvi odbora i nadzorstva. Voli se z listki. Soglasno po zboru izvoljena skrutinatorja (gg. Jos. Mikuš i Jos. Valentič); potem ko so listke pregledali i prošteli oddane glasove, naznanita izvoljene. Izvoljeni so bili blizo vsi stari odborniki, za predsednika pa g. Kri-žanac. V nadzorstvo pa gospodje Jurij Jan, Eduard Lampe, Andrej Gregorič, Josip Franza i Josip Gugnaz. Predsednik naznani zboru konštituiranje odbora in ko se ni nijeden oglasil za kakov predlog, proglasil je zbor končanim zahvalivši se navzočim, da so k zboru prišli kakor tudi na najlepšem redu s kojim se je razpravljalo i zaželevši zadrugi najboljše uspehe. Ta zapisnik, prečitan pred zborom, podpišejo odborniki od predsednika za to pozvani. Slovenske posojilnice. Pomagajmo si v gmotnem oziru! ta klic smo slišali mnogo let, predno smo od besed prestopili do dejanj. Gotovo je najtrdnejša podloga narodne zavesti rastoče narodno blagostanje. Narod, ki je gmotno zavisen od dru-zega naroda, ne more postopati samostalno, niti se razvijati po svoje. Zlasti pa uplivajo denarni zavodi, ako so v tujih rokah, na ljudstvo in tako je postal veliki kapital mogočen in včasih odločilen faktor pri sestavi zakono-davnih oblastev in narodnih zastopov. Slovenci smo pri mnogih volitvah čutili teško peto tacih denarnih zavodov, ki so denar zbirali iz slovenskih, po največ kmetskih krogov, pa v vodstvu imeli samo naše nasprotnike. Zato je v našem listu že 1. 1868 sprožena ideja, da naj si ustanavljamo posojilnice po vzgledu češko-moravskih založnic, bila od vseh stranij živahno pozdravljena in leta 1870 se je odprla prva posojilnica v Ljutomeru na Štajerskem, kmalu potem Šentjakobska na Koroškem. Od leta 1873. naprej, ko je posebni zakon urejal zadruštvo, ustanovilo se je še nekaj posojilnic, največ pa v poslednjih letih, tako da štejemo dandanes 22 slovenskih posojilnic, namreč na Štajerskem 13: Celje, Maribor, Mozirje, Ljutomer, Ormož, Ptuj, Šoštanj, Žavec, Sevnica, Pišece, Slatina, Mar kole, Konjice; na Kranjskem 6: Obrtnijsko društvo v Ljubljani, kmetska posojilnica Ljubljanske okolice, Metlika, Postojina, "Vrhnika, hranilno in posojilno društvo v Ljubljani; Krška in Črnomeljska posojilnica sta registrovani in bodeta še tekom tega leta začeli poslovati, kmetska posojilnica na Naklem pa je že tudi organizovana; na Primorskem dve: Koper in Gorica in na Koroškem jedna v Šent Jakobu. nZadruga v poslednji številki podaje jako zanimivi izkaz o delovanji slovenskih posojilnic 1. 1884., iz katerega, ako ga primerjamo izkazu za 1. 1883, vidimo, da so se posojilnice vedno bolj ukoreninile v narodu in čim dalje tem bolj postajajo krepka podpora narodu, zlasti kmetskemu stanu. Kdo bi si še pred malimi leti upal misliti, da bodo naše posojilnice tekom jednega leta imele denarnega prometa štiri milijone 796.256 gld.! Zadružnikov je bilo 1. 1884. 7536, kateri so uplačali 197.160 gld. Koliko zaupanja da uživajo posojilnice pri občinstvu, kažejo hranilne uloge, ki so od 863. 475 gld. koncem leta 1883 narastle na 1,365.747 gld. koncem 1. 1884, tedaj se pomnožile za 502.272 ali za več ko pol milijona gld. In zares, varnost za uloge pri posojilnicah ni le jednaka, kakor pri hranilnicah, temveč še večja, zlasti pri onih z neomejeno zavezo, ker je vsak zadružnik porok z vsem svojim imetkom. Predsodki proti posojilnicam zato vedno bolj izginjajo in bi še bolj, ko bi se osnova in organizacija posojilnih zadrug v obče natančneje poznala. Ker plačujejo posojilnice navadno po 5 °/„, le Mariborska in Ljubljanske okolice samo po 41/a % obresti za uloge, hranilnice pa le po 4 °/o, čudimo se tistim, ki nalagajo denar, da ne jemljejo raji po 5 °/„ pri posojilnicah, temveč se zadovoljujejo s 4 % pri hranilnicah, da si je varnost jednaka. V isti meri s fondom narastla so posojila, katera posojilnice dajo svojim zadružnikom in le izjemoma drugim, ki neso pristopili zadrugi. Posojila koncem 1883. 1. znašajoča 1,059.901 gld., narastla so do konca 1884. 1. na 1.590.746 gld., katera so izposojena blizu 7000 dolžnikom, največ na dolžna pisma in menjice z dvema gi-rantoma (porokoma) in le izjemoma na uknjižbe. Ker posojilnice pri posojilih jako previdno in vestno ravnajo, ni se bati izgub in tudi ni še bilo slišati, da bi kaka izguba zadela posojilnice vsled dolžnikove nesolventnosti. Obresti zaračunijo se navadno po 6°/0. Ako se pomisli, da posojilnice plačujejo za uloge po 5 °/#, mala je razlika le 1%, kar komaj zadostuje za upravne stroške. Hranilnice, ki imajo veliko večji promet in navadno že lepe reservne fonde, jemljejo 5 °/o od dolžnikov in dajejo uložnikom 4 °/0, tedaj je tudi razlika 1 °/0, pa bi lehko manjša bila. Kranjska hranilnica n. pr. ima blizu 20 milj. gold. ulog zraven tega velikanski reservni fond in jemlje še vedno od dolžnikov 5 °/o> plačuje pa le po 4 °/0. Sploh pa morajo denarni zavodi, ki posojujejo na osobni kredit, povsod višje obresti račUniti kakor hipotečni zavodi, ker gre le za kratkočasna posojila, dolžnik pa ravno zaradi tega in ker nema toliko stroškov pri najemanji posojila, kolikor pri hipotečno uknjiženih, lehko nekaj višje obresti plačuje. V dokaz reelnega in varčnega delovanja posojilnic so nam reservni fondi, kateri znašajo že 88.095 gld., tako da je po njih in zadružnih deležih 22 °/0 hranilnih ulog pokritih, v tem ko to pokritje pri hranilnicah k večjemu do 10 °/0 znaša. V razmeri k prometu so upravni stroški prav majhni, kar svedoči o požrtvovalnosti rodoljubov, kateri delo in čas žrtvujejo v prid prekoristnih zavodov, ne da bi za to zahtevali primerne nagrade. Upravni stroški znašajo za vseh 22 posojilnic le 12.000 gold., v kojih so deloma ušteti davki. Od posamičnih posojilnic razpolaga z naj večjim fondom Celjska, katera ima izposojenih 226.537 gld. potem Mariborska s 105.484 gld., Ljubljansko obrtno pomočno društvo s 156.702 gld., Šentjakobska na Koroškem s 133.405 gld., nad 100.000 gld. posojil izkažejo še Mozirje, Ljutomer in Metlika, 98.000 gld. Šoštanj, 93.000 gld. Žavec itd. Zraven lastnega fonda in hranilnih ulog morale so nekatere posojilnice najeti denarjev pri drugih denarnih zavodih, ker neso dobivale dovolj hranilnih ulog. Vendar znaša celi znesek tacih izposojil le 92.302 gld., ki pa se je, kakor se nam poroča, tekom tega leta že precej zmanjšal. Ker utegne vsaka posojilnica včasih priti v denarne zadrege, moral bi se ustanoviti osrednji denarni zavod, do katerega bi lehko posojilnice obračale se v zadregah. Zato prav obžalujemo, da se je ustanovitev Ljubljanske mestne hranilnice zavlekla zaradi formalnih napak. Kajti hranilnice, da bi morale iz reservnih fondov podpirati posojilnice, tega ne store ali stavljajo take pogoje, da denar predrago stane. Glavni vir vsega krodita v Avstriji, to je avstro-ogorska banka, pri kateri se denar najceneje dobiva, le izjemno dovoljuje kredit posojilnicam. — Leta 1887, ko bode v državnem zboru na vrsti podaljšanje bankinega privilegija, mora se banki naložiti, da brez ovir eskomptuje posojilniške menjice. Praška trgovinska zbornica je že oglasila so v tem zmislu in bode gotovo za svoje opravičene zahteve našla podpore pri vsi večini državnega zbora, da bo nacijonalna banka res to, kar znači imč in ne le zavod za nekaj izvoljencev. In če se konečno vprašamo, komu se imamo zahvaliti za lepi razvoj posojilničnega zadruštva, imenovati nam je „zvezo slovenskih posojilnic" in njenega načelnika g. M. Vošnjaka v Celji. Zveza združila je vse posojilnice v nekako skupno delovanje in po inicijativi načelništva ter s pripomočjo Celjske posojilnice ustanovilo se je le v poslednjih dveh letih 10 novih posojilnic, katerih korist se najjasneje vidi v pojemajočem številu hipotečnih draieb v tistih krajih, kjer delujejo posojilnice. Zato pa se ne čudimo, da so ravno posojilnice naj-huji trn v peti naših nasprotnikov, kajti oni dobro čutijo, da od tistega časa, ko se Slovenci v denarnem oziru eman-cipujejo od tujega kapitala, tudi v politiškem in narodnem otresejo spone prejšnje sužnosti. Naj se tedaj rodoljubi povsod, kjer se kaže potreba, združijo v hranilnih in posojilnih zadrugah in s tem pripomagajo narodu do večje samostalnosti. Tisto vedno tarnanje, da smo Slovenci ubog narod in da moramo ponižno in hvaležno pobirati drobtinice, katere padajo drugim narodom z mize, ne bode nikogar vzbujalo k delu. Pa še res ni, da bi bili tako ubogi, kakor se nam trobi na uho, kajti zraven revnih se, kakor v vsakem narodu, tudi ne manjka imovitih, in tistih 20 milijonov gold., s katerimi razpolaga kranjska hranilnica, tudi neso nanosili tujci, ainpak slovenski kmet in sicer največ z Gorenjskega. Večja denarna stiska je na Dolenjskem. Zato z veseljem pozdravljamo novi posojilnici na Krškem in v Crnomlji in se le čudimo, da iz dolenjske metropole nemarno poročati o enakem podjetji. Sploh pa se smemo Slovenci veseliti in ponosni biti na lep razvoj slovenskih posojilnic in hranilnih zadrug in ker so premagane začetne težave, smemo pričakovati, da bodo ne le že obstoječe svoj delokrog razširjale od leta do leta, temveč da se jim bodo še nove pridružile. Kolikor posojilnic, toliko trdnjavic po slovenski domovini! Razne stvari. Računski sklep za 1. 1884 hranilnega in posojilnega društva v Ljubljani, kaže: prometa 77.678 gad. 28 kr.; ima 122 društvenikov, vplačanih deležev 4430 gl., hranilnih vlog 3410 gld. 59 kr. izposodila si je zadruga 100U gl., posodila društrenikom 9247 gl, 83 kr. in rezervni zaklad znaša 1024 gl