Nekaj dni pred smrtjo mi-
norita br. Branka Likarja je za-
lo`ba Dru`ina izdala njegovo
knjigo Spregovoril si mi na
srce, s podnaslovom Pot du-
hovnega spremljanja. Sloven-
skemu prostoru je podarila
dragoceno knjigo, ki bo vsaj
malo zapolnila vrzel na po-
droèju duhovnega spremlja-
nja, ki ga – po spremnih be-
sedah Marjana Pogaènika –
“èaka še velik razvoj” (str. 6).
Knjig, ki bi neposredno govo-
rile o tej tematiki, je pri nas
res bore malo, zato je ta še po-
sebej dobrodošla. Napisana je
za spodbudo in pomoè vsem,
ki `elijo duhovno rasti kot
spremljevalci ali spremljanci.
Hkrati pa nam je z njo po-
darjena tudi avtorjeva “du-
hovna oporoka”, v kateri
nam podeljuje svoje iskreno
iskanje in najdevanje Boga v
Bo`ji besedi, v `ivljenju in
liku sv. Franèiška Asiškega, v
vsakdanjem `ivljenju in apo-
stolatu ter v odnosu duhov-
nega spremljanja.
Br. Branko Likar se je rodil
na bo`ièni veèer 1965. v vasici
Otlica na robu Trnovskega
gozda. Veèino osnovnošolskih
in gimnazijskih let je pre`ivel
v Ajdovšèini. Po konèanem
študiju na ljubljanski Bioteh-
nièni fakulteti je tri leta pre-
`ivel kot laiški misijonar v
Zambiji. Tam je spoznal bra-
te minorite. Po vrnitvi se je
tudi sam odloèil postati manj-
ši brat minorit. Zadnja leta je
deloval kot gvardijan mino-
ritskega samostana sv. Lenarta
v Sostrem pri Ljubljani. Veli-
ko se je posveèal osebno
spremljanim duhovnim va-
jam in duhovnemu spremlja-
nju. Po te`ki bolezni ga je v
40. letu starosti Gospod po
Sestri smrti na praznik svetih
apostolov Petra in Pavla pokli-
cal k sebi.
V uvodu v knjigo, ki je
razdeljena na sedemnajst po-
glavij, br. Branko na kratko
in s preprosto prispodobo
sprehajalca v parku opiše du-
hovno spremljanje, nato pred-
stavi njegovo mesto in vlogo
v tradiciji Cerkve ter tudi kri-
zo in izzive duhovnega sprem-
ljanja v današnjem èasu. Na
koncu uvoda spregovori o na-
stanku te knjige. Knjiga izvira
iz izkustva lastne duhovne ra-
sti in duhovnega spremljanja
tistih, ki so ga prosili za po-
moè na svoji duhovni poti.
Njegovo osebno izkušnjo du-
hovnega spremljanja je zelo
zaznamoval trimeseèni fran-
èiškovski program za duhov-
no spremljanje in osebno
spremljane duhovne vaje leta
2000 v Zambiji (Franciscan
Internship Program in Spiri-
tual Direction and Directed
Retreats). Ta program je v za-
èetku 80-ih let razvil p. Tom
Speier OFM. Vsako leto od
leta 1982 je tak trimeseèni te-
èaj potekal v Cincinatiju v
ZDA in tudi marsikje drugje
po svetu. Èeprav na teèaj
sprejmejo le devet udele`en-
cev, je `e obogatil na stotine
Franèiškovih bratov in sester
razliènih starosti, jezikov,
kultur, ras, poklicev in poslan-
stev s celega sveta (prim. str.
24). Sam pravi: “Poleg duhov-
ne poglobitve, ki je odgovorila
na marsikatero mojih predhod-
nih iskanj, sem tam prejel iz-
kustvo in spodbudo za po-
slanstvo duhovnega spremlja-
nja, kakor sem ga poskušal
opisati v tej knjigi” (str. 28).
Po vrnitvi s tega programa
je v jeseni leta 2000 zaèel v re-
viji Duh Assisija med nami pi-
sati rubriko o duhovnem
spremljanju. Ko je po štirih
letih izèrpal glavne teme, se
mu je porodila ideja, da bi vse
to, kar je `e napisal, seveda
predelano in obogateno, izdal
v eni knjigi. Ker so ga pri
tem podprli njegov duhovni
spremljevalec, nekateri sobrat-
je in prijatelji, jo je uspel
kljub te`ki bolezni dokonèati
in doèakati njen izid.
Jedro knjige sestavlja pet-
najst poglavij (II.-XVI.), v ka-
terih br. Branko opisuje du-
hovno pot posameznika, ki se
napoti za Kristusom. Z vsa-
kim poglavjem nam poskuša-
prikazati del Jezusove poti,
kajti v njegovi poti je tudi
naša pot. Vabi nas, da bi v
njej in v Besedi, ki jo nudi
celotno Sveto pismo, odkriva-
,

)
@)


4

$

;
,



$
7! "!!(!&
3 5(!9

9$9
*(:8;;
;$

 #
li Bo`ja povabila k polnosti
`ivljenja (prim. Jn 10,10) ter
našli svoj edinstveni `ivljenj-
ski odgovor. Da bi mogli v
veèji meri odkriti dinamiko
Bo`jih klicev in svojih odgo-
vorov, predstavi tudi del `iv-
ljenja sv. Franèiška v hoji za
Kristusom. Vsako poglavje se
zato zaène z odlomkom iz
Franèiškovega `ivljenja in
njegovih spisov, iz katerih od-
meva besedna zveza, ki zajema
njegovo temeljno `ivljenjsko
izkustvo: hoditi po stopinjah
našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Kakor v Franèiškovem `ivlje-
nju samem tako tudi v teh
poglavjih stopa Franèišek, ki
je tako rekoè kraj našega sre-
èanja z Bogom, vedno bolj v
ozadje, da bi vse moèneje za-
`arel Kristus sam. Ta Franèiš-
kova dr`a nam more v današ-
njem èasu pomagati na naši
duhovni poti in tudi osvetliti
nalogo duhovnega spremlja-
nja. Zgodba sv. Franèiška na
nek naèin ponazarja zgodbo
vsakega kristjana, ki se vije
preko velikega petka in sobote
k vstajenju, novemu `ivljenju
v Kristusu.
Da bi se izognil zgolj teo-
retiènim razmišljanjem o du-
hovni poti in duhovnem
spremljanju, je v posamezna
poglavja vkljuèil namišljene
dialoge med spremljevalcem
in spremljanko. Ti dialogi, ki
izvirajo iz njegove konkretne
izkušnje duhovnega spremlja-
nja, `elijo pripomoèi k bolj-
šemu razumevanju teoretiènih
razlag. Èeprav avtor vèasih pri
opisovanju do`ivljanja in no-
tranjih duševnih in duhovnih
stanj spremljancev uporabi
besednjak in podobe, ki nas
spominjajo na podroèje glo-
binske psihologije, ne `eli biti
strokovnjak na psihološkem
podroèju (prim. str. 26).
Vsako poglavje konèa s krat-
kimi povzetki za duhovnega
spremljevalca. Le-ti niso mišlje-
ni kot “kuharski recepti”, kot
sam pravi, “marveè kot toèke za
osebno razmišljanje in iskanje.
Poslanstvo duhovnega sprem-
ljanja zori v sodelovanju kariz-
me (Bo`jega daru posamezni-
ku) in `ivetega izkustva sprem-
ljanja. Ta knjiga je zato mišlje-
na bolj kot spodbuda k `ivlje-
nju, ki duhovno spremljanje
omogoèa, kot pa priroènik za
uspešno opravljanje tega po-
slanstva” (str. 26). Avtorjev prvi
namen ni dajati nasvete, “am-
pak predvsem odpirati vpraša-
nja in spodbujati k skupnemu
iskanju” (str. 33). Morda bi
kdo to prièakoval, toda za du-
hovno spremljanje preprosti
recepti niso mogoèi, ker ima
vsak èlovek edinstveno odre-
šenjsko zgodbo `ivljenja in je
enkraten v svoji hoji za Kristu-
som. V nasprotnem primeru
lahko duhovno spremljanje
zdrsne v duhovno nasilje, kjer
voditelj prièakuje, da se bo
spremljanec podredil njegovim
predstavam o duhovni rasti.
“Tak odnos pa je daleè od Je-
zusove evangeljske pedagogike,
iz katere je kršèanska tradicija
èrpala izvor za pristno duhovno
spremljanje” (str. 34).
Zadnje poglavje “Vi ste
Kristusovo pismo” pa je se-
stavljeno iz odlomkov dopiso-
vanja s tremi spremljanci. Iz-
kušnje teh spremljancev `elijo
pokazati njihovo do`ivljanje
hoje za Kristusom in prizade-
vanje, da bi le-to ubesedili,
hkrati pa nam `elijo pomagati
pri ubesedenju naših izkušenj
duhovne poti.
Knjiga Spregovoril si mi na
srce ni zgolj teoretièno raz-
glabljanje o duhovnem `ivlje-
nju in spremljanju, temveè je
predvsem podelitev konkret-
nega izkustva duhovne rasti
in spremljanja. Èe jo prebira-
mo v molitvenem duhu, nam
omogoèa odkriti pomembna
obdobja duhovnega `ivljenja,
v katerem so vedno znova nav-
zoèi trenutki preizkušenj in
duhovnih noèi, ki so nujni
pogoj za našo duhovno rast.
Br. Branko nas ne samo s svo-
jo knjigo temveè tudi s svojim
`ivljenjem, ki nam nazorno
ka`e, kaj pomeni popolnoma
se prepustiti Gospodu tudi v
najhujših preizkušnjah, po-
stavlja na realna tla hoje za
Kristusom. Ta ne gre nikoli
mimo velikonoène skrivnosti.
Verjamem, da bo vsak, ki
jo bo bral v tem duhu, (znova)
odkril lepoto hoje za Kristu-
som, kri`anim in vstalim.
Hkrati pa tudi upam, da bo
ta knjiga spodbudila duhov-
nike, redovnike in tudi laike,
da bi znova stopili na pot od-
krivanja dragocenosti in po-
trebnosti duhovnega sprem-
ljanja zase in za druge. Janez
,

	






Pavel II. je v apostolski spod-
budi Posveèeno `ivljenje zapi-
sal: “Zato imajo posveèene
osebe dol`nost, da velikodu-
šno sprejmejo in ponudijo
duhovno spremstvo tistim, ki
so se obrnili nanje, ker jih je
`eja po Bogu nagnila, da so
zahrepeneli po `ivljenju v
skladu z zahtevami vere” (103).
Br. Branko je zvesto odgo-
voril na to spodbudo. Naj nje-
gova knjiga in zgled spodbu-
dita tudi naš slovenski prostor.
*%!($"!
%(!!
Evropa letos slovesno praz-
nuje šestdesetletnico zmage
nad fašizmom-nacizmom ozi-
roma konec druge svetovne
vojne. Vojne, ki jo je spoèel
gospodarski razvoj, pravza-
prav njegova kriza, ki je nasle-
dila njen prvi resnejši razcvet.
Prišlo je namreè do zlitja kri-
ze mišljenja (zaradi razvoja li-
beralne misli), ekonomske
krize ter krize vrednot. Vojno
je rodil èlovek, ki je mislil, da
bo èloveštvu zagotovil boljši
jutri na svoj nov, originalen
naèin. Pravzaprav je bilo takih
roditeljev veè in vsak od njih
je imel pred oèmi svojo vizijo,
svojo veliko idejo, ki bo èlo-
veštvo izkopala iz vezi »boga-
bojeènosti« … Potrpeti bi bilo
treba le nekaj ostrih potez,
nujnih posegov, opraviti nekaj
èišèenj, potem pa …
Po vojni se je v Evropi
vzpostavilo zanimivo stanje.
Demokratiène sile so bile pri-
siljene sklepati kompromise —
kot vedno. Zaradi zagotovitve
vojaškega zavezništva v vojni,
so pristale tudi na mirnodob-
no sodelovanje s komunisti.
Na ta naèin se je tudi demo-
kratièni svet usodno kontami-
niral. Sploh pa so ministrske
predsednike zaèeli klicati
pred sodišèa za vojne zloèine
veliko kasneje. V tem smislu
se demokratièna Evropa po
vojni ni veliko razlikovala od
njenega totalitarnega dela.
Nasprotno, skupaj so, vsaj
navidezno, nazdravljali na
zmago … V ekonomskem
smislu pa jih je to sodelova-
nje sililo v odstopanja od ka-
pitalistiènega modela. Zahod-
noevropske dru`be so bile v
strahu pred razcvetom komu-
nistiènih strank. Zato so »bo-
`ale« predvsem svoje srednje
in ni`je sloje prebivalstva. De-
mokracija se torej v Evropi `e
veè kot šestdeset let srame`-
ljivo umika, prikimava, posto-
poma prilagaja levici. Zanimi-
vo pri vsem tem je, da smo
prišli do èloveku najprijaznej-
šega ekonomskega modela (èe
zanemarimo ekologijo), kar ga
je prinesel tehnološki razvoj.
Na ta naèin je demokratièna
Evropa postopoma postala so-
dediè takega dru`benega raz-
voja in tako bi nekateri radi
tudi pri nas razdelili krivdo za
zloèine med in po vojni na
vse ljudi.
Janko Moder, kot nekda-
nji sodelavec Frana Saleškega
Fin`garja nadaljuje njegovo
delo. Zgodovino Slovencev je
dogradil z romanoma Sveta
zemlja in Vladar Samo. Ob
okrogli obletnici dogodkov
pa nas je razveselil s knjigo o
sodobnem slovenskem Izto-
ku, ki je bil prisiljen voditi
Slovence preko koroškega
Rdeèega morja v svet. Zdi se,
da se Moder ob prevajalskem
,



	
@%

'



<"!&4

!%! 5!9