2. Janez Kos Arhiv Slovenije v Ljubljani SLOVENSKI PRISEŽNI POUK IZ METLIKE V Arhivu Slovenije hranimo v neurejenem arhivskem gradivu mesta Višnja gora osemlistni nedatirani zvezek velikosti 17,5 X 11,5 cm. V njem je od druge do sedme strani vpisan pouk prisežniku in obrazec prisege v slovenščini. Ista roka kot slovensko besedilo je zapisala tudi beležke na prvi strani, v katerih se navajajo imena Jure Skrazki, Miculek, Jure Thomaschitsch, Gabre Poiauinaz, Peter Zaar in Johann Kopaschouitz St. Gerichts Verwalt und Rath alda. Na 14. in 15. strani zvezka piše: auf anderthalb gegewenes Wein der Kürchen St. Martini geherig alss Jury Gerdenz Andre Staricha Michl Jankouitsch Michal Schugl Anton Kolbeschen v. L. dort Lorenz Tallitsch Anton Panian Anton Weiss Petter Pirtitsch Martin Juraiz Michl Laurantschitsch Petter Wachoritsch Janes Wratanitsch Petter Migsche Ansehe Schloger Michl Doktoritsch mehr Wachoritsch Mathia Popitsch Lorenz Tallitsch Michl Doctoritsch drabant Anton Lauschin Johann Wajukh 1 Eimer 1 Eimer 1 Eimer 257 v beležki na zadnji strani se omenja Almosen Perto, Kodrin in čevljarski vajenec Krištof Machner iz Varaždina. Zapisi na zadnjih straneh so od druge roke. Pouk prisežniku ima pet točk, prva dva odstavka tvorita prvi točki, naslednje pa so oštevilčene. Njim sledi navodilo o načinu prisege. Zadnji odstavek slovenskega besedila je prisega, ki ima splošni del in posebni del. Posebni del je bil od prisežnika do prisežnika drugačen. Pisec ga je označil s poševnima črticama. Drugi primer posebnega dela je pisec zapisal na spodnji rob lista; glasi se: »de ie temu prizheozhimu Johan Malneritsche videozha bla leta utem duschnimu bilmu imenuana Raitenga pod katera ie oni Sua lestna roko.« Nad besedico »de« (*) je z drugo roko zapisano »de Joseph Watsch«, besede »na moi posledni dan« je pisec prečrtal in nad njimi zapisal »na mole pusledna ura« ('*). Slovensko besedilo je naslednje: Jsuershen bodem, od Uza ali oblizhia Boshiga, de meni Tuistu oblitshia Boshie bode enu praklestuo alle ferdamanie moiga Tellefsa inu moie dushe Vekomai. Drugemu gouori en Vsaki ne doushni ienu keruu persesheni zlouk koker be on reku, oku iest danashni dan kriu persheshem, toku iest prosem Boga ozheta, Sina, ienu Suetga Duha de meni namoi perhodni zha/s kadar se mola Dusha Stelejsa lozhila bode nigdar Hpomuzhi inu kueseli napride. 3timo katieri kriu persesha ta letoku gouori, koker debi Reku, oku iest dones keruu perseshem Toku iest profsem gospud Boga, ozheta Siinu, ienu Suetga duha, de shiga Jsuelitsheria Jesusa Christusa Debe negoua naisrezhena gnada ienu ta nedolschnast negouiga britkiga Terpleina ienu Smerti, meni Vbogimu Greishni-ku billa isbrijsana inu Sgublena. 4ümo Kateri kriu persesha Ta letoku gouori, koker debe reku, oku iest Dones kriu persesham Toku iest projsem gospud Boga, ozheta Siinu, ienu Suetga duha, de moie dusha katera ie per Tem zhetertem perstu Sastoplena, ienu moie Tellu ka-teru Bode per tem petem perstu Spomishlenu Skupeie Vek Vekomai Sgublenu Bode na ta pusledni zhas Te slrashne Sodbe, pred katero iest kriu persesheni zlouek kraitenge Stau bodem, ienu de imam od delen ienu potren biti ad u/seh Suetnika imam tudi resbien biti od Suetega Pogleda alij oblizhia nashiga gospu-da Jesusa Christusa Vek Vekom.ei. Satega VoUa Smisle o kershanski zlouek, koku eno Strashno Sodbo sam zehs sebe oku kriuu perseshesh, resodenesh ienu polek tega more enu prau kershansku Serze smislet, kal kriuo persega V/sebe ima alle Sapopade. She Vezh, kateri kriu perseshe. Se odpouei Gospud bogu ienu negoui milosti. Temu teshkemu terpleinu ienu britke Smerti nashiga gospuda Jesusa Christusa, inu us je dobruti. Drugemu usame Ta kriuu persesheni Zlouek Snegouo kriuo persega Temu Super katerega on kriu perseshe negouu poshteine. Blagu, ienu ujse, Sakai ta kriua prizha gauori. 5"'° ta kriue perseshenik Snegouo kriuo persego premote Tega Richtaria, inu polek nega ue/s zeJii Suet alle Rath. De Zheslu ena kriua Sententia ali Sposnaine isrezheno bode, ienu koker Tudi ogolffa inu perpraue Tega, Super katerega gauori. Satu niegouo. Temu Drugemu pak, katerimu nashlishi on da. 258 Satega VoUa ta kriui Perseshenik nigdar namore Boshiga oblizhia Videt, temutsh toku zhlouek hudobne is hudem Duham ali Shudizham, ienu uragam Voblast pride, oku Supet nada nasai, temu, komer ie kei Shnegouo kriuo persego aduseu: Vglihi Vishi toku zlouek Sam Sebe kuezhnimu ferdameinu isda, ieno niegoua Dushia nigdar oblizhia Boshiga nauidi. hpuslednimu nigdar Sasuoiga shiuota na letem Suetu tega Shiuleine nabode imu, ienu Se odgouori ujsemu poshteinu tega sueta, ienu useh Suoih Periatlu na letem Suetu, ienu nar hpuslednimu Se negoua kriua persega more isueidet, ienu na dan priti, ienu Vpergouaru mci ludmi ojstati per temu more Vsaki dobru smislet, ienu Varuat Suoio Dusho. Kader ozhe eden persezhe toku ima trij perste gori Vsdignet, ienu Rezhi. Jest N: N: perseshem nar popreit Bogu ozhetu, Sijnu ienu Suetmu Duchu, Lubi Diuizi Mariae, Vsem Boschim Suetnikam, ienu Suetnizam, Vsem nebeshkim An-gelzam I de* sa leta douh katerga iest pagieruam nisem lest al katere druge deb blu mene Videozhe na de sa use lete utem naprei danemu Speciiicationu imenuane poshte nezh preieu, in koker tudi seh Sranzem gospudam anton paikam Leteh ime-nuaneh posht nabenkrat poraitou I koker meni prou buh na" moie pusledna ura pomagal Ta nar praezhastitliua bres usega madesha Spozheta Diuiza ienu mate Bo-schia Maria use Boschie Suetnike, ienui Suetnize, Tude use nebeshki Angelzi, ta Suete euangelium inu nascha Catolshka uera na moi pusledni dan, kader Se mola Dushiza ad telesa lozhila bode, Dushize ke isuelitschcinu pomagal, ienu po negoue Sueti uoli, oku iest pak pokrium perseshem na letem Sueiiu uprizha Straffan, tankei tudi od Sole Suete gnade ienu milosti ia tudi gmeine useh Suel-nikou inu Suetniz od lozham bodem Vek Vekomai amen. Priimki, ki so navedeni v zvezku, dajatev vina in navedba cerkve sv. Martina, posebej pa omemba »Gericht Vervalt«, nas pri ugotavljanju kraja in časa njegovega nastanka vodijo iz Višnje gore v Belo krajino, v Metliko. V seznamu dajalcev vina na zadnjih straneh zvezka je zapisanih kar šest takih priimkov, ki jih v 18. stoletju najdemo med metliškimi meščani (Panjan, Mikše, Weis, Pirčič, Jankovič, Bajuk), in več drugih, ki so značilni za Belo krajino (Sta-riha, Doktoric, Popič, Talič). Zapisana pa sta tudi Anton Panjan in Ivan Bajuk, ki se v delu dr. Antona Svetina (Metlika. Dve razpravi iz pravne zgodovine mesta in okolice, Ljubljana 1944) omenjata v letih od 1711 do 1784 kot metliška meščana. Bolj kot ta imena potrjujejo domnevo, da je zvezek nastal v Metliki, navedba cerkvice sv. Martina in zlasti zapis na prvi strani: »Johann Kopa-schouitz St. Gerichts Verwalt. und Rath alda«. Svetina pravi (na strani 107), da se je ta drugi mestni uradnik Gerichts Verwalter imenoval v virih tudi starešina in da kaže institucija tega metliškega uradnika na vpliv pravnih običajev in predpisov iz bližnje Hrvaške. Priimka Kopašovic v Svetinovem delu ne zasledimo, pač pa navaja (na straneh 60 in 104) v letih 1712 in 1716 meščana Ivana Kosapoviča, ki je najbrž kasnejši starešina Ivan Kopašovic, le da ga je pisec zvezka nerodno zapisal. Svetina pravi (na strani 99), da je bil razpravni jezik na metliških pravdah slovenski in zato je povsem razumljivo, da je moral imeti mestni sodnik pri roki pouk prisežniku in obrazec prisege v slovenščini. Sodimo, da je zvezek nastal nekje v drugi polovici 18. stoletja. Kako je zvezek prišel iz Metlike v višnjegorski mestni arhiv, je najbrž nerazrešljiva uganka. 259