—..S3. štev. Požtnina platana v gotovini.	V	Ljubljani,	S0b0t0	23.	jatlUarja	1926.	Posamezna	Številka	130 Bin. LetO VI.
GLASILO NARODNO-SOCIJALISTIČNE STRANKE.
Uredništvo in ugravništvo: Ljubljana, »Narodni dom“, I. nadstr. — Telefon: štev. 77. ......................  —
Izhaja vsako soboto.
Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6, za inozemstvo 8 Din.
Inserati se računajo po velikosti in so cene v upravi r-i na razpolago.
vzklil«
lostno
ma uk; jo rrtf
ka, bi :oder i (Ra dil
sede o inko ji remije!1 sanjan
Neustrašeno na delo in zmagali bomo!
Socijalni demokrati, kakor tudi klerikalci hočejo z goljufijo in terorjem onemogočiti svobodo volitev. - Veliko navdušenje za Neodvisno delavsko listo, na kateri edino so pravi zastopniki delavstva. — Vsi po glasovnice. -Pazite, da izročite glasovnice samo našim zaupnikom.
Falzifikatorii.
ilina
dujem 'o se j
Čo so očita socljalnlm demokratom in komunistom lumparije, katerih se poslužujejo v volilni borbi za Delavsko zbornico, odgovarjajo cinično: Tako delamo mi volitve.
Prevara torej, tatvina glasovnic, po-noža, tvarjanje podpisov, teror po delavnicah, je ndar i! edino socijaltio - demokraško - komunistično z brd volilno orožje. Z argumenti načelnega boja s® ne upaio pred delavstvo, ker vedo, da nverjci j,| pora2eni.
a ^ Že volilni red Delavske zbornice so so-l)il zaf cijalnl demokrati prikrojili tako, da so možne s strani tistega, ki Ima volitve v rokah, iko od naj večje nedopustne manipulacije. Že ta-)Inc krat, ko so socijalni demokrati sestavljali vari vo' '.ii! red, so vodili račune o tem, kako se bo lahko potlačila svobodna volja de-itri. lavstva. Čudimo se, kako je moglo uilnlstr-vpraS stvo za soci.ialiro politiko potrditi volilni j red, ki dale toliko možnosti uganjati ne-tovetni poštenost. Gotovo ga ni nihče prebral v Vra/.| Beogradu, drugače kratkomalo ne bi mogel je inflf biti potrjen.
Navzlic na.jvečjim volilnim sleparijam se pa socijalni demokrati ne sramujejo, da Pišejo v svojem tisku o nasilstvlh predečima stavnikov'drugih kandidatnih list. 'V kolikor se te pamiletske In lažnive obdolžit-1 je nf ve tičejo Neodvisne delavske liste niti ne ne & odgovarjamo. Kajti socijalni demokrati jih iznašajo samo zato, da bi vsaj nekoliko i miret1 maskirali svo'a volilna banditstva. Pa se Ije. Ho! jim nc bo posrečilo. Vsak posamezen slučaj poten volilnega nasilja si zabeležujcmo In vse pride na dan In na vrsto ,v pravem času V c, #*ter na pravem mestu, kaj mi Naš namen je bil, nastopati v volilni aljuje | borbi koliker mogoče lojalno napram naprednim socialističnim skupinam, predvidevajoč nujnost bodočega skupnega dela. Toda vzpričo početja socljalnih demokratov moramo iz rezerve. Posebno nečuven slučaj tatvine glasovnic, ki smo ga ovadili ga lati- državnemu pravdništvu, nam vsiljuje tudi napram socljalnlm demokratom zavzeti naj-ostreišl alront.
:a prt1 '1' , Ne rečemo, da ne bi bili za sodelovanje dviE’,ulfs pravilno izvoljenimi soc. demokratičnimi je p 'dani Delavske zbornice. Nismo pa gotovo strup ■ Za skupno delo s člani, ki so pridobili svoje Živeti J mandate s falzlflkati volilnega postopanja.
Te sploh lfe moremo smatrati za delavske končal' zastopnike, ampak za utihotapljene marijo-lo lepi n«te volilnih sleparij.
|	Socijalni demokrati bodo svoje volilne
falzlflkate še prav bridko obžalovali. Navzlic vsem goljufijam ne bodo imeli absolutno večine v zbornici. Prepričani smo, da bomo zbrali mi na Neodvisno delavsko listo poštenim potom toliko glasov, da bomo odločilen faktor v Delavski zbornici.
| Takrat pa, socijaldemokratlčn! Ialzlflka-| torji, na svidenje!
1	Naše somišljenike opozarjamo, da zad-
ubljana nje dni volilne kampanje podesetorljo svojo pridnost in požrtvovalnost v agitaciji za edino pešteno Neodvisno delavsko listo in odvrnejo vsakega poštenega delavca, da bi Rlasoval za ialzlfikatorje svobodnih volitev.
Našim bratom in sestram! Slovenskemu delavcu!
Volilni boj za volitve v Delavsko zbornico je, dosegel v teh dneh svoj vrhunec. Vsi naši nasprotniki so z 7, ruz®n*mi močmi na delu, da si pridobe kar največ glasovnic in tako tudi moc v Delavski zbornici. Poslužujejo se vseh mogočih goljufij, sleparstev, intrig m lazi da si pridobe one glasovnice ^ b, j,h drugače nikoli ne dobili.
norih? mi m°ram0 V t!h zadniih dneh porabiti vso svojo moč in vse svnie
sile, da pridobimo Neodvisni delavski listi kar največ glasov. Zato se nam zdi zelo potrebno, da še enkrat damo vsem našim zaupnikom in volilcem navodila, kako naj v teh dneh postopajo. Predvsem je treba paziti,
gredo vsi naši volile! po glasovnice.
Glasovnice je treba dvigniti v vseh krajih, kjer so sedeži uradnih krajevnih volilnih odborov in pet kilometrov v °bmočju takega sedeža. Kraji izven 5 km dobijo glasovnice dostavljene.
iill na"
ost, ci hoč ilijo n
na.
10«
lobreg« Ijše je arski , ii strol bled«
Tudi večji obrati z nad 20 delavci dobijo glasovnice dostavljene. Pazile povsod, da prejmete glasovnico v roko. Glasovnica obstoja iz kuverte z dostavnico, na kateri je napisano ime in priimek, številka strani in tekoča .številka volilnega imenika, v katerem je volilec vpisan. Poleg kuverte prejme vsak volilec še rumeno izkaznico, na kateri je napisano »Glasovnica« in beli listek kot glasovnico. Beli listek je zamenjati za našo glasovnico, ki je tiskana in na njej je zapisano:
»Glasujem za Neodvisno delavsko listo,
katere nosilec je Rudolf Juvan.«
Take glasovnice se dobe pri vseh naših zaupnikih, odbornikih in volilnih pisarnah. Ako jo nimate na razpolago, napišite na beli listek gornje besedilo ali pa pošljite kuverto nam brez te glasovnice. Rumeni listek naj ostane v kuverti, ker jc sicer glas neveljaven! Opozorite na to vse naše volilce.
Vsi naši zaupniki in agitatorji naj store v zadnjih dneh svojo dolžnost. Obiščite slehernega volilca in ga pridobite za to, da Vam odda svoj glas. Pri tem ne bodite nasilni kot so naši nasprotniki, ker'hočemo dobiti svoje glasove brez nasilstva in sleparij.
Opozorite vse volilce o razlikah itied posameznimi listami. Naš slovenski delavec naj voli one, ki so mu najbližji. Naj voli one naše delavce, ki so samostojni in ne hlapčujejo ne Rimu in ne nemškemu Amsterdamu. Spomnite naše domače delavce na to, da je danes brezpraven na svojih tleh ravno vsled tega, ker so oni, ki vodijo danes delavski pokret odvisni od Amsterdama. Ves internacijonalni pokret delavstva vodijo danes v Amsterdamu Nemci. Oni, ki se zbirajo v Strokovni komisiji, hlapčujejo pod krinko internacijonale tujcu.
Slovenski delavec mora biti samostojen in voditi domačo, slovensko,
jugoslovansko delavsko politiko.
Spomnite naše' domače delavstvo, da imamo toliko brezposelnega domačega delavstva ravno vsled tujcev, ki pod krinko internacijonalizma prihajajo k nam in odjedajo domačinom kruh. Te tujce branijo gospodje okrog Strokovne komisije, ki pravijo, da jim je vseeno ali ima delo naš domači delavec ali pa Nemec, Madžar ali Italijan, Nam slovenskim delavcem ne sine-biti vseeno. Pred vsem zaščitimo našega delavca In mu dajmo kruli, in ko bo naš delavec imel dovolj kruha, ga dajmo tujcu. Povsod delajo tako, le pri nas ne, ker hočejo tako gospodje N^mci v Amsterdamu, ki diktirajo delavsko politiko našim sodrugom v Sloveniji.
Bratje, sestre! Slovenski delavec! Bodi odločen in samosvoj! Sam vodi svojo delavsko politiko iii ščiti svoje interese. Ne čakaj milosti od Rima in Amsterdama, ki sta ti sovražna in ti hočeta samo zlo. Zavrni vse krive preroke, ki prihajajo z medenimi besedami, da te preslepe in prodajo tujcu.
Bodi odločen in daj pri volitvah v Delavsko zbornico svoj glas Neodvisni delavski listi,
na kateri so zbrani narodno in socijalno čuteči delavski zastopniki, ki te nc bodo prodali tujcu in se mu ne bodo klanjali, temveč bodo energično ščitili interese domačega delavstva. Vsi kot en mož na delo, na podvojeno delo za čim lepšo zmago naše liste, ki mora zmagati!
Glasovnice se delijo tudi ob nedeljah in praznikih!
Porabite nedeljski prosti čas za to, da sigurno dvignete glasovnice. Ko prejmete glasovalno kuverto, se na oddajni listek, ki je prilepljen na kuverti, razločno podpišite, iz kuverte vzemite tal listič in ga raztrgajte, na njegovo mesto pa denite glasovnico z besedilom: Glasujem za Neodvisno delavsko listo, katere nosilec je Rudolf Juvan. I ako glasovnico dobite pri vseh naših zaupnikih ali pa v tajništvu NSSZ v Narodnem domu, pritličje desno, in v
tajništvu Unije v Kazini. Glasovalno kuverto prinesite potem v glavno volilno pisarno Neodvisne delavske liste v tajništvu NSSZ v Narodni dom.
Nc pozabite vzeti seboj kake uradne legitimacije, n. pr. poselsko ali delavsko knjižico, krstni ali domovinski list itd.
Glasovnice dvignite najpozneje do
26.	januarja, ker se 27. januarja zaključi dviganje in bi nedvignjene glasovnice lahko uporabili naši nasprotniki.
V večjih obratih, kjer bodo glasovnice dostavljene, pazite, da jo vsakdo prejme, če bi jo kdo ne prejel, naj se javi tajništvu NSSZ v Narodnem domu.
Narodno in napredno delavstvo mora v boj za častno zmago Neodvisne delavske liste!
Strokovna komisija ovadena državnemu pravdništvu radi goljufije.
Gospodom pri Strokovni komisiji gre prav trda pri volitvah v Delavsko zbornico in se zato poslužujejo najniz-kotnejših sleparij in nasilstev ter goljufij. Ti gospodje so šli tako daleč, da so prišli navzkriž s kazenskim zakonom in so bili ovadeni državnemu pravdništvu radi goljufije.
Ne bo odveč če našim poštenim vo-lilccm povemo o drzni goljufiji, ki so jo zagrešili gospodje pri Strokovni komisiji in prišli tako v nasprotje s kazenskim zakonom ter bodo dajali za to goljufijo tudi odgovora pred sodnijo. Neka stranka je v soboto 16. t. m. klicala na telefon našega tajnika Kravosa in pri tem napravila usodno pomoto, da je mesto telefonske številke 77 poklicala številko 225, ki jo ima Strokovna komisija. Ta stranka je imela oddati našemu tajniku nekaj glasovnic. Na odziv in vprašanje, da li je g. Kravos v tajništvu, se ji je odgovorilo, da pride takoj. In res se je nato oglasil gospod, ki se je izdajal za našega tajnika in bil celo tako predrzen, da je imenovano stranko nazival s sestro, za katerega pozitivno vemo, kdo je bil, zaznal, da ima stranka oddati glasovnice in je' obljubil, da pošlje ob 5. uri popoldne po glasovnice. Točno ob določeni uri, se je pri stranki zglasil neki zaupnik Strokovne komisije, ki se je legitimiral s tem, da ga je poslal tov. Kravos in prosil, da se mu izroče glasovnice. Z zlorabo imena našega tajnika je prejel glasovnice in dal zato potrdilo, na katerega se je podpisal z imenom J. Vernik. Taka zloraba tujega imena je po kazenskemu zakonu strogo kazniva in upamo, da bo državno pravdništvo, kateremu se je slučaj naznanil, podvzelo potrebne korake, da bodo krivci prejeli zasluženo kazen. Gospodje sodrugi pri Strokovni komisiji so ta čin priznali in sicer po tajniku Golmajerju, ki je. predsedniku NSSZ Juvanu z nasmeškom odgovoril na opazko, da se bo zadeva izročila pristojni oblasti:	»Naznanite
kar, če vam bo ratalo.« Tudi gosp. Vospernik se je rad pobahal s tem slučajem in povedal, da bodo socijalni de-mokratje podvzeli vse, da si pridobe večino, ki jo morajo imeti. Mi upamo, da nam bo »ratalo« in da tako očitna goljufija z zlorabo tujega imena ne. sme ostati nekaznovana. Zadevo smo potom odvetnika izročili državnemu pravdništvu in mu dali ves materijal na razpolago. Komentarja k taki goljufiji ni treba.
Klerikalna hinav* ščina.
V	Beogradu vlagajo klerikalni poslanci interpelacije o nasilstvlh socijal-nih demokratov, sami pa uganjajo med volilci skoraj enak teror. Vsa klerikalna podjetja (imena na razpolago) so grozila svojim uslužbencem z odpustom, če ne glasujejo za klerikalno listo. Tudi cerkev in verske organizacije so zopet v službi političnih agitacij. Razni du-
hovniki grozijo posebno uslužbenkam s hudičem in peklom, če ne glasujejo za klerikalce. Posebno na služkinje so se spravili. Vsaka ulica ima svojega klerikalnega agitatorja, ki obletava vse hiše, kjer upa dobiti vsaj en glas. Pazite na klerikalne agitatorje in postavite jih na hladno, če se bodo usiljevali v vaš domači krog, samo da izpeljejo glasovnice. Klerikalci so mislili, da imajo večino v Delavski zbornici v žepu. Že sedaj se pa kaže. da ne bo z njihovo zmago nič! Zato so še bolj sitni pri agitaciji.
Lista radičevcev in samostojnih kmetov.
Med pristaši radičevcev in samostojnih kmetov se odkrito priznava, da je bilo pogrešeno. da so vložili svojo listo za volitve v Delavsko zbornico in sicer iz vzroka, ker lista ne bo dosegla niti količnika za en mandat. Kako tudi? Še gosp. Bernot, ki je naravnost »velesila« proti slovenski radičevski delavski organizaciji, ne upa na .poseben uspeh, pa bodo radičevci. Glasovati za listo gosp. inž. Debelaka se pravi oddati glas za — prazen nič!
Laž o neveljavnosti naie liste.
Dne 16. t. m. je »Delavska politika« priobčila sleparsko poročilo, da bo »Neodvisna delavska lista« razveljavljena. ker njen kandidat Tomaž Švaj-ger,_ operkarniški kurjač, ni podpisal izjave* o sprejemu kandidature.
Najpreje moramo ugotoviti, da je bila »Neodvisna delavska lista« potrjena od volilnega odbora in da že iz tega vzroka ne more biti razveljavljena.
Kar se pa tiče našega kandidata Tomaža Švajgerja je pa zadeva ta:
Tomaž Švajger ne zna pisati. Pristanek na kandidaturo je ob navzočnosti pftč podal ustmeno in se je ob tej priliki tudi formelno pravilno vpisalo njegovo ime na kandidatno listo. Socijalni demokrati so pa^ nekaj dni nato nepismenost Tomaža Švajgerja izrabili na ta način, da so mu vsilili v podkri-žanje izjavo s pretvezo, da je na izjavi besedilo, kjer se ugotavlja, da pristane na kandidatno listo Neodvisne delavske liste. V resnici je pa bilo v izjavi besedilo, da Tomaž Švajgar ni podpisal in pristal na kandidaturo Neodvisne delavske liste. Socijalno-demokratični agitatorji so torej nesramno prevarili .našega kandidata Tomaža Švajgerja in izrabili njegovo nepismenost za nedopustno agitacijo proti Neodvisni delavski listi.
Ko je Tomaž Švajger zvedel za laž-njivo pisanje »Delavske politike« je takoj iz proste volje in na lastno željo v prisotnosti treh prič podkrižal tole
izjavo:
»Podpisani Švajger Tomaž, stanujoč v Rogoznici pri Ptuju, zaposlen kot kurjač v opekarni Cclotti, izjavljam sledeče:
Dne 13. t. m. je prišel k nieni gosp. Josip Kramaršič ter mi predložil tiskano izjavo v podpis, ki sem jo podpisal z ozirom na dejstvo, ker mi je predočil gosp. Kramaršič. da sem podpisal izjavo, s katero sprejmem kandidaturo za Delavsko zbornico na Neodvisni delavski listi.
Misleč, da je to iz organizacije, v kateri sem organiziran in za katero sem sprejel kandidaturo in tozadevno izjavo lastnoročno podpisal, sem nasedel in nevede podpisal izjavo, kf je izšla v »Delavski politiki«.
Ptuj. dne 17. januarja 1926.«
Podkrižani Tomaž Švajger. Kot priče: Milan Menoni, 1. r., Egidij Sigi, I. r., Joško Rožanec, I. r.
Nepismenost kurjača so socijalni demokrati izrabili in izpolnili svoj venec volilnih sleparij še z enim lističem. Z jasno izjavo našega kandidata Tomaža
Švajgerja .smo pa razkrili socijal-patri-jotsko nečedno početje. Lumparija, katero so hoteli naprtiti nam, je sedaj obvisela na njih. Zaslužena kazen ne izostane. Noben pošten delavec ne more voliti socijal-patrijotov! In jih tudi volil ne bo!
Vsi na delo za zmago naie liste.
Samo še par dni imate časa za dviganje glasovnic v Ljubljani in na sedežih krajevnih volilnih edinic. Dne.
27.	t. m. se zaključi oddajanje glasovnic in vse nedvignjene glasovnicc lahko zaidejo v roke onim, ki vodijo volitve, zaidejo v roke socijalnim demokratom. Kdor no dvigne glasovnice, glasuje za nasprotnika. Dvignite torej vsi glasovnice.
Ne oddajajte glasovnic nepoznanim. Ne pustite, da vam kradejo glasovnice iz rok. kakor to delajo socijalni demo-kratje in klerikalci. Ne dajte se begati od tujih agentov. Ne nasedajte lažem. Stori vsak svojo dolžnost in dvigni takoj glasovnico, da jo ne dobe v roke naši nasprotniki.
Vsi na delo za zmago naše liste!
Skrivnostna noč v Okrožnem uradu
v Ljubljani.
Klerikalci imajo drzno lice, to je splošno znano, toda da imajo tako drznega. da namigavajo v članku pod zgornjim naslovom, češ, da jim je o prepisovanju imenikov »Neodvisnih« precej znanega in hočejo s tem reči, da ima Neodvisna delavska lista protizakonito svoj imenik, kaj takega mora napisati samo oni, ki propoveduje Kri-stov nauk in je lahko obenem brez čuta resnice. Gospodom klerikalcem je prav dobro znano, da je istodobno, ko je Jugoslovanska strokovna zveza prepisovala imenik, prepisovalo imenik tudi deset ljudi Neodvisne delavske liste, ki so morali čakati, da je Jugoslovanska zveza s prepisovanjem končala. Teh deset naših ljudi je delalo deset dni in še niso mogli prepisati celega imenika, ker je bil čas kratek. Gospodje klerikalci, ki ste bili pri prepisovanju, pa recite da ni res. Nam ne gre za to, da bi se branili, a gre nam za to, da pokažemo častitim gospodom klerikalcem, kako jim je tudi laž dobrodošla v boju za dosego svojih nečednih namenov, da bi slovensko delavstvo prevarili! Povprašajte glavni volilni odbor in njega funkcijonarje. ki nam niso naklonjeni, če smo ali nismo pošteno prepisali imenikov? Kaj se je dogodilo v oni noči in kdo je zlorabil uradno moč. naj dokaže preiskava.
,Narodni Dnevnik* in volitve v delavsko zbornico.
Skoraj pred zaključkom volilne borbe za Delavsko zbornico se je oglasil tudi »neodvisni« »Narodni dnevnik«, da zavzame svoje stališče h kandidatnim listam. Kot je bilo pričakovati, se je »Narodni dnevnik« izrekel za radičev-sko listo, katere nosilec je gosp. inž. Debelak. Tako radi lepšega, da dokaže svojo »neodvisnost«, priporoča »Narodni dnevnik« tudi Bernotovo listo. Zakaj je »Narodni dnevnik« v prijateljskih odnošajih z gosp. Bcrnotom menda sam nc ve. »Narodni dnevnik«, ki jc baje za složen nastop vsega delavstva.
ARGUS
ARGUS
ARGUS
ARGUS-
ARGUS
ARGUS-
jc naš najboljši domači informacijski tavod.
im« v vseh krajih zanesljive zastopnike.
obvešča o rsem. zlasti o imovinskem stnnju 'denarnih zavodov, trgov.sko-industrijskih podjetij in privat. oseb. ove informacije so vedno točne, izčrpne in hitre.
se nahaja v Vuka Karadfciča ulfci 11 Beograd.
ov telefon je 0—2.r>, nje ir« »v brzojavni •naslov Argus.
vendar ne more biti zadovoljen zzga-garsko bernotarijo med marksistično orijentiranitn delavstvom. Kajti še dolgo ne bo enotnosti v strokovnih delavskih akcijah, če si celo posamezne idejno jednake organizacije med seboj niso složne. Izrekati se za gosp. Bernota se pravi, še naprej netiti osebne spore med delavstvom, spore vsled katerih je imel došedaj dalavsko-strokovni pokret še največjo škodo. Pa se ja »neodvisni« »Narodni dnevnik« ne izreka zato za g. Bernota, da še bolj pointira upravičenost svoje radičevske liste.
»Narodni dnevnik« pravi, da sre pri volitvah v Delavsko zbornico predvsem za Korošca. Bernota ali Kristana. Zamolči pa v svoji »objektivnosti«, da gre tudi za Radiča ali Puclja. Naravnost naivno je zanikati, da ni lista gosp. inž. Debeljaka tipično strankarsko politična lista.
Navzlic razumljivo drugačnemu mnenju »Narodnega dnevnika« še vedno trdimo, da je Neodvisna delavska lista res politično neodvisna lista. Če
»Narodni dnevnik« pravi, da je to lista gosp. dr. Žerjava, potem bi z isto utemeljitvijo lahko rekel, da je to politična lista tov. Juvana, ki' je podnačelnik NSS. Toda lista ni ne eno ne drugo. Neodvisna delavska lista je bila postavljena od zaupnikov NSSZ in Unije ter ima za svoje udejstvovanje v Delavski zbornici točno ugotovljen strokovni program, katerega pa očividno »dobro informirani in neodvisni« »Narodni dnevnik« niti ne pozna. Preje bi lahko trdil »Narodni dnevnik«, da je Neodvisna delavska lista narodno socialistična ne pa demokratska, ker je na njej veliko več narodnih socijalistov kot pa demokratov.
Vse to pa ne ugotavljamo zato. da bi o tem prepričevali »Narodni dnevnik«. ker nam do tega v resnici ni. ampak samo zato, da ugotovimo nje-goto »objektivnost« in ga zaznamujemo tudi pred našimi pristaši kot izrazito radičevsko-strankarski list, ki odslej ne.more več reflektirati na naše naročnike.
Inteligenca v socUalnem pokretu.
V	zadnji številki »Nove Pravde« smo v članku »Socijalni problemi« ugotovili, da brez znanosti in znanja ni praktičnega socijalnega dela. Neob-hodno potrebno je pri vsakem socijal-nem pogledu sodelovanje strokovnjakov, inteligentov.
Socijalni pokret ima zahvaliti največji del svojih neuspehov ravno vsled tega, ker ni 'imel med zagovorniki in propagatorji dovolj inteligentov. Tipična lastnost socijalnega pokreta je bila, da se je veliko govorilo in uganjalo demagogije, manjkalo pa je resnosti in stvarnosti. Razmetavalo se je z besedami in večkrat tudi s smešnimi trditvami, poglobilo se pa ni v predmet in nihče ni izdelal konkretnih načrtov in utemeljenih zaključkov.
Nujna potreba je zato, da se za socijalni pokret ne pridobiva samo množice delovnega ljudstva, ampak da se pridobi tudi inteligenco, oziroma da se vzgoji inteligenčni naraščaj.
Delavske politične in strokovne organizacije, katere so najbolj interesira-ne na socijalnih problemih, so ponovno vabile v svoj krog inteligenco. Kakor so delavske organizacije z odprtimi rokami sprejemale inteligenčne sobojevnike, so pa morale ponovno z nezadovoljstvom ugotavljati, da sc večina inteligence ni izkazala vredne njihovega zaupanja. Po bridkih izkušnjah je pričelo delovno ljudstvo zelo kritično spremljati vsak korak svojih sobojevnikov inteligentov. Kritično presojanje se je večkrat spremenilo v veliko nezaupanje in večkrat celo v sovražnost.
Inteligenčni materijah ki se je uveljavljal v delavskem socijalnem pokretu, ni bil na višku, tako v pogledu inteligence kot v pogledu moralnih vrlin.
Inteligenca je svoje inteligenčno prvenstveno stališče v delavskem pokretu kaj rada izrabljala v svoje oseb-no-sebične namene. Marsikateri inteli-gent se je priključil delavskemu pokretu zgolj iz vzroka, da bo na račun delavskih množic zadostil svojim častihlepnim ambicijam po naslovu voditelja, ali kar je še grše, da si bo s podporo delavskih množic zagotovil udoben materijelni položaj.
Take vrste inteligenca je bila pri reševanju socijalnih problemov neproduktivna in si je le neupravičeno prisvajala neko duševno vodstvo, četudi v to ni bila niti najmanj legitimirana. Svoje inteligenčno udejstvovanje je
kronala le z manj ali več duhovitimi frazami, ki so le škodovale socijalnemu pokretu. Kajti fraze niso bile nič več vredne, kot robato in nelogično otepanje nemteligence v delavskih organizacijah. Oboje jc bilo enako neproduktivno in negativno.
Velik del inteligence se je izkazal v delavskem pokretu figarski, brez poguma in brez požrtvovalnosti. Varno v zapečku in dokler ni bilo treba doprinašati osebnih žrtev, je še take sorte inteligent vztrajal. Ko je pa bilo treba stopiti v akcijo, ki je predpostavljala eventuelni njegov osebni riziko, se je pa pričel umik na celi črti. Izdajstva delavsko-socijalnih interesov so bila za skledo leče na dnevnem redu.
Gotovi inteligcnti so na varnem med štirimi stenami prav radi nastopali v vlogah nepomirljivih socijalnih revolu-cijonarjev. Na drugi strani so pa komaj uro nato isti revolucionarji zavzemali skrajno lojalno pozo napram onim, proti katerim naj bi vodili najostrejši načelni boj.
Razumljivo je, da delavstvo ni moglo razumeti svojih duševnih voditeljev, ko so bili v besedah drug kot pa v dejanjih. Ni čuda, če se je odvračalo od takih duševnih voditeljev in v bodoče po desetkrat premislilo, če jc še koga sprejelo v svoje vrste.
Socijalni pokret, ki ima svoje glavno oporišče v delavskih množicah, kakor rečeno-, potrebuje inteligence. Vendar mora biti ta inteligenca v svoji srčni kulturi prepojena s socijalno miselnostjo in mora nastopati za uresničitev upravičenih delavsko-socijalnih teženj v vsakem slučaju v prvih vrstah, pripravljena na vse osebne žrtve. Svoje udejstvovanje v delavsko - socijalnem gibanju mora usmeriti v tem pravcu, da ne dela samo zase, ampak za celokupnost. Svoje duševne zmožnosti mora uporabljati za strokovno in znanstveno razrešitev socijalnih problemov. Njen cilj ne sme biti, da samo zajaše generalskega konja, ampak mora korakati v eni vrsti s prostaki in. deliti z njimi vse trdosti življenja in težave poti.
Ce se bo našla taka inteligenca med delovnim ljudstvom, potem bo gotovo vse drugače sprejeta kot doslej in potem tudi gotovo ni daleč več čas, ko sc bodo socijalni problemi razvozljali v korist vseh, ki so na njih rešitvi zainteresirani.
Politični pregled.
Po drugih državah.
Madžarski panama. Med burnimi protestnimi klici opozicije je v torek madžarski min. predsednik grof Bethlen pred parlamentom podal izjave o falzifikatorski aferi. Vlada ima baje proste roke, da preišče afero in razkrije tudi politične motive, če so obstojali. X3rof Bethlen je odločno zavračal vsako krivdo drž. upravitelja Hor-thyja. Kakor se poroča, je grof Bethlen pripravljen privoliti v to, da se izvoli parlamentarna preiskovalna komisija, ki naj bi takoj po zaključku preiskave dobila vse akte v proučitev. — Francoska tajna policija je v zvezi' z madžarsko falzifikatorsko afe^o izvršila tudi na Dunaju nekaj hišnih preiskav pri znanih monarhistih.
Sestava nove nemške vlade. Na poseben pritisk državnega predsednika se je končno vendarle posrečilo sestaviti! novo nemško vlado. Listo so odobrila vodstva' vseh osrednjih strank in je sestavljena takole: državni kancler dr. Luther; nemška ljudska stranka zasede zunanje ministrstvo (dr.j Stresemann), gospodarstvo (dr. Curtins) in promet (Krolmes); demokrati dobe notranje zadeve (dr. Kiilz) in finance (dr. Reinholz): centrum dobi pravosodje (dr. Marx) in javna dela (dr. Brauns).
Odstop bivšega romunskega prestolonaslednika vendar ne bo tako brez posle-
dic. kot se je prvotno mislilo. Vzrok odstopa ni mogoče samo sentimentalna ljubav-lia zgodba, kot se je hotelo to prikazati z oficijejne romunske strani evropski javnosti. Skoraj gotovo je bilo povod odstopu predvsem nevzdržno politično razmerje, ki vlada v Romuniji. — V zvezi z odstopom princa Karla je vložilo 38 romunskih generalov prošnjo za odpust iz vojske, da dokumentirajo svoje simpatije za odstopivšega prestolonaslednika.
Priznanje sovjetske Rusije. Moskovska »Izvestja« objavljajo simpatične članke o Jugoslaviji in vabijo Beograd, da de jure prizna Sovjetsko Rusijo. Evropska javnost se v splošnem zelo zanima za stališče, ki ga zavzema oficijelna Jugoslavija glede priznanja sovjetske Rusije. Tako vodilni pariški kot londonski listi prinašajo o tem vprašanju daljše razprave.
Davčna reforma na Češkoslovaškem. Finančni minister pripravlja davčno reformo, ki bi prišla v dobro predvsem najmanjšim in srednjim podjetjem. Veliko obdavčenje bi naj zadelo le velekapitalistična podjetja. Osnovna taksa se ne bi odmerjala po dobičku, ampak po tem, kakšne vrste je podjetje.. Zemljiški davek bi sc po davčni reformi' odmerjal od vrednosti in plodonos-nosti zemljišč v povojni dobi.
To naj bo štedenje? Vladni glasovalni aparat sprejema v finančnem odboru bud-žet za budžetom. Razprave se vrše naglo, brez temeljitih predpriprav in debat. Niti ministri, ki predlagajo svoje budžete, sc resno ne potrudijo, da bi posebno utemeljevali posamezne postavke. Kakor znano znaša celotni budžet 13 milijard dinarjev. Vladne stranke so že mesece preje zatrjevale, da se mora uveljaviti v državnem gospodarstvu največje štedenje. Pričakovalo se je, da bodo sedaj pri obravnavanju proračuna predložile vladne stranke podroben načrt, kako se naj izvede štedenje. To pa niso storile vladne stranke, ampak so pričele izvajati načelo štedenja na način, ki je vreden največje obsodbe. Kar tako na brzo roko sc črtajo postavke v posameznih ministrskih budžetih in to navadno tam, kjer se sploh ne hi smelo črtati. Pod parolo štedenja so se vladne stranke spravile najpreje na demontiranje inin. za socijalno politiko, da nedvoumno dokumentirajo največje re-akcijonarstvo v pogledih na socijalne ustanove. Min. za socijalno politiko so sledila ostala ministrstva, kjer so črtali predvsem to, kar najbolj zadene gospodarsko šibke in socijalno zapostavljene sloje. Prikrajšali niso gospodov z visokimi položaji, ampak udarili so uboge delavce v drž. rudnikih z zmanjšanjem kredita za delavske mezde in reducirali so okrog 3000 drž. nižjih nameščencev. Od 13 milijard proračuna so do-sedaj »prištedili« nekaj nad sto milijonov.
V	primeru z visokim proračunom gotovo bagatelno štedenje, ki je pa poleg tega šc socijalno krivično, ker zadeva najrevnejše med revnimi. S takim ravnanjem si današnja vlada gotovo ne bo pridobila simpatij med delovnim ljudstvom.
Samostojni demokrati in decentralizacija. Preteklo nedeljo je zboroval v Ljubljani na zelo dobro obiskanem shodu SDS bivši minister Svetozar Pribičevič, ki je med drugim glede stališča njegove stranke o ureditve države izjavil tudi to-lc: Jaz sc samo čudim, odkod je prišlo v javnost mnenje in naziranje, da smo samostojni demokratje nekaki fanatični centralisti. 2e na sarajevskem zboru smo sc izrekli, da hočemo najr širšo samoupravo občin, srezov in oblasti v celi naši državi. Rekli smo dalje, da zahtevamo upravno dekonccntracijo, to jc prenos upravnih kompetenc in ministrstev na pokrajinske instance, na velike župane, srezke načelnike. Mi smo bili prvi. ki smo spravili besedo o dekoncentraciji v naše javno življenje. Mi demokrati zastopamo stališče, da moramo stremeti za dekonccntracijo iz razloga, ker je to edina možna moderna uprava, a decentralizacijo, samoupravo moramo zahtevati zato, ker ie zahteva demokracije. Na tem vztrajamo z vso odločnostjo. Nc moremo se zadovoljiti le s formalno izvršitvijo teh načrtov, kajti če bodo srezke in oblastne skupščine ustanovljene samo za prinašanje novih bremen in novih davkov, potem jih bo naš narod samo zasovražil. Mi zahtevamo, da dobimo zakon, s katerim se bo del državnih financ
odstopil samoupravam, da bodo mogle živeti. Jasno jc, da narod ne bi imel koristi in zadoščenja od samouprave, če bi mu oblastne in srezke skupščine nalagale zopet r.ova bremena.
Zakon o centralni upravi. Šc pred odhodom min. predsednika Pašiča v Monte Carlo, je bil izgotovljen projekt zakona o centralni upravi. Projekt predvideva 14 ministrstev. Ministrstvo za socijalno politiko se po tem projektu ukine. Ko se vrne min. predsednik v Beograd, bo vlada definitivno sklepala o projektu.
Ločitev cerkve od države. Pri proračunu o ministrstvu ver se je poslanec De-metrovič izrekel za ločitev cerkve od države. Izjavo je podal za svojo osebo, ker v Jugoslaviji nimamo v parlamentu stranke, ki bi se oficijelno izrekla za ta umesten predlog. Na Češkoslovaškem je n. pr. v tem pogledu čisto drugače. Češki narodni soci-jalisti nastopajo dosledno tako v parlamentu kot zunaj med volilci za ločitev ccrkve od države. Uvidevamo, da pri nas ni mogoča zaenkrat izvedba ločitve cerkve od države, ker čakajo na rešitev še drugi važnejši državni problemi. Odveč bi pa gotovo ne bilo, da sc o tem vprašanju otvori debata tudi v parlamentu, če še za drugega nc, da se vsaj razbistrijo pojmi. In naj se potem klerikalci še tako razburjajo, da se oglašajo sovražniki vere. Mislimo, da ne bo težko dopovedati ljudstvu, da se z ločitvijo vere od države nastopa le v varstvo čiste vere. Tudi umrli voditelj klerikalcev dr. Krek se je izjavil za ločitev cerkve od države ravno iz tega vzroka in zato, da se država izogne vsem konfliktom z verskimi organizacijami v državi.
Izjave o zunanji politiki. Na seji finančnega odbora je ob priliki razprave o proračunu ministrstva za zunanje zadeve izjavil zun. minister dr. Nitičič, da se naša zunanja politika razvija v znaku locarnske-ga sporazuma. Glede madžarske falzifika-torske atere je izjavil zun. minister, da so v to afero zapleteni madžarski oficijelni krogi, kakor tudi vojaške in privatne osebe.
V	afero falzificiranja naših 20 Din novča-nic leta 1920 so bile zapletene iste osebe.
Upokojeni univ. profesorji. Na predlog prosvetnega ministra Štefana Radiča je bil podpisan ukaz, s katerim je upokojenih devet profesorjev zagrebške filozofske fakultete, med njimi tudi dekan. Vseučiliški profesorji so bili upokojeni na podlagi rcakci-jonarnega čl. 234 uradniškega zakona, po katerem je stalnost uradniška do 1. septembra 1926 suspendirana. Upokojitve ne obsoja samo opozicija, ampak celo zagrebški režimski listi, dokaz, da ni naijnovejši politični akt gospoda prosvetnega ministra popolnoma v redu.
Kongres socijalnih demokratov v Beogradu je te dni izvolil nov glavni odbor stranke, v katerem so zastopani Korač, Ko-šanin, dr. Topalovič, Divac, Bukšcg in drugi. Kongres jc sprejel resolucijo, v kateri se izreka proti ukinitvi ministrstva za socijalno politiko.
Jrfladinsfa' vestnik.
Naše delo in naš boj.
Ko smo pred leti snovali organizacijo narodnosocijalistične mladine, smo sestavili organizacijski red, napravili načrte in se z velikim navdušenje^ lotili dela. Bili so to lepi časi. Par, le par nas je bilo. Idealni smo bili, do skrajnosti idealni, in požrtvovalni tudi. Polagoma so prihajali novi, dobri in — nedobri. Bilo je treba sejati, čistiti. Pa še vedno so se nahajale smeti med čisto pšenico. Nismo dobro očistili!
Iz četice je nastala četa. Boji. krize, a z dobro voljo smo premagali vse. Ko smo priromali do lanskega novega leta, smo bili že močna organizacija. In med nami so bili že možje,' vzgojeni že iz naše srede, v naših vrstah. Možje, ki so vedeli, čemu smo organizacijo ustanovili, učitelji, ki so bili že zmožni polnovredno zasesti vodilna mesta.
Bili so, a bilo jih je premalo. Organizacija sc je prehitro razširila, preveč je bilo učencev, a učiteljev premalo. Razvoj nas je prehiteval in nismo mogli več obseči vsega dela. Inteligenca, ki ni čutila nikdar potrebe sc »ponižati« do mladega proletarca, .ic stala ob strani. Oni, ki jim ni ugajala vzgoja delavske mladine v narodno-socija-lističnetn smislu, so hiteli ustanavljati lastne mladinske organizacije. Ker v svojih vrstah niso imeli za to sposobnih ljudi, so se po-služili naših odpadnikov in z njihovo pomočjo kapirali našo organizacijo in naše delo.
Ta boj nas ni oslabil. Nasprotno, okrepil nas je! Branili smo se, branili smo svpj program, ki smo mu ostali dosledni in brezpogojno ivesti. Utrdili smo svoje ostale organizacije in z vstopom v novo leto moremo reči, da smo krepkejši, kot smo bili pred enim letom. Kader dobro vzgojenih narodnih socijalistov se jc v naši organizaciji pomnožil. Likvidirali smo vse medsebojne spore, razrešili vsa viseča vprašanja. Danes tvorimo v resnici enotno, močno bojno fronto narodno-socijalistične mladine. Naše vrste so utrjene, naš pokret ima v organzatoričnem smislu premagati le še nekatere malenkostne nedostatke in urediti razmerje le še z eno samo organizacijo.
Toda to ni dovolj. V novem letu moramo predvsem posvečati več pažnjc idejni vzgoji delavske mladine in z vso resnostjo sc moramo oprijeti šc nerešenega vprašanja zaščite vajencev in mladinskih delavcev. Ustanovili bomo nadalje nove organizacije predvsem tam, kjer je že pripravljen teren za naše delo. Omejiti bo treba zabavne prireditve z alkoholnimi pijačami, ki so radi finančnega vprašanja pač nujno zlo, na minimum, nasprotno pa po možnosti razširiti abslinenčno propagando v naših vrstah, kajti Ic trezna mladina je zmožna ustvariti novo, boljšo človeško družbo. Le trezna mladina je sposobna izvesti revolucijo in preobrat v svoji lastni notranjosti, ki je predpogoj za vzgojo človeka v smislu našega programa.
Bratje in sestre! Mnogo dela in bojev nas še čaka. Najhujši pa je boj s samini seboj, proti svojim lastnim slabim lastnostim. Kdor premaga samega sebe, pokaže in dokaže, da jc junak. Brez junakov pa ni zmage!
Vsakdo izmed nas naj stremi, da nc bo le dober Pulpanov učenec, marveč da se bo sam vzgojil za učitelja, ki bo zmožen na svoje sobrate in sosestre vzgojno vplivati v najplcmcnitejšem smislu. Vsakdo naj skuša postati sam Pulpan. In čim bolj se bo približal temu idealu, tem boljši bo.
Učiteljev nam manjka, učencev in učenik je dosti. Vzgajajmo sc sami za dobre učitelje in voditelje, potem bo letošnje leto res leto napredka za našo organizacijo. Od nas samih jc odvisna vsa naša bodočnost.
Branimir Kozinc.
Jesenice. Na zadnjem članskem sestanku »Bratstva«, ki je bil v petek 15- L m-ob 8. uri zvečer, se je podal življenjepis pesnika Antona Aškerca in sc s tem skromno proslavila 70 letnica njegovega rojstva. Najlepša lastnost tega slovenskega pesnika je jeklena značajnost in doslednost
v	načelnih vprašanjih, kar ga uvršča med vzor može, katerih žal manjka naši dobi in je zato tudi dobro, da se naša mladina seznani z Aškercem. — V ponedeljek, dne 25. t. m. točno ob 7. uri zvečer se vrši od-borova seja »Bratstva« Jesenice, z jako
važnim dnevnim redom. Prosi se za točnost. ker udeležba je itak sveta dolžnost bratov odbornikov. — V petek 29. t. m. šepa vrši članski sestanek. Na sporedu je običajno predavanje in med drugim tudi priprave za veliko predpustno veselico, ki bo na Svečnico.
Bratstvo ua Hrušici sklicuje članski sestanek, ki se vrši v ponedeljek 25. 't. m. ob 19. uri v prostorih g. Drcščeka na Hrušici.
Na članski sestanek se vabijo vsi bratje Vn sestre kakor tudi NSSZ in NSS. Na sporedu sestanka je tudi predavanje.
Ruski problem.
Po rešitvi reparacijskcga vprašanja z Davvesovim načrtom 1. 1924., po sklepu lo-carnskih varnostnih pogodb 1. 1925. in sklepu Nemčije, da vstopi v Društvo narodov, je ostala edino še Rusija kot nerešen problem evropske politike za I. 1926.
Vsled tega se zadnji čas javno in politično mnenje zopet čim dalje bolj zanima za razmere v Rusiji..In v tej atmosferi zvedavosti se je končalo pred dobrimi 14 dne-
vi	zborovanje ruske komunistične stranke, ki je pokazalo živo sliko Tuških razmer. Posvetimo temu zborovanju nekoliko vrstic.
Že pred zborovanjem jc bilo jasno, da bo šlo na njem za osnovna vprašanja na-daljnega delovanja sovjetov, ker zborovanje je predstavljalo iorum, kjer sta sc mogli izraziti obe stalno vidnejši smeri v vodstvu. In v resnici sc je pričakovanje izpolnilo. Pokazalo se je jasno, da v boljševizmu ni več edinstva in da se bori za vodstvo v diktaturi dvoje osnovno različnih smeri, k čemur sc družijo šc osebne ambicije. Kdo bo končno zmagal, o tem bi bilo odveč govoriti že sedaj, danes gre predvsem za to. kako se bo boljševiška politika prilagodila trenotku, ko stoji pred njo ogromna naloga gospodarske preroditve Rusije. Boj, ki ga jc svoj čas začel proti Zinovjevu (predsednik III. intcrnacijonale) Trockij in ki ga jc lc-ta takrat zgubil, se začenja znova, tokrat pod vodstvom Stalina, katerega podpira predsednik sveta ljudskih komisarjev Rv-kov. In moskovsko zborovanje sc je v presenetljivi večini izreklo za Stalina.
Nekateri smatrajo, da gre za prvo fazo boja med Petrogradom in Moskvo, med doslednimi revolucijonarji in oportunisti, smatrajo, da Stalin ni tako rcvolucijonarcn kot Zinovjev. Toda obe skupini izhajata od le-ninovskih teorij in gre jim danes samo za udejstvitveni način teh idej. Toda dejstvo je, da sc smatra skupina, ki jo vodi Zinovjev, sama za nepopustljivo revolucijonarrto, ki vidi svoj cilj v splošni svetovni revoluciji. Odklanjajo novo boljSeviSko gospodarsko politiko (NEP), odklanjajo vladno ponašanje napram bogatim kmetom in srednjemu scljaštvu. Zinovjev očita svojim nasprotnikom, da se oddaljujejo od cilja bolj-ševiške revolucije in da se ne opirajo izključno na delavstvo. Stalin in njegova smer pa hoče na drugi strani ohraniti z boljševiške revolucije, kar od nje sploh še ohraniti da in to na ta način, da prilagoduje taktiko dejanstvenim razmeram, da popušča zdaj tu zdaj tam, kakor pač zahteva življenje, ki naj bo trajno. Opira se zato na scljake in hoče reorganizirati gospodarsko življenje na osnovah državnega socijalizma.
K temu dejstvu pravilno pripominja pariški »Temps«, da hoče Stalinova smer napraviti, skrita za dozdevnostjo Leninovih teorij, prvi korak nazaj k staremu družabnemu redu. I11 ta smer je v ruski komunistični stranki v ogromni večini.
Vprašanja, o katerih se je razpravljalo na zadnjem moskovskem zborovanju, bodo rodila svoje posledice tudi izven Rusije. Korekture, ki jih izvajajo ruski komunisti v praksi, natavno da vplivajo tudi na agitacijska sredstva zapadnih komunistov. Odklonitev skrajnega radikalizma leningrad-skih delegatov na zborovanju dokazuje, da se ruski komunisti prilagodevajo in začenjajo realno gledati na zemljedelsko vprašanje. V tem vprašanju komunisti že vdru-gič kapitulirajo. Prvikrat so podlegli, ko so se morali odločiti za razdelitev zemlje, drugič, ko hočejo sedaj pritegniti male Seljake, obdelujoče lastno zemljo, h kolektivističnemu gospodarstvu. Če pomislimo, da je bila že s sprejetjem nove gospodarske politike, ki se kaže v liberalističnem popuščanju, zrušena osnova čistega komunizma, vidimo, da komunistična stranka sama na osnovi praktičnih izkušenj likviduje tako-zvani vojni komunizem, če nadalje pomislimo, da je moskovsko zborovanje odklonilo odrešitev v pričakovanju revolucije na zapadu iu da je pokazalo dosti državnega patriotizma z zaupanjem v lastne sile pri preroditvi ruskega gospodarstva, moramo v tem opaziti znaten padec revolnci-jonarstva. Kako daleč gre Rusija v svoji egoistični državni politiki, jc razvidno tudi s tega, da se vrača k metodam onega na-rodno-gospodarskega gibanja, ki je videlo največje blagostanje države v tem, da si more sama doma preskrbeti vse potrebno. Ta orijentacija v ruski politiki nc pomenja ničesar drugega, nego zahtevo po izolaciji ruskega trga pred Evropo in usposobiti Rusijo, ki ima doma itak dovolj živil, še za dovoljno produkcijo industrijskih izdelkov.
Naj že gledamo na rezultat glasovanja na moskovskem kongresu kakorkoli — nekateri ga precenjujejo, drugi ga podcenjujejo — dejstvo je, da gre tu za boj dveh smeri, za boj, ki ga vodstvo kom. stranke ni moglo zabraniti. Gre za odločitev med dvema metodama. Nastal je kritičen treno-
tek za zvezo sovjetov. Ali se ohranijo stare metode, ki so se izkazale za napačne, ali pa zmagajo nove, ki bi mogle uresničiti končno reorganizacijo ruskega narodnega življenja na trdnih osnovali in ki bi omogočila Rusiji obnovitev pravilnih stikov z ostalimi narodi.
Zdi se, da so dogodki na zborovanju znaki novega položaja v Rusiji, kjer se zopet organizirajo socijalni razredi, kjer mora proletarska diktatura razširiti svoje osnove (na kmete). Tako sc sistem, na katerem počiva sovjetska vlada, izpreminja pod silo neposredne nujnosti. Vidimo evolucijo in napredek in glasovanje zborovanja je tein važnejše, ker kaže stremljenje, upreti sc komandi III. internacijonale. V dejstvu pa, da Zinovjev s svojjm stališčem ni prodrl niti prj vseh leningradskih organizacijah, vidi posebno zapadni tisk dokaz, da se dogaja v duši ruskega človeka nekaj novega in da gremo novim dogodkom naproti.
Neodvisna delavska lista.
Kandidatna lista za splošno skupino.
Kandidati:
I. Rudolf Juvan, skladiščnik, Ljubljana. — 2. Dr. Joža Bohinjec, ravnatelj OUZD, Ljubljana. — 3. Vinko Sedlar, rudar, Zagorje..	4. Luka Bizjak, skladiščnik, Litija. — 5. Franc Duh, delovodja, Ruše. — 6. Albin Tomc, zidar, Ljubljana. — 7. Marija Kisovec, tab. delavka, Ljubljana. — 8. Dragotin Kosem, strojni stavec, Ljubljana. — 9. Franjo Derča, tkalniški mojster. Št. Pavel. — 10. Jakob Žulovec, ključavničar, Vevče. — 11. Andrej Globočnik, kovinski delavec. Jesenice. — 12. Ivan Prosenc, rudar, Zagorje. — 13. Tomaž Švajgar, kurjač, Ptuj. 14. Matevž Žust, ključavničar, Logatec. — 15. Anton Bajc, lesni delavec, Logatec. — 16. Pavel Dornik, rudar, Trbovlje. — 17. Janko Ravnik, kovinski delavec, Jesenice. — 18, Jernej Podobnik, čevljarski pomočnik, Žiri. — 19. Matevž Saver-nik, vrtnar, Bled. — 20. Ivan Koritnik, sodar. Laško. — 21. Matej Ivčevič, bri-/vec, Ljubljana. — 22. Peter Bajželj, delavec, Kranj. — 23. Janko Zupančič, mehanik, Slovenjgradec. 24. Matija Lavrenčič, lesni delavec, Planina. —
25. Jože Knez, rudar, Huda jama. —
26. Karej Majce, prirczovalni mojster, Ljubljana. — 27. Ignac Presker, pekovski pomočnik. Krško. — 28. Franc Po-trpin l., kopač, Hrastnik. — 29. Leo Štravs, kovinski delavec, Dobrava.
30. Jakob Bučar, predilni delavec, Litija. — 31. Marija Bergant, tobačna delavka, Ljubljana. — 32. Franjo Umek, strojnik, Zagorje. — 33. Ivan Zajc, predilni delavec, Litija. — 34. Valentin Zupan, kovinski delavec. Jesenice.
35. Franc Lorbek, del. art. delavnice, Ljubljana. — 36. Karel Oblak, sluga, Ljubljana.,— 37. Marija Gladek, šivilja, Žiri. — 38. Franc Savinšek, stavec, Ljubljana. — 39. Ivan Novak III., rudar, Trbovlje. — 40. Marija Mihajlovič, kuharica, Ljubljana. — 41. Jože Hika, rudar, Krmelj. — 42. Franc Gruden, delavec, Kranj. — 43. Ivan Anžič, zidar, Ljubljana. — 44. Leo Žorž st., kovinski delavec, Ljubljana. — 45. Franjo Btidja, sodar. Laško. — 46. Henrik Še-tor, tkaln. mojster. Št. Pavel. -- 47. Josip Bufolin, zidar, Ljubljana. — 48. Pavel Mu/ga, predil. delavec, Litija..—-
49. Ivan Jelenc, delavec. Velike Lašče.
50. Andrej Trček, voznik, Logatec.
Namestniki:
L Milan Menoni, pisarniški pom., Ptuj, — 2. Ivan Karba, postrešček, Celje. — 3. Franc Germ, ključavničar, Zagorje. — 4. Ivan Stankovič, delavec, Dobrava. — 5. Kristina Furlan, tobačna delavka, Ljubljana. — 6. Miha Okorn, predilni delavec, Litija. — 7. Ivan Novak, delavec, Vevče. — 8. Ignac Be-negalija, rudar* Trbovlje. — 9. Valentin Franci*, elektromonter, Slovenjgradec.
10. Franc Turk, strojnik. Št. Pavel.
II. Jože Benedik, delavec, Kranj.
12. Anton Grošelj, kovinar, Jesenice. -—
13. Jakob Hrovatin, lesni delavec. Planina. — 14. Franc Končar, prediln. de-'avec, Litija. — 15. Jurij Verdar, rudar, velenje, — 16. Janko Zavrl, čevljar, Kranj.	|van Vizjak, metteur.
ja' ~ ,8. Lojze Frbežar, tovarniški delavec. Jesenice. - 19. Ivan Antonovič, strojnik, Ptuj. — 20. Florijan Slovnik, delavec, Vevče  21. Ivan
Bogataj, lesni delavec, Planina - 22. Drago Bostič, rudar, Zagoric 23 Srečko Kraljič, del. art. radiom, Ljub-
r 24-lvan 9erče’ ž.agar’ Slovenjgradec. — 25. Janez Marolt, tesar
Bled. — 26. Ivan Friškovec, delavec Ljubljana. — 27. Anton Simončič, prediln. delavec, Litija. — 28. Blaž Molan, ri>dar, Zagorje. — 29. Franc Podobnik! ^CvUarski pomočnik, Žiri. — 30. Ivan Gradišek, mizar, Litija. — 31. Benedikt Verhovnik, tovarniški delavec. Ruše. —
32. Anton Ržek, žagar. Planina. — 33. Jože Krajšek. lesni delavec, Kočevje. — 34. Franc Mohorič, uradnik. Žiri.
35. Aleksander Božič, rudar, Krmelj.
36. Mirko Tepež, poslovodja. Krško.
37. Jože Venlšnik, rudar. Velenje.
3S. Jože Štefe, vratar, Ljubljana. — 39. Slavoj Slamnik, ključavničar. Zagorje. _ 40. Anton Rupnik I„ strojnik. Kisove. 41. Anton Varšek, delavec, Ruše.
42. Ivan Novak, mizar. Laško. — 43. Tomaž Kavčič, dninar. Kranj. — 44. Franc Prislan, tkalni mojster, Št. Pavel. 45. Ivan Skubic, delavec, Ljubljana. — 46. Janez Lebar, dninar, Stražišče pri Kranju. — 47. Beti Jošt, delavka, Litija. — 48. Vinko Derča, tkalni mojster. Št. Pavel. — 49. Jože Ržek, lesni delavec. Planina. — 50. Josip Majer, kopač. Huda jama.
Jedens^e
Redukcija uraduištva — rešiteljica situacije! Nesmiselnost, ki jo nima para. Kdo naj verjame, da lro z redukcijo uradn.ištva v državnem proračunu trenotno oziroma za prihodnja leta kaj prihranjeno? Res je, da so redukcijo izvedle nekatere druge države z znatnim uspehom, toda to so bile upravno dobro urejene države. Toda tudi tam so bili rezultati neznatni. Koga pa naj pri nas reducirajo? Ali mlajše, delazmožne ljudi, ki predstavljajo uradniški naraščaj, ali one starejše, rutinirane, zmožne ali bolehave moči, ki žc spadajo ali so že blizu upokojitve? Ali se naj reducirajo le ona sistemizirana in ne še zasedena mesta, ki izdatkov doslej de fakto še niso obremenjevala? Eno kot drugo je nesmisel, če izba-cijo mlade moči s par službenimi leti, jim res ne bo treba dati pokojnine, toda šel bo naraščaj, za katerega vsak pameten gospodar skrbi. In čez leto ali dve bo treba iskati drugih novincev. In še bo ničev prihranek! Ce odslove in upokoje starejše, jim bodo pač morali dati penzijo, in država jih bo plačevala za brezdelje, lo ni noben prihranek, če zapre zanje država en mošnjiček, a mora zato odpreti drugega. — Nehajte tedaj gospodje metati državljanom pesek v oči z večnimi redukcijami! Vposta-vite ravnovesje v proračun z umnim, poštenim gospodarstvom po vzoru drugih držav. Balkanski birokratski konjiček, ki ga jašejo pri nas, ta naj se reducira. Kje je vzrok, da naše državne kase nimajo dna, se je že povedalo neštetokrat. Reducirajte razne komisije, dispozicijske fonde, avtomobile in salonske vozove, reprezentančne cigarete in »kafu« ter vso nepotrebno no-bleso in parade, panteone in slično robo, vzpostavite državne obrate in podjetja na reelna tla, proč s porodico in zaradniki, katerih kar mrgoli in si grmadi premoženje, reducirajte ministre in podtajništva na polovico, dvignite našo obrt in industrijo, izenačite davke — pa bo naš proračun zares takoj v ravnovesju, izkazoval bo preostanke, ker jih v taki oblagodarjcni državi tudi mora izkazovati!
Opozorilo davkoplaeevalcem-delav-cem. Opozarjamo delavstvo na sledeče prijave, ki se morajo do konca tega meseca izvršiti: 1. Prijave glede davka na zaslužek telesnih delavcev. Te prijave morajo poslati pristojnim davčnim uradom vsi telesni delavci, ki opravljajo svoj posel samostojno, ki niso podrejeni kakemu delodajalcu (razni dninarji, žagarji, postreščki itd.). Prijavo morajo vložiti sami od sebe, ne da bi čakali morebiti na poziv davkarije ter napovedati zaslužek, ki ga bodo predvideno zaslužili letošnje leto. Za delavce, ki prejemajo svojo plačo od delodajalca, napravi in pošlje prijavo davkariji delodajalec sam v prav istem roku. 2. Prijave za napoved osebne dohodnine. Tudi to prijavo ali napoved mora poslati vsakdo, ki ni podvržen davku za telesne delavec, in to sam od sebe, ne da bi čakal na davkarski poziv. — Prijavne tiskovine se dobe pri davkarijah.
— Aretacije v Beogradu. V Beogradu je policija aretirala voditelja komunistov dr. Simo Markoviča, bivšega komunističnega poslanca Novakoviča in nekaj drugih komunistov. Motivi te aretacije niso znani.
— Vsled revščine In mraza. V Zagrebu je zmrznil zakoncema Lesničar poldrug mesce star otrok v njunem stanovanju ali bolje rečeno v hiši nekega odprtega podstrešja, kjer je družina prebivala in prenočevala na tleh. Policija je ugotovila dejanski stan, ki pravi, da je malček zmrznil vsled revščine, ker zakonca niti nista imela dovolj cunj, da bi črvička zavarovala pred mrazom. Mati ga je sicer zvečer položila k sebi in odela kolikor se je pač dalo, a mraz je storil svoje. — Pač žalostna socijalnd slika!
— 50 letnica slovenskega lista. 8. t. m. > so naši vrli tržaški Slovenci skromno obhajali 50 letnico slovenskega dnevnika »Edinost«, ki izhaja v Trstu. Castitamo našim bratom in jim želimo veliko uspehov h končnemu cilju! Mi tu pa podprimo našo staro »Edinost« s tem, da sc na list naročimo.
— Cekini. Novi zlatniki za našo državo sc že izdelujejo v Parizu in jih bomo dobili koncem prvega polletja. Zlatnikov je naročenih samo 1 milijon, zato jih ne bomo veliko videli v prometu. Kdor ga bo dobil, ga bo spravil, ker je skušnja pokazala, da zlato je le zlato in da je vse drugo od muh.
Sneg in hudi viharji. H koncu pretečenega tedna je pričelo pri nas izredno sne-
t Doktor Ljudevit Perič
žiti, padlo je ponekod do pol metra snega. Istočasno pa so imeli v Srbiji hudo vihro z močnimi sneženimi zapadi in dežjem. Nad Beogradom je divjal v petek strahovit vihar z dežjem, ki je povzročil na raznih napravah in poslopjih občutno škodo. Raz streh je padala opeka, podirali so se dimniki, napisne table so frčale po ulicah, potrgale so se telegrafske, telefonske in električne žice ter drogovi. Na Savi pa so se dvigali valovi več kot 2 metra visoki, katere je vihar metal ob obrežje, da so bile poplavljene obrežne hiše. Odtrgalo se je veliko čolnov in splavov, na Donavi je bilo poškodovanih več ladij. Dve ladji sta trčili skupaj in sta obe močno poškodovani. Močno je trpela tudi radio-oddajna postaja. Po nevihti je nastal hud mraz, tako da so vse ulice olc-dencle ter je bil na večer promet in pasaža po mestu popolnoma nemogoča. Ljudje so se plazili po tleh. Veliko je bilo nesreč. Pripetila sta se tudi dva požara, eden vsled kratkega stika pri električni napeljavi v neki hiši, drugi pa vsled viharja, ki je pognal ogenj iz peči ter je v sobi pričelo goreti. Kaj takega ljudje v Beogradu še ne pomnijo. Iz drugih krajev še sedaj ni podrobnih poročil, vendar je ugotovljeno, da je vihra tudi drugod napravila mnogo škode in strahu. Imamo pač čudno zimo. — Slične oziroma še hujše viharje so imeli na Jadranskem morju. Valovi so vrgli neko italijansko ladjo na obrežje. Ladja je menda popolnoma uničena. — Iz vseh krajev Evrope pa prihajajo poročila o velikem snegu in hudem mrazu. Tako so v Italijanskih krajih, kjer sploh normalno ne poznajo zime, zaznamovali 10—13° mraza.
— Za invalide. Novi invalidski zakon zahteva, da se morajo vsi vojni invalidi, vdove in sirote, njihovi starši' ali drugi svojci, ki prihajajo v poštev za državno zaščito, prijaviti v svrho nove prevedbe. Prijave sprejemajo vsa okrajna sodišča do 17. februarja t. I. K prijavi je prinesti seboj vse invalidske dokumente in potrdila, ki sc nanašajo na invalidnino.
— Napredujemo. Na Erancoskcrn in v Švici so žc pred časom uvedli običaj, da v kavarnah ni na razpolago za goste časo-^ pisov. Ker se v splošnem pri nas ravnamo po Francozih, so ta sistem seveda uvedli tudi že v Beogradu. V vsaki kavarni se nahaja stalen kolporter z listi. Kdor hoče čitati, si mora časopis kupiti. Prav komod-no za kavarnarja in pripravno za uprave listov! — Beogradskemu izgledu hoče sedaj slediti Zagreb, kjer sc že vrše pogajanja med kavarnarji in lastniki časopisov. Zagrebu bo mogoče sledila tudi Ljubljana.
— Izdelovanje kravat se smatra za prosto obrt ter zato ni potreba imeti usposob-ljenostncga spričevala, kakor za drus?e obrti. Oblastno dovoljenje za to stroko se dobi tedaj lahko ter bi bilo za marsikoga lep vir dohodkov. Ker se ti predmeti' uvažajo doslej po večini od zunaj, bi bila tudi konkurenca lažja.
— Ponovna obsodba Gransa, komplica znanega večkratnega misterijoznega morilca Haarmana, se je pravkar izvršila v Hannovru. Mislilo se je, da bo mogoče tudi temu izrednemu morilcu dokazati veliko število zločinov. Toda to se ni posrečilo. Ugotovila se je soudeležba na umorih v dveh slučajih ter je zato dobil še 12 let ječe. Med obravnavo je prišlo do mučnih prizorov, ko so bili zaslišani starši umorjenih otrok (dečkov), ki so izrecno označili Gransa za onega, ki je fante odpeljal. Ganljiv je bil posebno prizor, ko je mati zopet zagledala obleko svojih umorjenih sinčkov.
— Umor kaznllniškega ravnatelja. Blizu mesta Karlsruhe v Nemčiji se nahaja kaznilnica-poboljševalnica. Tam je neki 25-letni malopridnež zavratno napadel in umoril kaznilniškega ravnatelja. Morilca so prijeli in dejanje tudi priznava. Izvršil je zločin iz maščevanja.
— Brezposelni gledališki igralci. Neverjetno visoko število je brezposelnega gledališkega osobja na Dunaju, ki znaša 1000 oseb. Vsi. so več ali manj navezani na državno podporo. Tudi žalostna slika nekdanjega veselega in teaterskega Dunaja.
— Novo steklo, ki se ne lomi in je elastično, sta iznašla v Londonu avstrijska kemika ter se že v angleških tvornicah proizvaja v velikih množinah. Ta novi produkt se imenuje »Pollopas« ter bo zavzel zelo važno mesto v sodobni tehniki in industriji. »Pollopas« je popolnoma brezbarvna sestavina, kakor steklo, ter se da na poljub-
ih j u b 1 j a n a , 22. januarja 1926.
V četrtek dne 21. januarja je ob desetih dopoldne umrl v Ljubljani bivši ljubljanski župan dr. Ljudevit Perič.
Pri prvih občinskih volitvah po prevratu leta 1921 je dr. Perič kandidiral na listi socijalno-demokratične stranke in je bil nato tudi izvoljen za ljubljanskega župana. Priznati se mora, da se je v primeroma zelo kratkem času dr. Perič dodobra spoznal v mestni upravi in povsod je bilo čutiti njegovo inicijativo.
V drugo je bil dr. Perič izvoljen za župana začetkom leta 1923. Izvoljen je bil na podlagi kompromisa med socijal-nimi demokrati, klerikalci in komunisti. Tudi v drugi clobi županovanja se je uveljavljala žilava osebnost dr. Periča. Gotovo je. da je bil edinole dr. Perič vez med strankami večinske koalicije, ki bi se že zdavnaj razbila, če bi s svojim koncilijantnim in stvarnim nastopom ne ublažil velika načelna nasprotja.
Ravno v tem pa, da je moral dr. Perič za časa svojega županovanja računati v občinskem svetu z večino, ki je imela skupno samo rnržnjo do političnega nasprotnika in ničesar drugega — leži njegova tragična politična usoda. Mož kot je bil dr. Perič se bi
sigurno še uspešnejše uveljavil v ljubljanski komuni, če bi razpolagal z drugimi sodelavci kot pa je.
Resnica pa vendarle ostane, da pomeni nastop dr. Periča na ljubljanskem magistratu novo dobo. ki je prelomila s konzervativno preteklostjo in pričela voditi skrbnejše račune o potrebah ljubljanskega delovnega ljudstva.
Doktor Perič je bil sin železniškega čuvaja in rojen 4. avgusva 1884 v Borovnici. Visokošolski študij je dokončal v Pragi. V svetovni vojni je bil ujet na ruski fronti. Iz ruskega ujetništva se je priglasil v jugoslovanski dobrovoljski oddelek. Udeležil se je bojev v Srbiji in herojskega umika srbske vojske čez albanske gore. S solunske fronte se je kot dobrovoljec vrnil z zmagovito jugoslovansko vojsko v domovino.
V Albaniji in na solunski fronti si je dr. Perič nakopal kal zavratne jetike. Še mlad je moral v grob, junak, ki se je dejansko boril za osvobojenje domovine.
Vsem, ki so poznali dr. Periča, ostane v najboljšem spominu. Malo je slovenskih mož, ki bi s tako čisto nesebičnostjo, zgolj iz srčne potrebe žrtvovali vse svoje življenje za svoj delovni narod.
ne načine obdeiavati in oblikovati na stružnici. Novo steklo se da piliti, vrtati, polirati, brusiti, barvati, skratka z njim se napravi, kar se hoče. Novo steklo vzdrži do 280 stopinj vročine. Novi izum pride zlasti v poštev pri aeroplanih, avtomobilih, železniških vagonih, tramvajih itd. — Za izumitelja posebna sreča, nič manj pa tudi za ljudstvo. — Upamo, da bomo to novo steklo prav kmalu spoznali tudi pri nas.
— V Ameriko! Govori se, da bo dose-daj dovoljeni kontingent za izseljevanje v Ameriko precej povišan. Tako bo potem marsikdo zopet odjadral v to blaženo deželo. Zahtevo po zvišanju kontingenta so sprožili sami Amerikanci, to sc pravi oni vplivni trusti, katerim primanjkuje delavcev.
— Pevec. S številko 11/12, ki smo jo pravkar prejeli, je dovršil »Pevec« peto leto svojega obstoja. V uvodnem članku »Ob petletnici« govori g. Dolinar o namenu, ki si ga je zastavil list ob svoji ustanovitvi in podaja kratek pregled, kako je vršil svojo nalogo. Cilj mu je: biti v vseli člankih praktičen in poljuden, premostiti tisti prepad, ki zija med ljudstvom in glasbenim razvojem:	muzikalno umetnost logično, po stopnjah zanesti med narod, jo tolmačiti, buditi zanimanje in ljubezen do nje: skratka jo popularizirati. Hoče torej biti pravi ljudski list, ki nudi teorijo v svojih člankih in prakso v ličnih pevskih prilogah. List priporočamo in želimo, da bi se kar najbolj razširil po slovenski domovini in izven nje. Naroča sc pri upravi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7 in stane letno Din 30—. Kakor sporoča uprava, izide prva številka za leto 1926 začetkom februarja.
Tovariši in prijatelji, pridobivajte nove naročnike za „NOVO PRAVDO" I Vsakdo nai pridobi vsaj še enesa novega naročnika! Poravnajte takoj zaostalo naročnino! brez sredstev ne more list Izhajati I
MIMMiaaNmHIMBaMMIM
Ljubljana.
Ljubljanskim volilcem.
Vsi, ki ste v Ljubljani v malih obratih z manj kot 20 delavci, ne pozabite, da morate sami po glasovnice, in sicer vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. ure popoldne do 8. ure zvečer v novo balačo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti, čez dvorišče.
— Podporno društvo železniških uslužbencev sklicuje za nedeljo, dne 24. januarja 1926 ob osmi uri zjutraj v dvorani pevskega društva »Slavec« v Narodnem domu v Ljubljani občni zbor z običajnim dnevnim redom. — Odbor.
— Popisovanje vojnih obvezancev. Na občinskih deskah so nalepljeni novi razglasi, ki so jih objaviti tudi nekateri dnevniki, katere si naj prečitajo vsi moški in pa tudi starši oz. svojci onih mladeničev, ki stopijo z letošnjim letom v vojno obveznost. — Pri tem popisovanju ne gre samo za one, ki so podvrženi rekrutovanju, ampak tudi za ostale letnike 1876—1906, ki so bili vojaki ali pa tudi ne. Gre za spopolnitev evidence v smislu vojnega zakona. Popisovanje se vrši od 20. januarja do 20. februarja t. 1.
— Ljubljanski velesejm se preuredi. Pametno in modro se glasi sklep ljubljan-
ske velesejmske uprave: VI. mednarodni vzorčni velesejm se bo letos vršil poleti v času od 26. junija do 5. julija, to je ob pričetku počitnic. To je res iz vseh vidikov dobro premišljen korak, ki utegne stvari zelo koristiti. Jeseni pa bi se v času od 1. do 13. septembra vršila na velesejmu velika pokrajinska razstava za sadje, vino. vinarstvo. razno živino in male domače živali, higijeno in umetnosti. Tudi bodo odslej razstavni prostori veliko cenejši in baje tudi za občinstvo dostop olajšan, tako da obeta letošnji velesejm v vsakem oziru napredek.
Nove trafike. Ustanovi se nova trafika v Ljubljani, Vegova ulica št. 2 in druga v Tomačevem pri Savi, to je vas blizu novega ljubljanskega pokopališča. Rcflck-tanti morajo imeti na teh krajih na razpolaga primerne prostore in pa seveda tudi potrebno vsotico denarja. Prošnje je vložiti takoj.
— Nesreča na železniškem prelazu. —
Železniški prelazi na cestah so bili in ostanejo povzročitelji raznih nesreč. Cisto gotovo je, da so prelazi ponajvečkrat neizbežni. Vendar pa bi se vsaj v mestih, na cestah z najživahnejšim prometom, taki prelazi morali za vsako ceno odpraviti, pa naj gre že to tako ali tako, gre vse, vsaj nam to dokazujejo mesta v drugih modernih državah. Tak prelaz imamo tudi pri nas v Ljubljani' na Dunajski cesti, ki je sramota za Ljubljano. Ravno tu se je v nedeljo ponoči zopet pripetila nesreča, ki k sreči ni imela posebnih posledic. Železna rampa čez cesto je bila zaprta, ker je imel priti vlak. Pridrvel pa je pred prihodom vlaka neki avto, ki! pač ni opazil na rampi pritrjene rdeče svarilne lučicc. Zakaj je ni opazil, ne vemo. Avto se je zaletel v železno rampo, jo odbil in zdirjal preko tira dalje. Nihče ne ve, kdo je bil lastnik avtomobila, ker je šofer navedel napačno številko. Lahko bi sc zgodila nesreča, da bi bili šoferja in avto iskali pod vlakom, ki je takoj za tem privozil na kraj nezgode.
Maribor.
— VI. občni zbor krajevne organizacije NSS v Mariboru se je vršil v nedeljo 17. t. m. v prostorih restavracije »Rotovž«. Otvoril ga je tov. predsednik Starec ter pozdravil navzoča odposlanca strankinega načelstva iz Ljubljane tovariša Rupnika in Jarca. V znak počaščenja spomina, smrti zvestega člana tov. Ivana Krebsa so se vsi prisotni dvignili in vzkliknili »slava mu!« Tajniško poročilo je podal tov. Brandner. O delovanju kraj. organizacije priča najbolje 38 rednih sej, ki so se vršile v teku devetih mesecev, to jc od 4. aprila 1925 naprej; nadalje stalni mesečni članski sestanki in seje političnega kluba. Dne 19. julija se je vršil tudi protestni shod proti draginji, in sicer na Rotovškem trgu. Po svojih zastopnikih se jc kraj. org. udeleževala sej in zborov stranke v Ljubljani. Energično je nastopala za interese domače-
OBleke na OBroke
O. Bernatovič
LJUBLJANA, MESTNI TRG
STOEWER-REKORD pisalni stroj in STOEWER šivalni stro
v vseh opremah si oglej pri IUD. BARAGA, Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 6, I. nad str., vrata 10.
ZVEZNA TISKARNA * LJUBLJANA
VVOLFOVA ULICA ŠT. 1.
Izdeluje vsa tiskarska dela: knjige, brošure, časopise, tabele, plakate, pisma, razglednice, umetniške slike, note, trgovske In uradne kuverte, pisma, vizitke, koledarje, strojno numeriranje Itd. po zmernih cenah
ga delavstva v žel,, kurilnici in delavnici, kakor tudi v obrambo preganjanih učiteljev in profesorjev. Sodelovala je tudi pri veličastni manifestaciji o priliki petletnice koroškega plebiscita. Organizacija je od zadnjega občnega zbora sicer napredovala, vendar ne tako, kakor bi lahko, če bi se vsak član zavedal svojih dolžnosti. K tajniškemu poročilu sta govorila tov. Tumpej in Rupnik. Nato je tov. Petek podal blagajniško poročilo. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen tov. Rudolf Tumpej, za podpredsednika tov. Valenčič, v odbor pa: Pivka, Batagelj, Brandncr, Rojc, kudež, An-dlovec, Fajt, Kocjan in Cevnja; namestnika: Veronok in Harmel; pregledovalci računov: Majcen in Komac. Pri slučajnostih so imeli lepe govore tovariši Šprohar, Vidic, Majcen in Gabrovšek. Stavljali so novemu odboru razne koristne predloge, tičoče sc reorganizacije kraj. org. in ustanovitve politične šole, s čimer se bo pečal novi odbor na svoji prvi seji. Tov. Jarec iz Ljubljane je pojasnjeval, zakaj je NSSZ šla v volitve za Delavsko zbornico skupno z Unijo, nakar je tov. Tumpej lepo uspeli občni zbor s primernim govorom zaključil in opozoril odbornike, da se vrši prva seja v nedeljo 21. t. m. ob 10. uri dop. pri »Rotovžu«, h kateri seji imajo dostop tudi delavoljni člani kraj. organizacije, ker je novi odbor odločen, pričeti energično z organizatornim in idejnim delom v Mariboru.
— Narodno gledališče. Upamo, da se je zadnji teden končala doba poskušenj tako v operi kakor v drami. Krasna, a težka dramska glasba, delo W. Klenzla »Evan-geljnik«, ki se je vprizorila dne 19. prvič na tukajšnjem odru, je našla zelo simpatičen, sprejem. Dirigent g. Herzog in režiser g/ Urvalek sta lahko zadovoljna s svojini trudom. Občinstvo je bilo topot posebno zadovoljno z glavnimi igralci: g. Burja, Govorov, Oksanski, izmed igralk je posebno imponirala gdč. Zamcjtčeva s svojim čistim simpatičnim glasom. Po reprizi spregovorimo še kaj več. Med tem iskrene čestitke k polnemu uspehu premijere!
Ptuj.
— Iz občinskega gospodarstva. Piše se nam: Slučajno smo dobili v roke »Marbur-ger Zcitung« iz decembra, kjer neznan dopisnik priobčuje v članku »Dic Zukunft un-serer Stadt. Plane unseres Utirgermeistcrs« dolg slavospev na sedanjega ptujskega župana. Ce je s tem slavospevom napravil dopisnik gospodu županu uslugo, je drugo vprašanje. Pogrošno se nam zdi, če kdo obravnava občinsko gospodarstvo s stališča, da. predpisuje vse delo in vse načrte za bodočnost samo eni osebi in naj je to tudi gospod župan. Saj je vendar cel občinski svet delaven, inicljativen in ne odpade breme komunalne politike izključno le na gospoda župana. Ugotovitev finančnega stanja našega obč. gospodarstva, je delo vseli strank, ne pa enega samega. Cc je bilančna slika mestnega premoženja ugodnejša od prejšnjih let, se ni premoženje toliko faktično kot valutarno-številčno zvišalo. Glede elektrifikacije moramo resnici na ljubo pojasniti, da se je tozadevni odbor osnoval že leta 1918—1919. Pod vodstvom tov. Blažeka se je osnovala spomladi leta 192-1 »Zadružna elektrarna«, ki je potem zaključila vse pogodbe in dela, ki so se izvedla z elektrifikacijo. Dalje: V letu 1924 je tov. B. izposloval za uresničenje elektri-fikaciijskega načrta posojilo pri »Pokojninskem zavodu«, pri »Mestni hranilnici ljubljanski«, sklenil pogodbo z elektrarno na Fali glede daljnovoda, pogodil se s tovarno »Transformator« za krajevno omrežje in pričel z elcktrifikacijskimi deli že oktobra leta 1924. Vse te ugotovitve ric navajamo v hvalo tov. B„ ker to ni naš namen, ampak samo zato, da ugotovimo resnico in dejstvo, da je tudi tov. Blažek delal. Clan-kar v »Marburgarci« govori dalje o načrtih glede vodovoda, tlakovanja cest itd. Prav vsi bomo sodelovali In podpirali Izvedbo teh načrtov. Pripomniti pa ne bo odveč, da je vsakemu malo praktično mislečemu Ptujčanu znano, da je zgraditev vodovoda združena z ogromnimi finančnimi žrtvami. Naprava vodovoda se mora izvršiti radi polovične pocenitve sporedno s kanalizacijo. Tlakovanje cest se pa lahko izvrši šele po zgraditvi vodovoda in izpeljavi kanalizacije, ker je dvojno razkopavanje iz ekonomskih ozirov gotovo nepriporočljivo. Zaenkrat bo pa za vse to prav težko najti finančne vire. Meščanstvo bo v današnjih časih nemogoče še bolj davčno obremeniti. Potrebno bo delo in napor vseh, da se bo odstranilo velike zapreke. — Smatrali smo za potrebno dati gornja pojasnila dopisniku »M. Z.«, ker se bi pač tudi moral zavedati, da deluje v občinskem svetu enotno Narodni blok — s pridno pomočjo tudi ostalih obč. odbornikov izven bloka — ter bi smatrali vsak neutemeljen slavospev kateremukoli članu bloka za ironijo, ki bi bila naperjena proti celotnemu bloku. Mislimo, da je dopisnik
»M. Z.« najinanje poklican k poskusu razbitja težko sklenjenega »Narodnega socij. bloka« v našem nemčursko - ogroženem Ptuju.
— Vse člane NSSZ opozarjamo, da se
prodaja »Nova Pravda« v trafiki Petek in Maroh.
— Občni zbor Ptujske podružnice NSSZ
se vrši meseca februarja. Vsi člani naj takoj poravnajo članarino, da bo lahko blagajnik podružnice podal na občnem zboru obračun za preteklo leto.
— Opozarja se vse odbornike podružnice NSSZ v Ptuju, da se vršijo redno prvo in tretjo sredo v mesecu seje, katerim imajo prisostvovati vsi odborniki, posebno sedaj, ko gre za volitve v Delavsko zbornico. Začetek vedno ob 8. uri zvečer in sicer v »Društvenem domu«.
Trbovlje.
— Odpusti delavstva. Trboveljska pre-mogokopna družba je pričela odpuščati delavstvo. Odpuste motivira Trboveljska s tern, da ima njen premog premalo odjemalcev. Večina dosedaj odpuščenih delavcev spada med staroupokojence, oziroma take, ki so pri Trboveljski zaposleni že trideset let. Celo življenje so ti reveži garali za Trboveljsko, sedaj jih pa neusmiljeno meče na cesto, ne meneč se za to, da je njihova eksistenca ogrožena. Res je, da ima večina odpuščenih delavcev pokojnino, odmerjeno od bratovskih skladnje. Vendar je pa ta pokojnina tako malenkostna, da vsak berač tekom enega dopoldneva več nabere po hišah, kakor pa dobe ti reveži za celomesečno preživljanje. Pokojnina, odmerjena od bratovske skladnice znaša komaj od 16 do 50 kron na mesec. Upokojenci bi morali dobivati pokojnino prav za prav v zlatih kronah, a jo dobe v papirnati valuti. Ureditev rudarskih pokojnin je gotovo neodložljiva. Priskočiti bi morala na pomoč država s primerno finančno akcijo in tudi Trboveljsko sc-bi moralo prijeti, da plača večji prispevek. Če ima Trboveljska milijonske vsote za takozvano »propagando«, potem bo morala imeti tudi milijonske vsote za ubogo delavstvo, ki ji je po trideset let služilo,
Zagorje ob Savi.
— Podružnica NSSZ ima v nedeljo 2-1. t m. ob J. uri popoldne v prostorih gostilne prj Dolinšku svoj redni občni zbor. Vabimo vse člane podružnice, da se tega občnega zbora polnoštevilno udeleže, ker bo na njem poročal tudi delegat osrednjega vodstva iz Ljubljane.
— Občni zbor krajevne organizacije NSS v Zagorju se vrši v nedeljo, dne 31. januarja ob 4. uri popoldne v gostilni Jan.
Tajinstveni morilec deklet.
(Nadaljevanje.)
Mož s krinko od jeze nalahno vzklikne.
»Bill, ali je to resnica?«
»Milostlvi gospod, za vsako besedo, ki sem jo povedal, jamčim.«
»Potem naj ničvredno žensko doleti zaslužena kazen. Ha, moja naloga je sedaj edinole, da krivce kaznujem, nedolžno preganjane pa ščitim. Drugače je pa vsak občutek v mojem srcu zamrl, tu notri je tako pusto, tako mrtvo, brezmejna trnina, kajti modre oči, cilj mojega življenja, so za vedno ugasnile.«
Zadnje besede je skoro neslišno zašepetal, Bill jih ni razumel. Pač pa je opazil, da se v notranjščini njegovega strašnega gospodarja bije težak boj. Vendar pa se mož s krinko kmalu zopet umiri.
»V Italijo hoče lahkožlvka odpotovati z ubogima žrtvama. Kedaj?«
»V najkrajšem času. Dan odhoda še ni določen.«
»In obe deklici nič ne slutita, kaka usoda ju čaka?«
»Iz vsega, kar smo zvedeli, izhaja, da Sta prava angela, ne le kar se tiče lepote, marveč tudi glede neomadeževanosti.«
»Taki naj tudi ostaneta! Stojte tedaj pazno na straži ter me takoj obvestite, če dobite nova poročila o naklepih vražje ženske!
»Se bo zgodilo, milostivi gospod!« reče Bil! in odide.
Mož s krinko se zopet usede na stol. Toda topot se ne uda tihemu sanjarjenju. Z roko seže po pismu, katero je prejel pred nekaj urami. Bilo je od Jima ter je vsebovalo kratko poročilo o dogodkih v Londonu.
Jak odpre pismo. Oči se mu mrzlično svetijo, ustnice mu trepečejo. Potem pa čita s tihim glasom:
Milostivi gospod!
Morilec Janc Beatmoor je baron Har-
dy, ki je svojo krivdo že priznal.
Najbržc je barona izdal Clifford, katerega je nagnal iz hiše z bičem. Clifford,
kateri je kljub našemu svarjenju zopet
vršil svoj posel pri drugem pustolovcu, je dobil svojo zasluženo kazen od Maggije.
Lopova sem še pred smrtjo zaslišal ter zvedel, da je lepo blondinko, po kateri smo že pred dalj časom s tako vnemo poizvedovali, zvabil baron z lopovskim trikom v svojo hišo.
Mlada dama je še tisto noč pobegnila, baron Hardy je ni onečastil.
Prav željno že pričakujem Vaših na-daljnih navodil.
V	zvesti udanosti Jim.
To pismo je mož s krinko pač dvajsetkrat prcčital.
Da, njegova Ellena je bila čista, niti nenaden izbruh jeze niti ljubosumnost je ni zavedla k nepremišljenemu dejanju. Zadnji njegov dvom je zginil, žal prepozno. Saj je bil uverjen, da njegova Ellena ni več med živimi.
Kako strašne so bile njegove muke, ko je prejel pismo. Vsa grozna preteklost se je oživela v njegovi duši. Zdelo se mu je, kot da ga je grozen udarec šele včeraj zadel.
Da, prepozno je — prepozno!
Barona je doletela usoda. Toda njega, strašnega maščevalca je zadel najstrašnejši udarec, zgubil je svojo ljubljeno Elleno. Kaj mu pomagajo vsa grozna predbacivanjo, ki si jih dela?
Kako pogosto sc je pečal z mislijo, da bi bil bolj pravilno ravnal, če bi bil izvoljenki vse priznal, ko mu je udano slonela na prsih. Morda bi se bila tudi v tern slučaju odvrnila z grozo od njega, a ostalo bi vsaj še upanje. Mogel bi ji ljubeznivo prigovarjati, jo obsipati z vsemi mogočimi nežnostmi, in morda, — morda bi mu bila nazadnje vendarle odpustila. Saj ga je tako vroče, tako strastno ljubila, kot pač še nikdar ni ljubila deklica moža, ki si ga je sama izvolila. Sedaj je mrtva, —- vse, vse je končano.
William je mislil na pismo, ki mu ga je poslala v slovo, in katero je na tako zagoneten način zginilo. Povsod ga je iskal, a nikjer našel.' To ga je spravilo skoro ob razum. Zaman so bile nagrade, katere je ponujal; pismo se ni našlo.
Mož s krinko je bil trdno uverjen, da je sam zgubil pismo v svoji hiši. Seveda pa ni slutil, da je pismo našel Sampson, njegov oskrbnik, in ga tudi prebral.
S silo skuša sedaj pregnati moreče misli. Vendar zaman, znova se vedno povrnejo. Na vse pretege se trudi, da si znova predoči cilj svojega bivanja v tem kraju, iz-
slediti Terezo, nevarno kačo, ki je povzročila vso nesrečo. Zaman: njegove misli se vedno znova vračajo k njegovi izgubljeni izvoljenki, k Klicni, njegovi Elleni!
Zavržena ženska.
»Milostiva gospa, gospod Falconer čaka v prednji sobi.«.
»Ah, pripelji ga hitro semkaj,« vzklikne lepa, mlada vdova, »končno — vendarle — že prav sita sem tega dolgočasnega življenja, sedaj bom šele pričela uživati veselje, ki ga nudi življenje.«
Pustolovec vstopi ter nežno in ljubeznivo pozdravi svojo lepo ljubico kot vedno, vendar pa bistrini očem gospe Glove ne ostane prikrito, da se zbirajo na čelu lahko-živca oblaki nejevolje.
»No, moj	prijatelj, čemu pa	si	tako
slabe volje, ali	si zgubil pri’igri, ali	se	ti je
sicer kaj neprijetnega pripetilo?«
»Kakor se	pač vzame, vsekakor	sem
pa	nad nečim	zelo razočaran ter	mislim,
da tudi tebe ta zadeva najbrže ne bo obdržala pri dobri volji.«
»Mene?« vpraša vdova začudeno.
»Da, dete moje, prav žal mi je, da te moram obvestiti, da moja dva prijatelja ne marata pristati na tvoje predloge, vsaj ne v obliki, kot si si jo zamisiiia-«
»Kako?« vzkipi vdova jeztio »Povem ti, Lionel, Ana in Mabel dobita še vse drugačne častilce kot sta tvoja domišljava prijatelja.«
On skomizgne z rameni.
»To ti prav rad verjamem, dragica, toda ne zabi, da je vprašanje glede denarnih sredstev postalo pri nas precej pereče. In moja dva prijatelja ne marata niti beliča več dati, preden ne postaneta tvoji pastorki njuni ljubici.«
»Ah — postala sta nezaupna?«
»No, to ravno ne, toda nestrpna — menita, da se ju brez potrebe vleče za nos in hočeta sedaj za denar, ki sta ga potrošila, tudi nekaj imeti.«
Lepa vdova sc zaničljivo nasmehne.
»No, vsaj jima naposled tega še ne morem prav posebno zameriti; toda, Lionel, ti si pač nekoliko neroden, najbrže jima nisi povedal, da se bodo njiju želje že tekom potovanja o prvi ugodni priliki izpolnile.«
»Vse sem jima povedal,« odvrne Lionel ozlovoljen, »obljubil sem jima celo, da se jima že na prvi večji postaji izročita obe deklici. Pa tudi to ni nič izdalo. Pripravljena sta dati potreben denar, celo še več kot si zahtevala, toda le pod pogojem, da postaneta deklici že sedaj tu v Kingstownu njuni ljubici.«
Priporočamo Mo
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najugodnejši nakua
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje in krojače, Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt.
Gospa Glove skoči razburjena na noge.
»Ne, tega ne storim, dasiravno bi mogla, tako ne postopajo kavalirji. Oba gospoda si hočeta pač lc pridobiti naklonjenost mojih deklic in sc potem odtegniti potovanju, to je nesramno, na kaj takega ne pristanem.«
Gospod Falconer prime lepo vdovo za roki ter jo potegne k sebi na divan.
»Stoj, dragica, topot moram pa svoj* prijatelja braniti; prav radodarna sta celo, kar tl hočem takoj dokazati. Ne glede na to, da sta dala že naravnost ogromne vsote, sta mi izročila ček, obenem pa zahtevala od mene, da se s častno besedo zavežem, da ti vrednostnega papirja ne izročim preje, dokler s tvojo pomočjo ne dosežeta naklonjenosti tvojih pastork. Na, poglej ček, glasi na 4000 funtov.«
Lepi vdovi zažare oči. Rozorno motri papir, potem ga pa vrne svojemu ljubčku.
»Gospoda sta bila pač pripravljena, da bom več ali manj ugovarjala njihovim zahtevam.«
»Seveda, dragica!«
»Oh, potem prekličem svoje obdolžitve, ki so mi v razburjenosti ušle. Lionel, pritrditi ti moram, da sta tvoja prijatelja plemenita človeka!«
»Tudi potne stroške hoče poravnati. Le pomisli, kaj bo potovanje stalo, zato sc pač izplača, da vse podvžameš, da inoja prija« telja končno dosežeta, kar želita, in da ne bodo še nadaljni izgovori potrebni.«
(Dalje prih.)
Lastnik in izdajatelj Rudolf Juvan, Ljubljana.
Urednik; Franjo Rupnik, Ljubljana.
Za »Zvezno tiskarno in knjigarno« Alojzij H8iler v Ljubljani.
Mestna občina Ljubljana sporoča pretužno vest, da je danes preminul gospod
dr. Ljudevit Perič
advokat v Ljubljani
kateri je bil med leti 1921 in 1924 dvakrat ljubljanski mestni župan in je blagru naše občine posvečal vse svoje mlade sile.
Pogreb bo v soboto, dne 23. januarja 1926, ob pol 4. uri popoldne iz stanovanja, Miklošičeva cesta št. 16.
Preblagi pokojnik ostaja našemu mestu v najčastnejšem spominu I V Ljubljani, dne 21.januarja 1926.
Najboljša kolesa fn šivalni stroji
so edino ^
PETELINCEVI
znamke GRITZNER, ADLER, PHONlX
za dom, obrt in industrijo.
Pouk brezplačen, ugodni pla-	„ . .
čilni pogoji, večletna garanc„a	najboljše ‘je
30SIP PETELINC. Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika za vodo- „Dubied“