Leto LXV Po?fn!n« plačana * gotovini 1 Ljubljani, v torek, dne 7. decembra 1937 Stev. 280 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/111 SLOVENEC Telefoni aredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-% — Izhaja vsak dan zjatraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček. račun: Ljubljana št I0.65(i in 10.349 za inserate Snrnjevo štv. 75b3. Zagreb štv. 39.011, PragB-Ounaj 24.797 1 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Naša telovadba Namen telovadbe in športov je, čim popolneje razviti telesno - duhovnega človeka. Že stari Grki so to težnjo izražali z geslom: kalos kagathos — biti lep in dober, to jim je bila popolnost, za katero naj stremi človeštvo. Za največjega zanikrneža pa so smatrali tistega, ki ni znal ne pisati ne plavati. Rimljani so to zahtevo po skladnem razvoju telesa z duhom zajeli v geslo: mens sana in corpore sano — zdrav duh v zdravem telesu. Ta želja je bila živa vseskozi, pri vseh narodih in v vseh dobah, v tej ali oni obliki. In ponosni bodimo, da Slovenci, kakor smo maloštevilni — ne manjhen — narod, tudi na tem polju nismo zadnji, saj nam je škof Slomšek postavil vzor v besedah: Telesa moč, duha krepost, to vzor je lepi tvoj, mladost! Človek je telesno duhovno bitje — v tem je vsa tragika in bogastvo življenja, to dvoje harmonično razviti v polnost osebnosti je namen telovadbe, ki ji vsi narodi zaradi njenih blagodejnih zdravstvenih in vzgojnih učinkov posvečajo toliko pozornosti. Skoraj vse moderne države imajo posebna ministrstva za telesno vzgojo ljudstva. Kakor za vojsko in mornarico, za trgovino, za promet, za pro-sveto, tako tudi za telovadbo. Bolj važnost telovadbe pač ni mogla biti poudarjena; države pač vedo, da bi vse ostalo skrbstvo bolj malo pomagalo, ako bi rod spričo novega načina življenja, ki ga vsi sloji in vsi stanovi več ali manj čutijo, oslabel in zaostal. Te dni hodi po Sloveniji naš minister za telesno vzgojo dr. Vekoslav Miletič. Gotovo v nobeni pokrajini v državi vse mnogovrstne panoge telovadbe niso tako močno razvite kakor baš v Sloveniji, zato ima to ministrstvo več posla s Slovenijo, kjer mu je treba samo podpirati že obstoječi smisel za telovadbo, kakor pa z ostalimi deli države, kjer je treba telovadbo šele uvajati. Zato smatramo za priznanje naše tozadevne preteklosti in vneme, če je g. minister že po nekaj tednih nastopa svojega ministrstva obiskal Slovenijo, da od blizu vidi, kaj smo na tem polju vidnega ustvarili. G. minister se je prepričal, da je pri nas zasebna pobuda, ki se je organizirala in združevala, bila tista gonilna sila, ki je tekom let ustvarila naše prvenstvo v državi in nam tudi pripomogla, da smo se že nekajkrat odlično pokazali pred svetom. Kakor na drugih poljih ne poznamo prepadov med mestom in deželo, med »študiranimk in »neštudiranimi«, saj dan za dnem hodijo iz mest na deželo cele vrste predavateljev in deželani prav tako sleherni dan prihajajo v mesto po svojih kulturnih opravkih, tako tudi telovadba pri nas ni omejena ne na kraj, ne na stan. Telovadba, pod katero razumemo tudi vse športne panoge, je pri nas najbolj narodna in splošna, razen morda nogometa, ki je obstal v nekako zaključeni družbi in ne more postati naroden šport. Le spričo tako razširjene telovadbe in športov se nam je posrečilo popolnoma iz lastnih sil in z lastnimi prihranki postaviti toliko telovadnic in jih opremiti s telovadnim orodjem. Najbolj oddaljena kmečka vas ima telovadnico kakor mesto, delavci in kmečki fantje telovadijo za svoj odmor od vsakdanjega dela kakor mladina po mestih, na tekmah se srečujejo fantje z vse dežele in vseh mest in ni razlike med njimi. Vse to je naše domače razpoloženje, naše veselje do zdrave tekme ustvarilo z idealizmom tisočev in tisočev in z žrtvami vseh, od tistih, ki imajo kaj več, do tistih, ki imajo samo iz rok v usta. Večkrat že je bila država deležna priznanj, ki so jih ji pridobile te vrste svobodnih in nemonopoliziranih telovadcev in športnikov. Večkrat za vse to pomembno in najbolj demokratično delo niti pohvaljeni nismo bili, zato nas je tem bolj razveselilo priznanje gospoda ministra Miletiča, ko je dejal: >Slo-venski šport je zgrajen na zasebno pobudo in je dal tudi pobudo za ves šport po državi.« Danes ima naša vnema za napredek taka priznanja, bili so pa tudi časi, ko se nam je drugače godilo. V spominu si moramo obnoviti tista leta, ko so bili vsi ti domovi, ki jih je zdaj imel g. minister priliko videti, nasilno zapečateni, ko je bilo vse telovadno orodje, kupljeno iz ljudskih žuljev za mladino ljudstva, zaplenjeno in ko so bili telovadci, če so se sestali, da si potožijo o tem bridkem plačilu za njihovo idealno delo in delo vsega rodu, osumljeni zarote proti državi. Bila so leta, ko se ljudstvo tej svoji domači telovadbi ni smelo posvečati, češ, da je zn. to postavljen nekdo drugi, da je telovadba, ki naj da državi zdravo ljudstvo, monopol, kakor pošta ali tobak. In ker se je vse to godilo v imenu države, kakor da je svobodna tekma državi nevarna, si lahko predstavljamo, s kakšnim ogorčenjem se je ljudstvo izpraševalo, kakšna država neki mora to biti, ki ji je kaj takega nevarno. Danes imamo na dlani dokaze, da tega nasilja ni zahtevala država, ampak zbegani slabiči, ki so slučajno imeli državno oblast v rokah in jih je obšel strah pred konkurenco, zato so se zatekli k tekmi z enim konjem; tam jezdec ni nikoli v strahu, kdo bo zmagal. Vsa tista leta, ko se naši fantje niso smeli posluževati z lastnim denarjem — ne državnim — kupljenega orodja za urjenje svojih moči, pa je bilo dovoljeno tavati po gostilnah in kleti. Taka vzgoja seveda ne pelje k zrelemu, močnemu in zdravemu ljudstvu; ker pa je ljudstvo že krepko tudi v odporu, je te na- Predsednik jugoslovanske vlade dr. M. Stojadinovič prvi dan v Rimu Velike slovesnosti oh sprejemu • ** Grof Cianot »Prijateljstvo se poglablja ln napreduje Rim, 6. decembra. AA. Ob 17 uri popoldne so se začele po ulicah Rima, koder bo šel sprevod s kolodvora, priprave za sprejem predsednika jugoslovanske vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča. Vse priprave so bile zaključene ob 20 uri. Zvečer so se na velikem trgu pred postajo razvrstile številne godbe, delegacije in fašistični oddelki v uniformah. Ob 21 je bil ves trg prepoln ljudstva. Pripomniti moramo, da je mnogo rimskih meščanov iz lastnega nagiba odšlo pred postajo, da pozdravi jugoslovanskega predsednika vlade. Zato je bil sprejem nad vse pričakovanje prisrčen in veličasten. Ob 21.15 so na trgu že igrale številne godbe. Povsod se je klicalo Jugoslaviji. Jugoslovanske časnikarje je pripeljal na postajo minister Rocco in jim na posebnem peronu razkazal, kako je bil pripravljen sprejem dr. Stojadinoviča. Pogled na osrednjo dvorano je bil res veličasten. Ob mestu, kjer se je moral ustaviti posebni vagon jugoslovanskega predsednika vlade, je bil postavljen poseben vzvišen oder. na katerem so se kmalu zbrali vsi odličniki in čakali na posebni vlak jugoslov. predsednika vlade. Častni četi italijanskih gardistov je poveljeval kapitan Vitali. Ob njem so stali poveljniki vseh polkov rimske posadke. S poveljniki so prišli tudi številni višji in nižji častniki teh polkov. Ob zidu proti izhodu so se postavili miličniki in nato kraljevski karabinjerji v svojih pisanih uniformah s trikorni in velikimi perjanicami. Kapitan karabinjerjev je bil v slovesni uniformi z veliko rdečo perjanico na klobuku. Vse to se je zlivalo s splošnim lišpom postaje; njen notranji prostor je bil ves v jugoslovanskih in italijanskih zastavah. Stebri postaje, ki nosijo ogromen strop, so bili pokriti z grbi savoj-ske in karadjorjevičeve dinastije. Grbi so se končevali v zavoje jugoslovanske in italijanske zastave. Vbod v dvorno čakalnico je bil ves zastrt z rožami in rdečimi nageljni. Ves peron je bil okrašen še s palmami in drugim zelenjem. Mussolini na kolodvoru Ob 21.30 je prišel na postajo armadni general Vieimani, ki je takoj pregledal častno četo. Na peronu so bili že državni podtajnik za mornarico admiral Cavagnari in druge ugledne osebnosti. Ob 21.35 je nastala na peronu splošna pozornost. Na peron je prišel Mussolini. Bil je v uniformi maršala milice. Ves svež in dobro razpoložen ljubeznivo pozdravlja vse navzoče, ki ga pozdravljajo z globokim spoštovanjem. Spremlja ga grof Ciano. Takoj nato je Duce pregledal častno četo in se nato vrnil v sredo odra, ves čas v spremstvu grofa Ciana. Gfof Ciano med časni1 arfi Ker njegov prihod ni bil predviden, so bili vsi zelo presenečeni. Na sredi odra se je Duce pogovarjal z generalom Vicimanijem, grof Ciano pa je prišel k jugoslovanskim časnikarjem, ki so ga najprisrčneje pozdravili in je nekatere takoj spoznal. ker se je z njimi videl že v Belgradu. Takoj jim je omenil naslednje: Jaz sem Vam že v Belgradu omenil, da jc tisto bilo le začetek. Naše prijateljstvo se poglablja, napreduje in je zmeraj trdnejše. Naši časnikarji so mu nato omenili, kako prijetno presenečeni so zaradi tako prisrčnega in svečanega sprejema. Grol Ciano pa jim je odgovoril: Jaz sem zelo srefen, da je predsednik dr. Stojadinovič prišel v Rini. Ponavljani, zelo sem srečen. Med tem se levo od vhoda zbirajo člani našega poslaništva pri Kvirinalu. Med njimi so major Tra-janovif, svetnik Beljanski, Seferovif in drugi. Ob njih so še naš poslanik pri Vatikanu s soprogo in s svetnikom Moscatellijein in mgr. Madjerceni, rektorjem zavoda sv. Hieronima. Vsi gospodje so v slovesnih oblekah. Prisotni so poslaniki držav Balkanskega sporazuma in Male Zveze, italijanski diplomati in nato naši časnikarji. Na peronu je tudi princ Colona. ki je zastopnik najvišjega italijanskega plemstva in guverner Rima. Ob njem je nemški veleposlanik v Rimu von Hassel. ki je bil poprej nemški poslanik v Belgradu, nadalje propagandni minister Alfieri, državni podtajnik v letalskem ministrstvu Valle, ki se jc takoj pridružil Duceju in njegovemu spremstvu. Ob prihodu dr. Sfo'ad'noviča Točno ob 22. uri je posebni vlak pripeljal gospo in drja Stojadinoviča na rimsko postajo. Predsednika sta spremila naš poslanik v Rimu g. Boško Hristif. ki je šel predsedniku do meje nasproti in šef kabineta v zunanjem ministrstvu g. dr. Dragan Protič. Ko sprevodniki spuščajo stopnice vagona, stoji Mussolini osamljen sredi odra in čaka. Iz vagona je izstopil najprej minister Citadini, šef ceremoniala v italijanskem zunanjem ministrstvu, ki spremlja predsednika vlade že od meje. Nato je izstopil predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič ves nasmejan in vedrega lica. Prvi pozdrav z Ducejem je bil dolg. Prisrčno se rokujeta. Mussolini mu želi dobrodošlico, dr. Stojadinovič pa se zahvaljuje. Nato se je dr. Stojadinovič prijateljsko pozdravil z grofom Cianoni. Pozdrav je vesel in prisrčen. Duce pozdravlja nato gospo Slo-jadinovičevo. ki ii nudijo šopek orhidej. Nato pristopita dr. Stojadinovič in Duce k častni četi. Zaslišijo se povelja in vojaška godba začne igrati jugoslovansko državno himno. Nalo sla dr. Stojadi-1 novič in Duce obšla častno četo. nakar se obrneta proti izhodu, kjer se gospe Stojadinovičevi pridruži grof Ciano. Ob izhodu sprejema dr. Stojadinovič pozdrave tam zbranih diplomatov Male zveze in Balkanskega sporazuma. Gospa Stoiadinovičeva se pozdravlja z navzočimi damami. Medtem se razlegajo po postaji zadnji odmevi italijanske himne. Sprevod po mestu o polnoči Duce in grof Ciano vzameta dr. Stojadinoviča v sredo in skupaj pozdravljajo vsi tri je nato še vse ostale odličnikc. Ves čas se Duce živahno pogovarja z dr. Stojadinovičem. Vsi trije zapuščajo počasi peron, sc podajo v dvorno čakalnico, ki je blizu izhoda postaje. Skozi dvorno čakalnico se počasi pomikajo proti izhodu in brž. ko jih množica zunaj opazi, se dvigne val vzkliku-nja: »Živela Jugoslavija!- Živel Duce!« Gospej Rim, 6. decembra Ko sin se danes sestala predsednik vlado g. dr. Milan Stojadinovič in Mussolini, so bile prve besede, ki jih je rekel Mussolini predsedniku jugoslovanske vlade, da je odredil, dn se izpuste nn svobodo vsi politični jetniki iz Primorja, ki so doslej še bili v kazni. Po vesteh italijanskih listov bo jutri obiskal predsednik vlade iu zunanji minister dr. Milan Stojadinovič tudi Vatikan. Na današnjem obisku razstave, ki je sedaj v Rimu ob priliki 2000 letnice rojstva cesarja Avgustu, si je predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič s posebnim zanimanjem ogledal zgodovinsko spomenike, ki so se ohranili nn ozemlju, ki sedaj pripada Jugoslaviji in katerih jo nad 30(1 na rn/slnvi. seveda v kopijah, in sicer jih jc največ i/, okolice Celja in Ptuja. Spomenik Emanuela III., pred njim grob neznanega junaka, kjer je dr. Stojadinovič položil vence. silne obroče prebilo in v svojem zmagoslavju zopet veseleje zadihalo. Kdor se čuti dovolj močnega ali celo močnejšega, naj tekmuje z njim. Država pa naj bo nepristranska, za oba, kakor jo oba vzdržujeta; oba naj podpira, oba naj opazuje, obema naj bo sodnik, obema naj daje navodila, oba naj uči. To je demokracija, to je »popularizacija« telesne vzgoje in tudi popularizacija njenih sadov. Le po tej poti se bomo razvili v močno ljudstvo, ki je zmožno težkega življenjskega boja in ki se more z upanjem na zmago spustiti v tekmo. Dobro se namreč moramo zavedati, da naša mladina že skozi cele rodove živi po organizacijah; če tu ne bo imela prilike, če ji tu ne bo oh primernem priznanju omogočeno, da se udejstvuje in izkaže, se bo izkazovala v surovosti, v nedelj- skih pohajkovanjih in zapravljanju zdravja, časa in denarja, ker mladina nekaj pač mora početi. Kaj pa je za državo bolje, je pa dovolj znano in preizkušeno. Vemo, da je na čelo ministrstva za telesno vzgojo stopil mož, ki ima smisel za ljudsko, demokratično telovadilo in šport, zato upamo, da bomo tudi na tem polju z najbolj merodajne strani deležni vse opore, kakor smo bili deležni priznanja. Le če bo med telesno vzgojno oblastjo in med številnimi delavci na tem polju vladalo tako iskreno in domače razmerje, kakor se je pokazalo ob obisku g. ministra, bomo dosegli listi ideal »telesa moč, duha krepost«, da bodo komisije na mednarodnih tekmovališčih bolj pogosteje kakor doslej nekaj let morale dati izobesiti našo zastavo in zaigrali našo himno. 'iiii M
  • 22.30 sla gospa in g. dr. Milan Stojadinovič že bila v vili Madaine. kjer bosta stanovala med svojim bivanjem v Rimu. V grobnici hraliev Dr. Stojadinovič je v spronislvu jugoslovanskega poslanika pr! Kvirinalu Boška Brističu. pomočnika šola protokola v italijanskem zunanjem ministrstvu grofa Citadinija in svojega ožjega spremstva prišel dopoldne v kraljevski dvor iu so vpisal v kn jige. Nato jo odšel v Pan-teon, k jer je stal v vrsti pehotni batal jon z godbo in zastavo in k jer jo čakala skupina častnikov z zastopniki vseh vrst orožja in milice. Ko je prišel dr. Stojadinovič. so ga pozdravili z. vojaškimi častmi, godba pa je zaigrala jugoslovansko .italijansko in fašistično himno. Nato jo odšel v Panteon, kjer se jo pomudil preti grobom kralja Kmanuola Viktorja II in prod grobom kralja IJmberla ler položil na oba groba po 011 lovorjev venec z jugoslovanskim trakom Dr Stojadinovič so jo nato vsipal v panteonsko knjigo, nato so 11111 pa zopet izkazali vojaško časti, nakar je odšel s svojim spremstvom prod grob neznanega junaka, kamor je prispel ob 10.20. Tu jo žo stal v vrsti gronndirski bataljon z zastavo in codbo. Sprejeli so ga mestni profokt in general tor zastopnik poveljnika rimskega armadnogn zbora. Ob prihodu so dr. Stojadinoviča pozdravili z isrranjem jugoslovansko narodno himno, itali jansko in fašistično himne in s pesmijo s Piavo. Nato jo dr. Stojadinovič izkazal čast neznanemu junaku in položil na nj etrov grob lovorjev venec z jugoslovanskim trakom. Ko jo dr. Stojadinovič odhajal otl spomenik,1. mu je velika množica l judi, ki se jo bila zbrala na Beneškem trgu. priredila tople manifestacijo. 7. Beneškega trga jo tir .Stojadinovič odšol na Kapilol. tla sc pokloni prod grobovi padlih liorcov fašistične revolucije in je na njihovo grobove |>oložil lovorjev venec z jugoslovanskim trakom. Prvi razgovor z MussolinHem Ko je zapustil Kapilol, jo s svojim spremstvom in z italijanskimi zastopniki odšel v palačo Chiggi. kjer je nastanjeno italijansko zunanjo ministrstvo Proti častnim vhodom ga jo čakal šef protokola zunanjega ministrstva pooblaščeni minister Cortini, ki ga jo spremil do kabineta grofa Ciana. Nekaj minut preti It sla dr. Stojadinovič in grof Ciano zapustila palačo Nadalievanie na 2. strani Dunajska vremonskn napoved: Večinoma močno oblačno, nagnjenje k padavinam, podnevi okrog ničle. Zagrebška vremenska napoved: Hladneje s padavinami Zemnnskn vremonskn napoved. V vsej kraljevini bo prevladovala oblačnost / dežjem tu pa tam Snežilo bo v zahodnih predelih in drugod po gorah. Toplota bo poskočila 1111 jugu. na severozahodu lio pa putllu. Stalin Grozni... V vrtova, 6. decembra. Divjanje diktatorja Stalina je doseglo tako stopnjo, da mnogi mislijo, da jp strahovlada tega človeka dosegla svoj višek, o čemer pa večlua dvomi. Nasprotno, ljudstvo je mnenja, da se bo nasilje Georgijca Stalina ne sanio nadaljevalo, ampak še podvojilo, dokler ne bo prišlo do strahovitega konca. Neusmiljena »čistka: diplomatičnegj zbora Sovjetske Rusije je vsemu uradništvu zunanjega ministrstva po vsem svetu pognala strah v kosti, zakaj prav nihče izmed zastopnikov in uradnikov ruskega zunanjega resora ni varen pred rabljevo roko. Nekateri, ki so bili poklicani v Moskvo, so se odzvali pozivu, ker vodo, da bi v nasprotnem primeru trpele njihove družine, toda precej jih je, ki so raje odložili svoja mesta, kakor da bi šli v levje žrelo. Med njimi je ludi Aleksander Barmin, upravnik poslov v Atenah, ki je odpotoval v Pariz in se tam nastanil. Odtod je poslal v Moskvo komisiji, ki ima nalogo, da zaslišuje odpoklicane diplomate, poziv, ki ga je obenem priobčil v več francoskih listih. V tem pozivu dolži Stalina, da postopa h nje, kakor so postopali najbolj krvoločni ruski carji in voli preiskovalne sodnike, naj sc dajo roditi od čuta pravičnosti in naj ne obsodijo nedolžnih, ki niso zagrešili ničesar drugega, kakor da so restno storili svojo dolžnost, Stalin pa se hoče nad njimi maščevati, kakor da hi bili oni odgovorni sa neuspehe njegove zunanje politike Kar se tiče komisarja zunanjih zadev Litvi-nova. ga Stalin močuo sovraži, s« pa še ni odloČil, da bi ga spravil s sveta, kpr mu je njegova okolica svetovala, naj se ne prenagli, ker Rusija Litvinovrr še nekaj časa potrebuje s ozirom na to, da bi bil v sedanjem momentu težko kdo drugi kos sedanjemu kritičnemu zunanjemu položaju. Gotovo pa je, da bo tudi Litvinov čez nekaj mesecev *likvidiran . Vsega skupaj je do sedaj aretiranih 150 uradnikov zunanjega komisariatn. Vrhovni šef (Nadaljevanje s i. strani) C-higgi in odšla v Beneško palačo, kjer ju je -prejel pred častnim vhodom šef protokola. Oddelek črnih srajc je i/kazal vojaške časti. Dr. .stojadinovič in grof Ciano sta se z dvigalom odpeljala v prvo nadstropje in krenila čez orožno dvorano, dvorano Lippija in He.rkulovo dvorano to.r prišla v dvorano Mappamondo. kjer je Mus-solinijev kabinet. Ob It so se začeli razgovori. Medtem se je spremstvo pomudilo v ostalih dvoranah in si ogledovalo umetniška dela. Razgovori med Mussolinijent in dr. Stojadinovičem v navzočnosti iialijanskega zunanjega ministra C iana f-o trajali 50 minut. Dr. Stojadinovič in grof Ciano sta prišla iz Mussoliitijevc pisarne s smehom na obrazu. Pri italijanskem kralju in cesarju Abesinije Malo pred poldnem je dr. Stojadinovič orlšel ^ spremstvu italijanskega poslanika v Belgradu Indellija v kvirinalsko palačo. Pred vhodom je -tal v vrsti oddelek švicarske garde z zastavo in godbo. Dr. Stojadinoviča je sprejel pri vbodu ua dvor šef ceremoniala. Takoj naio se jc pripeljala ga. Stojadinovičcva v spremstvu pomočnika šefa ceremoniala. Nato je šef ceremoniala grof San tel li peljal dr. Stojadinoviča h kralju in cesarju, go. Stojadinovičevo pa h kraljici in cesarici. Dr. Stojadinovič jc predstavil kralju in cesarju svoje spremstvo. Po avdienei je bilo kosilo na dvoru, ki so se ga udeležili kralj in (osar, kraljica in cesarica, princesa .Marija Sa-vojska. dr. Stojadinovič « svojo gospo, Musso-liui. zunanji minister Ciano, državni podtajnik pri predsedstvu vlade Medici de Vascello, državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Bastiui, jugoslovanski poslanik pri Kvirinalu z osebjem poslaništva, vojaški odposlanci, italijanski bel-grajski poslanik fndelli in člani civilnega in vojaškega doma kralja in cesarja, dvorne dame kraljice in cesarice in višje uradništvo italijanskega zunanjega ministrstva. Načrt nadal njega bivanja O nadaljnjem programu dr. Sfojadinovičo-vega obiska v Italiji so ee izvedele tele (Kidroh-nosti: Drevi bo gala-vcčerja. ki jo priredi predsednik italijanske vlade na čast dr. Stojadinoviču v Beneški palači. Jutri, v torek, ob osmih zjutraj sc odpelje dr. Stojadinovič iz vile Madame na ogled le.tnl--krpa mesta Guidonio. kjer bo prisostvoval vajam italijanskih pilotov. Ob 11 se dr Stojadinovič vrne v vilo Madame. Ob 15 bo predsednik jugoslovanske vlade prisostvoval vajam fašističnih mladinskih organizacij na Mussolinijevem forumu. Ob 21 priredi grof Ciano gala-večerjo na čast predsedniku jugoslovanske vlade v častniškem domu. V sredo S. decembra ob devetih dopoldne >e dr. Stojadinovič odpelje na ogled mesta Lit-torio. Ob 11.15 se odpelje, da si ogleda novo mesto Pompilio, ob 12.50 pa pojde v novo mesto Sabaudo, kjer bo svečano kosilo. Ob 14.30 se odpelje iz Sabaude v novo mesto Apulio in od tam nazaj v Rim. Popoldne bo prosto. Zvečer ob 20.50 priredi jugoslovanski poslanik pri Kvirinalu Bosko llristič na našem poslaništvu slavnostno večerjo na čast dr. Stojadinoviču in njegovemu spremstvu. Ob 22.30 sc vrne dr Stojadinovič v vilo Madame. Od ondod se pa ob 0.10 odpelje v Milan. V četrtek 9 decembra prispe dr. Stojadinovič dopoldne ob 9.45 v Milan. Po pozdravu na (►ostaji bo sprevod po mestu: prvi voz dr. Stojadinovič, grof Ciano in milanski prefekt Mar-/ano; drugi voz ga. Stojadinovičcva in Alfieri-jeva: tretji voz ga Hrističeva, šef Marzano in minister Alfieri: četrti voz poslanik llristič, šef italijanskega protokola in federalni tajnik fa-šističn estranke: peti voz dr. Protič, šef kabineta zunanjega ministrstva, milanski župan Citadini; šesti voz. jugoslovanski generalni konzul v Milanu Nenadovič. g. Rasič in grof Revedin Ob 10.40 si bo predsednik :ngosIovanskc vlade ogledal veliko tovarno Alfa Romeo, ob It veliko tovarno TireMi. ob 114« pa veliko tovarno ( a-proni iu letališče Lillate. Ob 13.20 priredi zunanji minister grof Ciano slavnostno kosilo v vladni palači. Ob 16.16 <=i bo dr. Stojadinovič ogledal tovarno umetne svile Snio. ob 16.30 drugo tovarno umetne svile Acno, ob tS.50 tovarno Kale. nato pa se vrne v hotel Cavour. Ob 20.30 priredi grof Ciano v hotelu Continentalu slavnostno večerjo jugoslovanskim gostom na čast. Ob 22 bo sveenna predstava v Seali: izvajali bodo Puccinijevo opero >Boheme«. V petek 10 .decemhra ne bo uradnih obiskov. Ob 12.10 se bo dr. Stojadinovič s svojim spremstvom odpeljal u Milana. GPU Jeiov in njen moskovski načelnik Redens pridno zapirata vsak dan druge nesrečnike iz tega resora. Obtožba, ki so jo proti njim formirali, fe, da sn bili udeleženi pri široki zaroti, ki da je imela namen likvidirati Stalina in njegovo najbližjo okolico. Stalin tako malo zaupa ruskim ljudem, da je sedaj poveril stražo v Kremlju samim georgijsklm gorcem iz svojega rojstnega okraja, od katerih mnogi ne znajo niti besedice ruski. Ti vojaki ne pustijo v Kremelj nikogar, ki nima prav posebnega dovoljenja, ki je bilo le dni izdano za vstop v Kremelj. Stalin pa divja tudi po vseh drugih panogah državne in vojaške uprave. Največ senzacij jo vzbudila aretacija koniunistke Zemljacke, podpredsednice nadzornega odbora Sovnarkoma. Zemljacka je bila dozdaj ena najbolj uglediiih oseb sovjetskega režima in je zato njena aretacija vzbudila tem večjo pozornost, ker ni bilo objavljeno, zakaj so jo prav za prav zaprli. Zemljacka spada med one čekiste, ki so se odlikovali ze za Ljeninovega režima in se z-ito njena aretacija smatra kot znak, da hoče Stalin izvesti čistko» tudi med starimi črkisti. Razen Zemljacke pa je dal Staliti aretirati tudi Juravljeva, predsednika Sovnarkoma Bele Rusije, Rulaševa, preds. baškirskega Sovnarkoma, Šarabina, predsednika jakutskegn Sovnarkoma, Bušjajeva, predsednika karelskega Sovnarkoma, in Samedina, predsednika krimskega Sovnarkoma. Zaprli pa so tudi predsednika izvršilnega odbora sovjetov kalmiškc republike Pjurivjja, njegovega kolego iz burjatsko-mongolsjce republike DerSije.va, predsednika izvršilnega odbora dagestanskih sovjetov Dalgarja, njegovega kolego v krimski sovjetski upravi Taška in Kamumbetova, predsednika izvršilnega odbora kazakistanske republike. Hudo čisti- Stalin tudi v komlsariatu težke industrije, kjer so na ukaz šefa Kaganoviča do sedaj zaprli 56 uradnikov, čeprav se Kaganovič. sam nahaja pod vajostrejšo kontrolo, ker tudi njemu in Molotovu Stalin nič reč tako ne zaupa, kakor prej. Zaprta jp tudi komisarka financ Barbara Jakovljova, ker so prišli ua sled ogromnim defravdarijam v tem komisariatu in so poleg voditeljice zaprli tudi veliko število uradnikov. V Vladivostoku se je začel velik proces proti Zemskovu, načelniku političnega oddelka generalnega štaba ruskega daljnovzhodnega brodovja, proti Okunovu, članu vojnega sveta tega brodovja, proti Zadunovu, tajniku stranke v Poamurju, in proti Amanu, tajniku komsomola tega okraja, in sicer zarati zarote zoper obstoječi režim. Proces se vrši za zaprtimi vratmi in je splošno prepričanje, da bodo obtoženci ustreljeni. Zanimiva je tudi Uonstatacija, da je ogromno število zlasti višjih sovjetskih funkcionarjev hudo bolnih predvsem za težkimi živčnimi boleznimi. Zelo pogosta, so potovanju dunajskih specialistov v Moskvo, ki ve zdravijo samo Stalina, ampak tudi vodilne osebe, njegove okolice. Novembra meseca so ti specialisti zdravili okoli 100 oseb, ki se nahajajo na odličnih upravnih mestih v Kremlju. Pravijo, da so dnevi vsakega višjega sovjetskega uradnika šteti, kadar doseže 40. leto starosti. Vzrok temu ni samo prenapeto delo, ampak tudi vedni strah pred rabljem ali pa pred deportacijo v Sibirijo. V Rusiji pa vlada sedaj tudi huda draginja, zlasti na Daljnem vzhodu, kjer vse požre pripravljenost armade. Vlada je zaprla celo vrsto prekup-rev zlasti v Vladivostoku in Habarovsku, kjer občutno primanjkuje vre vrstp blaga. Draginja je na Daljnem vzhodu tako huda, da je uvedel režim v vaseh aprovizacijo in racionalizacijo kruha, kakor v vojnem času. Največ skrbi pa prizadeva slabo funkcioniranje sibirske magistrale, kjer ua stotine vagonov zastaja na raznih postajah, ker lokomotiv občutno manjka. Tudi produkcija premoga je zelo padla. Vzrok je nemarnost in delanevoljnost rudarjev, ki so v hudem gmotnem položaju. Tudi ribištvo propada, režim pa pridno strelja funkcionarje iu delavce, katere dolži sabotaže. Poljarnoje — novo oporišče sovjetske mornarice Dopisnik »Daily Heralda« poroča iz Kopen-hagua, da Sovjetska Rusija dela velike priprave za premestitev svojega pomorskega oporišča iz Baltskega morja na obalo Arktičnega morja. Za novo pomorsko oporišče je. Sovjetska Rusija izbrala mpsto Poljarnoje blizu Murmanska. Trenutno je zaposlenih v Poljarnem 100.000 delavcev. Sovjet-ska Rusija se jo odločila za to pomorsko oporišče zaradi tega, ker je morje v tem delu mnogo bolj zaledenelo, kakor Baltsko morje, poleg tega pa bi imela ruska mornarica možnost hitrejšega gibanja, kpr je izhod iz Baltskpga morja v rokah Nemčije. Nova „Glavna zadružna zveza" Belgrad, 6. der. AA. Nova glavna zadružna 7,vpja, ustauovljena 3. decembra po nekaterih zadružnih organizacijah, je izvolila na ustanovnem občnem zboru za predsednika notranjega ministra dr. Antona Korošca, za podpredsednika pa ministra za socialno politiko Dragiša Cvetkoviča. Glede ua to sta predsednik Glavne zadružne zveze dr. Anton Korošec in minister za socialno poliliko Dragiša Cvetkovič poslala tole pismo: -•Upravnemu odboru Glavne zadružne zvezo, ustanovljene 3. decembra 1937; Belgrad. — Čast nama je sporočiti vam, da ne moreva sprejeti članstva v upravnem odboru in predsedstvu nove Glavne zadružne zveze. Prosiva vas, da sprejmete to na znanje in ravnate nadalje v smislu zakona. Belgrad, 6 decembra 1937. Z zadružnim pozdravom dr. Anton Korošec, notranji minister Dragiša Cvetkovič, minister za socialno politiko. V pijanosti se je izdal Belgrad. 6. decembra, m. lz Prištine poročajo, da je Stanislav Veljanin v pijanosti povedal, da je morilec poslanca Bogdana Milinčiča, ki jc bil lani ubit iz zasede. Veljanin je po aretaciji tudi oblastem izjavil, da je v resnici on sam morilec umorjenega poslanca. Odlikovanja Belgrad. b. decembra, m odlikovan! so: z redom sv. Save T V. stopnje: dr. Anion Sraj, ban. svetuik banske uprave dravske banovine, dr Iforbert Kartin. okr načelnik v Šmarju; z redom Jugoslovanske krone V. stopnje: Jakob Tovornik in dr. Vladimir Kiikman, ban. tajnika na banski upravi v Ljubljani; 7. redom sv. Save V. stopnje: dr. Josip Kovaču-, lian.ski tajnik banske uprave v Ljubljani, FIrvoje Maister, banovinski pristav banske uprave v Ljubljani, Franc Pe.tričič, policijski komisar železniškega obmejnega komisariata na Rakeku. Anton Rusjan, policijski liadstražnik pri upravi policije v Ljubljani, Janez Urban, posestnik in mesar iz. Zaloga pri Golniku; z zlato kolajno za državljanske zasluge: Josip 2ituik, banovinski upravni uradnik pri banski upravi v Ljubljani, Simon Hlebec, policijski stražnik pri upravi policije v Ljubljani, Ivan Pucihar, policijski stražnik pri upravi policije v Ljubljani, Terezi ja Podsenšok, občinska delovodkinja iz Razbora. Julijana Lepej iz Maribora, Franc Cercr, služitelj banske uprave v Ljubljani; s srebrno kolajno za državljanske zasluge: Anton June. Ivan Breznik, Jože Vrečar, policijski stražniki v Ljubljani. Nanking pred padcem Kujung, ključ do Nankinga, ie v japonskih rokah šanghaj. 6. dec. b. Opoldne so sporočili Japonci, da so njihove čete oddaljene samo še 5 km od Nankinga. Vsak trenutek pričakujejo padec tega mesta, ker se pri Uliungu vodijo bude borbe r. zadnjimi ostanki kitajske armade, ki je š'e količkaj toliko disciplinirana. Mesto pa je že v plamenu, ker £50 ga Kitajci tam i zažgali. Devet japonskih bombnikov je zasulo z bombami letališče blizu palače Ming in ga popolnoma uničilo. Skladišče bencina je ob strahoviti detonaciji vzletelo v zrak. V mestu .je obsedno stanje. Vojska in tanki stalno krožijo po ulicah, ker se poveljstvo boji, da bi kitajski vojaki še pred poveljem za umik pričeli ropati po hišah. V Nan-kingu se je včeraj ves dan slišalo grmenje topov iz Kujunga, ki so ga proti večeru zasedli Japonci. •Japonci so brez večjih težav zlomili odpor kitajske vojsko. Od Kujunca do Nankinga je sedaj pot popolnoma odprta. Edina ovira so lahko še slabe kitajske utrdbe pred samim mestom na obalab reke Jangce, vendar pa japonski vojni krogi smatrajo, da te utrdbe ne pradstavljajo takšnih ovir, da jih Japonci v najkrajšem ča«u ne bi mogli premagati. Kitajci poročajo, da se je okrog 100.000 kitajskih vojakov, ki so se borili med Kujungom in Činkjangom, znašlo zopet v težkem položaju. Ti vojaki ee. japonskemu pritisku ne bodo mogli izogniti, ker se umikajo proti zahodu ter se bodo motali rešiti čez reko Jangce in nato po železniški progi na sever. Umik te številne kitajske armade na sever pa izgubi n tem vsako vrednost, ker se bodo glavne borbe vodile zahodno od Nankinga proti Honkevu ob obali reke Jangce. Japonci bodo brez dvoma skušali kitajsko armado, ki ee umika proti vzhodu in ki sc hoče rešiti na sever, razbiti z letalskimi napadi in jo povsem onemogočiti. — Včeraj popoldne je prišlo do incidenta pri letalskem napadu na Vubu. kjer so Japonci zadeli d\"6 britanski ladji na reki. Japonci danes poudarjajo, da njihovi piloti ne morejo odgovarjati za ta incident, ker so bile britanske ladjo vsidrane sredi sto in sto kitajskih rlžunk ter jih ni bilo mogoče spoznati, zJasti ne, ker angleški ladji nista bili označeni. Danes potrjujejo vesti, da so Japonci zaplenili najmodernejšo kitajsko križarko »Ninghaj«. Japonske vojne ladje eo križarke ujele, ko jo bila v gornjem toku reke Jangce. Križarka »Ning-haj* je najmodernejša kitajska vonja ladja, ki je bila zgrajena pred nekaj leti v neki japonski ladjedelnici. V Tokiu Ze delajo velike priprave za slovesno proslavitev zavzetja Nankinga po japonskih četali. Določene so velike ljudske svečanosti s sprevodom po mestu, velikim ognjemetom in bakladami po ulicah mesta in pred mikadovo palačo. Japonski list iJonuiri« objavlja vest, da h« takoj uo padcu Nankinga sklican posvet vodilnih japonskih državnikov in generalov. Posvet bo v cesarskem dvoru in pod predsedstvom mikada samega. Na tej konferenci ho sprejet sklep o nadaljnjem stališču Japonsko protj Kitajski. Na tej kou-lerenci bodo govorili tudi o razmerju Japonske d« Anglije in USA. Taipint . 5Wuhu , nehang ^ °Kienpmš AN HUE > , / C ME Drobne domače in tu\e Delbos na Poljskem Varšava, 6. decembra, c. Francoski zunanji minister je zvečer ob 17.55 odpotoval v KraJsov. Potuje v Beckovem salonskem vagonu obenem z Beckom, ki bo v svojem vagonu priredil tudi večerjo Šele. po teh zadnjih razgovorih bo objavljeno uradno poročilo o Delbosovih razgovorih na Poljskem in sicer najbrž ponoči ob 23.44 na postaji v Krakovu. Šah Haag, 6. dec. b. V soboto zvečer »e je pričela 25. partija med Aljebinom in dr. Euwejem. Euwe je zopet otvoril damski gambit, Aljehin pa ee je branil z NiemceviČevo indijsko obrambo in je razvil izredno močno igro, tako. da je imel žp po 10 potezah veliko prednost. Dr. Euvve ni mogel preprečiti izguhe dveh kmetov. Partija je bila po 40 potezah prekinjena. Aljehin povsem gotovo računa z zmago. S tem je Aljehin postal zopet svetovni šahovski prvak in so nekateri šahisti zelo iznena-deni. da se dr. Euvve ni vdal, temveč je igral naprej. Vprašanja na angleškega zunanjega ministra London. 6. decembra, c.. Danes se je v spodnji zbornici razvila debata o dogodkih v Sanghaju ob priliki zadnjega japonskega pohoda skozi mesto. Nekaj poslancev je vprašalo Edeua o stališču angleške. vlade k temu vprašanju. Eden je. odgovoril, da je angleški veleposlanik v Tokiu takoj po zunanjem ministrstvu opozoril japonsko vlado, da bo Anglija japonski pohod skozi angleško koncesijo smatrala za izzivanje in bo zato odklonila sleherno odgovornost za raore-bitup spopade Eden je dodal, da je vlada na svoji seji popolnoma odobrila ta korak svojega veleposlanika v Tokiu. Nekaj poslancev je nato Edena vprašalo za podrobnosti o Atleejevpm potovanju v Španijo. Eden je rekel da so se člani odposlaustva obvezali, da bodo v vsem spoštovali politiko nevme-šavanja angleške vlade. Vendar pa prosi FMen, da naj angleška odposlanstva ne odhajajo samo v pn del Španije, ampak naj gredo k obema strankama in se tako pouče o stvarnem položaju na obeli straneh. V zvezi z reorganizacijo britanske vojske napovedujejo listi, d/i bo Anglija podvojila svoj vojni proračun za prihodnja leto. Listi poudarjajo, da bo lo največja reformacija angleške armade v njeni zgodovini. Sestanek voditeljev ZO Belgrad., 6. decembra, m. Zastopnika bivše. SDK dr. Juraj Šufej in Večeslav Vilder sta sp po včerajšnjih dveh sestankih z voditelji srbijanske združene opozicije na Davidovičevem in Jovano-vičpvem stanovanju danes popoldne spet sestala na stanovanju Miše Trifunoviča. Po nocojšnjem sestanku odpotujeta v Zagreb ter bosta o svojih razgovorih poročala dr. Mačku. V razgovoru s časnikarji so predstavniki srbijanske združene opozicije izjavili, da so na tpm sestanku pretresali politično situacijo od zadnjega sestanka v Farkašiču ter da so razpravljali tudi o potrebah novega sestanka opozicijskih voditeljev. Po tem sestanku so imeli skupno večerjo, nakar sta se Vilder in Šutej odpeljala v Zagreb. Tukajšnji politični krogi ne poklanjajo posebne pozornosti tom sestankom, ker so taki sestanki opozieionalcrv na dnevnem redu in se na njih ne sklenejo nobpni konkretni sklepi. Pred uredbo o samoupravnih hranilnicah Belgrad. 0. dec. m. Semkaj jc dospela deputa cija slovcntkih samoupravnih hranilnic. V depu-taciji sta iz Slovenije dr. Kamušič. predsednik Mestne hranilnice ljubljanske, in dr. Murko, tajnik zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani. Zastopnika slovenskih samoupravnih hranilnic bosta v trgovinskem ministrstvu sodelovala pri dokončni redakciji uredbe o samoupravnih hranilnicah. Ob tej priliki bosta zahtevala, da se upoštevajo vsi predlogi slovenskih hranilnic, da se vrne hra nilnicam pupilni denar in da se jim omogoči nadaljnje poslovanje v povečanem obsegu. Za ureditev plačilnega prometa z Italijo Belgrad, 6. dec. m. Z jutranjim lirzim vlakom ie dospelo italijansko trgovinsko odposlanstvo, ki bo te dni pretresalo v trgovinskem ministrstvu vprašanje reguliranja plačil, prometa obeh držav. Pred kratkim so se pričela pogajanja glede rešitve plačilnega prometa, kakor to zahtevajo interesi obeh držav. Zato bo predmet razgovorov stari blokirani saldo, ki znaša 437 milijonov lir, in novi saldo v približno isti višini. Obe deputaciji bosla na seji skušali najti način za likvidacijo obeh saldov in ureditev plačilnega prometa za bodoče. Kongres zdravnikov za otroške bolezni Belgrad, 6. dec. m. Danes je zaključil delo drugi kongres zdravnikov za otroške bolezni. Po končanem kongresu so si zdravniki ogledali razne zdravstveno ustanove v Belgradu. Med drugim so obiskali kliniko za otroške bolezni in otroški oddelek splošne državne bolnišnice. Osebne vesti Belgrad. R. decembra, m. Po službeni potrebi so prestavljeni: Alojzij Dolinar iz ljubljanske kurilnice na strojni oddelek ljubljanskega železniškega ravnateljstva, Karel Rakusa iz tačka v Rajhenburg, Janez šušteršič iz Slov. Bistrice v Šo-šlanj-TopoUčica; po prošnji sta prestavljena: dr. Alojzij Rustja /. Jesenic na splošni oddelek ljubljanskega železniškega ravnateljstva in Maks čož iz Boli. Ri«tricp v Zaloe. Slovo kardinala Pelegrinettija od Ljubljane in Jugoslavije Ljubljana, 6. decembra. Danes dopoldne je z belgrajskim brzovlakom dospel v Ljubljano novo imenovani kardinal, bivši nuncij na našem dvoru Nj. eminenca Pelegrinetti. Z njim sta se pripeljala tudi belgrajski nadškof dr. U j č i 6 in skopljanski škof dr. G n i -d o v e c. Na kolodvoru se je zbralo mnogo odličnih predstavnikov cerkve, redov in svetnih oblasti, tako škof dr. R o ž m a n , prošt N a d r a h , stolni dekan dr. K i m o v e c, vsi kanoniki in ljubljanski župniki, g. ban dr. Marko Natlačen, mestni župan dr. Jure A d 1 e š i č s podžupanom dr. R a v -n i h a r j e m , direktor železnice dr. F a t u r, bri-gadni general Pera Nedeljkovič, zastopnika univerze in teološke fakultete prelata dr. Sla vi č in dr. G r i v e c, predsednik Katoliškega akademskega starešinstva univ. prof. dr. Viktor K o r o -š ec, predsednik Katoliške akcije dr. Z i t k o, zastopnik Prosvetne zveze ravnatelj Zor, prior U č a k za Karitativno zvezo in križevniški red, p. dr. Gvido R a n t za frančiškanski red, p. R a m-š a k za Družbo Jezusovo, inšpektor g. S e d e j za lazariste, ravnatelja dr. Blatnik in dr. V o 1 -č i č za salezijance ter mnogo duhovščine in zastopnikov raznih oblasti in organizacij. Na kolodvoru je v slovenščini pozdravil kardinala Pelegrinettija škof dr. Rozman, ki je naglašal, da je kardinal Pelegrinetti 15 let spremljal razvoj naše države in je videl, kako država raste in tudi kako se razvija katoliško življenje v Jugoslaviji. Kardinal Pelegrinetti je spremljal vse dogodke našega življenja z ljubeznijo, za kar smo mu iskreno hvaležni. Ponovno mu zagotavljamo svojo hvaležnost in vdanost in se mu priporočamo za bodoče. Prosimo: Ne pozabite nas! Ban dr. Natlačen je nato eminenco pozdravil v imenu prebivalstva Slovenije ter mu izrekel najprisrčnejše čestitke k njegovemu imenovanju za kardinala. Sedaj, ko kardinal odhaja, se z veseljem spominjamo, koliko očetovske ljubezni je pokazal kardinal med vojsko slovenskim beguncem. Za vse smo mu hvaležni. V imenu občine ljubljanske in ljubljanskega prebivalstva je nato pozdravil kardinala župan g. dr. A d 1 e š i č. Kardinal Pelegrinetti je nato odgovoril deloma v hrvaščini, deloma v slovenščini: »Oprostite, da govorim težko slovensko! Pred 15 leti sem dobro obvladal slovenski jezik in sem ga govoril, toda zadnja leta sem bival v drugi sredini in nimam toliko prakse. Toda razumem vas pa prav dobro. Meni je božja Previdnost naklonila, da sem vas spoznal pred leti, čeprav sem že poprej kot ljubitelj umetnosti vedel za vas. — Pred 20 leti sem spoznal, da imate Slovenci čisto katoliško srce in tedaj sem vas vzljubil. Moja ljubezen do Slovencev je najgloblje zasidrana v duši. Danes sem prišel med vas na dan, sv. Nikolaja, vašega patrona, da vam ponovno izrazim svojo ljubezen in spoštovanje in da vam obljubim, da bom storil za vas vse, kar bo v mojih močeh. Imel sem priliko, da sem poznal in spoštoval vašega nepozabnega nadškofa dr. Antona Jegliča. Med vami sem bil pri sijajnem petem katoliškem shodu, pri Marijanskem kongresu in pri sijajnem evharističnem kongresu za Jugoslavijo v Ljubljani. Prepričal sem se, kako globoka jc vaša vera in da je vera temelj vašega duhovnega življenja. Ker imate ta dragoceni božji dar, vas prosim, da ga zvesto ohranite, prav tako zvestobo Cerkvi svetega Petra. — Bog vas blagoslovi!« V salonski voz sta s kardinalom Pelegrinet-tijem stopila tudi ljubljanski škof dr. Rožni a n in škofijski ravnatelj g. Jagodic, ki sta spremljala kardinala Pelegrinettija do meje. Kardinal Pelegrinetti, ki si je dal predstaviti na kolodvoru vse odličnike in duhovščino, je podelil iz vagona še poslednji blagoslov. Med živahnim postavljanjem se je kardinal Pelegrinetti odpeljal iz Ljubljane. Dar hardinafa PelegrineUifa liublianshim siromakom Na potovanju iz Ljubljane do jugoslovansko-italijanske meje se je kardinal Pelegrinetti zelo živahno razgovarjal z ljubljanskim škofom dr. Rozmanom in s kanclerjem g. Jagodieem. Na notranjski 6trani je nastalo jasno vreme in pokazal se je v vsej svoji veličini naš Triglav. Škof in kancler sta kardinalu šaljivo pripomnila: »Še celo Triglav vas pozdravlja ob Vašem slovesu!« Med razgovorom je kardinal g. Pelegrinetti izročil škofu dr. Rozmanu znesek 5000 din s pripombo, naj bo to za ljubljanske siromake. Vlak je dospel na Rakek ob 12. Kardinal je nadaljeval nato potovanje do Trsta, kjer je ostal tri ure, nato pa čez Nabrežino v Benetke, kjer bo prenočeval. V Rim pride v torek ob 17.30. Minister dr. Vjehoslav Miletic v Celju in Mariboru Celje, 6. decembra. Danes ob 10 se je pripeljal z osebnim vlakom iz Ljubljane, kateremu je bil priklopljen salonski voz, minister za telesno vzgojo g. dr. Mi-letič. V spremstvu g. ministra sta bila šef njegovega kabineta g. Dominis, šef odseka v ministrstvu prof. Ulaga in g. Lenart, uradnik banske uprave. G. ministra so pozdravili na kolodvoru okrajni načelnik g. dr. Zobec, mestni župan g. M ihelčič, policijski predstojnik g. Torner, rnagi-stratni direktor g. Subic, podžupan g. Stermecki, podpolkovnik g. Krasnik ter zastopniki društev. Nato se-jje g. minister odpeljal v avtomobilu v Narodni "dom, kjer so ga v sobi Sokolske župe pozdravili predstavniki Sokola. Starešina Sokolske župe g. Smrtnik je v svojem pozdravnem govoru potožil težave Sokola v Sloveniji in poudarjal njega važnost za severni del države. V svojem govoru se je dotaknil skeleče rane in se zgražal nad nemškim kapitalom, ki vlada pri nas in ki s svojo grabežljivo roko sega od Celja do Jesenic. G. minister se je starešini Sokola lepo zahvalil in poudaril, da naj vlada v Sokolu tisti duh, ki je zavel med sokolskimi vrstami ob njegovi ustanovitvi, da vzgaja značaje, da naj svoje članstvo navaja k resnični ljubezni do bližnjega. Nato se je odpeljal g. minister v spremstvu g. župana Mihelčiča na mestno poglavarstvo, kjer mu je g. župan predložil načrt za zgraditev novega stadiona v Celju. G. minister je izrazil posebno veselje, da je to delo prevzela mestna občina, da bo ta stadion stadion vseh celjskih telovadnih in športnih društev. Obljubil je, da se bodo dala za zgraditev stadiona v Sloveniji brezobrestna posojila. Ob 11 dopoldne je bila v posvetovalnici na mestnem poglavarstvu kratka konferenca, katere se je udeležilo več odličnih predstavnikov upravne in vojaške oblasti ter drugih korporacij. V imenu mestne občine celjske, športnih in telovadnih ter drugih društev je pozdravil g. ministra mestni župan g. Mihelčič, ki mu je izrekel prisrčno dobrodošlico. G minister se je zahvalil za ljubeznivi sprejem in želel, da se sporazumno in bratsko pogovori. Želel je, da vsak zastopnik za svoje društvo pove težkoče, s katerimi se društvo bori ali ki ga ovirajo pri delu, da ga bo po možnosti podprl tudi v finančnem pogledu. Starešina Gasilske župe g. Gologranc se je zahvalil g. ministru za podporo, ki jo je naklonil g. minister vojske in mornarice gasilski organizaciji. Dr. Pod-pečan, predsednik celjske Jugoslavije, je g. ministru obrazložil težave, s katerimi se bori klub in njgovo članstvo, posebno lahkoatleti, ki so pokazali letos s svojo požrtvovalnostjo lepe uspehe in napredek, ki pa še nimajo lastnega prostora, kjer bi vadili, in uživajo le gostoljubje privatnikov in mestne občine. V imenu Strelske družine je pozdravil g. ministra g. Wagner in prosil podpore za zgraditev lastnega strelišča. Poveljnik mesta g. polkovnik Iso Nečak je prosil g. ministra, da bi podprl prošnjo, da dobi Celje čim prej vojaško godbo, ki je za Celje vsekakor potrebna in bi vojaštvo z večjim veseljem sodelovalo pri narodnih manifestacijah. G. minister se je še enkrat zahvalil vsem navzočim in obljubil, da bo podpiral zasebno inciativo slovenskih športnikov. Želi pa, naj šport vzgaja ljudi moralno, da se ob okrepitvi telesa krepi tudi duha. Športna društva naj bi postala v Sloveniji vez bratstva in edinosti vseh v ljubezni do domovine in kralja. Med športnimi organizacijami naj vlada duh sloge in vzajemnosti in bratstva. V posebni avdienci so bili sprejeti pri g. ministru zastopniki Podzveze Fantovskih odsekov, ki so izročili g. ministru velik album s slikami celjskega tabora. G. minister je bil skromnega daru zelo vesel. Nato je g. minister osebno obiskal svojega prof., vladnega svetnika g. E. Lileka, pri katerem se je zamudil precej fasa. Mestni župan g. Mihelčič je priredil g. ministru v salonu hotela Evrope obed, ob 3 pa se je g. minister odpeljal v brzovlakom do Maribora. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frnnz-Josef grenčice*. G. ministra je spremljal v Maribor višji magi-stratni uradnik g. Kramberger, ki je prišel gosp. ministru naproti v Celje. Maribor, 6. decembra. Na kolodvoru v Mariboru so sprejeli g. ministra mestni župan dr. Juvan, okrajna glavarja dr. Popovič in Šiška, predstojnik mestne policije dr. Trstenjak, poslanec dr. Veble, vodja obmejnega komisariata Krajnovič, šef postaje Perme ter voditelji mariborskih športnih organizacij. Mestni župan dr. Juvan je obvestil vse mariborske športne organizacije o prihodu g. ministra ter so imeli njihovi predstavniki ob 11. prvo konferenco v hotelu >0rel«, na kateri si, se domenili glede enotnih predlogov in govornikov ob priliki sprejema gospoda ministra Popoldne ob 17.30 je g. minister v mestni posvetovalnici sprejel predstavnike športnih organizacij, društev in klubov. Gospoda ministra je pozdravil župan dr. Juvan, v imenu športnih klubov pa je g. Tominšek prečital spomenico, v kateri so obrazložene želje mariborskih športnih organizacij. Minister je nato odgovoril, da je njegovo potovanje uradnega značaja, ker se hoče osebno prepričati o stanju športa v Sloveniji. Nocoj mu je priredil mestni župan dr. Juvan v hotelu »Orel« slavnostno večerjo, katere so se udeležili predstavniki mariborskega javnega življenja in športnih organizacij. Gospod minister je v razgovoru s predstavniki mariborskih športnih organizacij dejal, da ga je stanje slovenskega športa presenetilo in je izredno zadovoljen, zlasti ker vidi, da se delo slovenskih športnih klubov krasno razvija. Poudaril je, da je uvidel, da je potrebna športnim organizacijam podpora, katero bo podelil tam, kjer se kaže iniciativa in se pokažejo uspehi. Gospod minister je hotel na svojem potovanju obiskati tudi svoje nekdanje sošolce iu prijatelje iz vseučiliških let. Proslave 1. decembra O proslavah na praznik zedinjenja smo že obširno fioročali. Sedaj smo prejeli še številna poročila o proslavah, ki so povsod prav lepo uspele. Razen v par krajih, ee Sokol skupne proslave ni nikjer udeležil. Poročila o proslavah so nam poslali iz Ambrusa, Dornave pri Ptuju, Frama, Laškega, Ljutomera. Kočevja, Mengša, Podsrede, Predoselj, Radeč pri Zidanem mostu, Sloveniega Gradca, Sv. Jurija ob Taboru. Škofje Loke, Šmi-hela pri Novem mestu, Šmartna pri Litiji, Sodra-žice, Št. Jurija pod Rumom, Tržiča, Veržeja in Zirov. Proslava Brezmadežne v Ljubljani 0 7 v stolnici govor, sveta maša in skupno obhajilo: govori in mašujc prevzvišeni g. škof dr. Gregor Rozman. Ob II v Unionu v veliki dvorani akademija. .K maši, obhajilu in akademiji so vabljeni vsi člani in rlanire kongregacij za dijake, akademike in seninre. Proslave naj se udeleže kongregacije z zastavami. Prostor v cerkvi bodo nakazali gg. reditelji. Pri sv. maši bodo peli sledeče pesmi: »Lepa si lopa, roža Marija«. »Tebe ljubi moja duša«, »Jezus hoče v srce priti«, »Zgodnja Danica«, »Povsod Boga«. Spored prazniške akademijo je sledeči: Sattner: »Pozdravljena«; Tome: »Magni-ficat«, Pozdrav višješolca in višješolke; Vodu-šek: »Prošnja pesem«; Veliko znamenje (govori L. Leskova r, stud. iur.). K i m o v e c : »Milostna Gospa z višave«; »Zgodnja Danica«; slavnostni govor (govori gimnazijski ravnatelj Jos. Osa na); p. Roman: »Brezmadežna, ljubim Te«; Kimo-v e c : »še gori ljubezen«, »Povsod Boga«. — Vstopnine ni. f Ravnatelj Ivo Tome ^ Včeraj zjutraj ob 1. je v Ljubljani mirno v Gospodu zaspal g. Ivo Tome, upokojeni ravnatelj tobačne tovarne, rezervni kapetan 1. razreda in lastnik reda sv. Save 4. stopnje ter Jugoslovanske krone 4. razreda. Pokojnik je bolehal za mučno boleznijo. V Ljubljani je bil splošno znana in priljubljena osebnost. Med delavstvom tobačne to- . . _____ -...... ter hčerki Karmen in Darko. Pogreb pokojnika bo danes ob 4. popoldne izpred hiše žalosti, Cesta v Rožno dolino 20. na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala v četrtek ob 7. v frančiškanski cerkvi. Žalujočim naše iskreno sožalje. Pokojniku ohranimo blag spomin. Naj mu sveti večna luč! K na}nove<ši odredbi o božičnih po činicah Prejeli smo: časopisje objavlja novo odredbo o božičnih počitnicah. Pa tako, če je resnična, da mora vzbuditi povsod le nezadovoljstvo. Ker po resnici povedano, o njeni resničnosti moremo in moramo dvomiti. Prvič je nejasno besedilo, ki govori o treh božičnih praznikih. Dalje je duh odredbe tak, kakor bi bile počitnice na svetu samo zaradi učencev in učiteljev. Ali niso počitnice tudi za to tukaj, da se šole temeljito očedijo in osna-žijo. Kje pa je mogoče v tako kratki dobi posna-žiti šole z deset do dvajset in še več učnimi sobami! Potem pa: zakaj naj bi otroci ne bili doma pri svojih tudi še na Silvestrov večer in na dan novega leta? Neumljiva nam je odredba, zakaj bi to stvar na merodajnem mestu, dokler je še čas. Pn nnci cnrll.t nni Ki Iroiola nnnllninn r> lwvrXi.v>,i Po naši sodbi naj bi trajale počitnice o božiču vsaj do vštetega 7. januarja. To napredku šolo ne bo nič. škodovalo. Škodovati pn mora tisto po nekaterih šolah kar 14 dni trajajoče ponavljanje. Ali se ne pravi lo moriti duha učencem in učiteljem, pa tudi dijakom in profesorjem? — Sicer pa upamo, da bo la odredba, ako je resnična in ni samo časniška raca, še do božiča revidirana. Smrlna nesreča Maribor, 6. decembra. V nedeljo popoldne se je pripetila v Rušah nesreča, ki je zahtevala življenje 39letnega trgovskega pomočnika iz Maribora Zmngoslnva Iloferja, ki je včeraj napravil izlet v Ruše. Povozil ga je koroški vlak. Pokojnik zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. — Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žolčnega kamna in zlatence urejuje naravna »Franz-Joseiova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Joseiova« voda pomešana z nekoliko vroče vode. Ogl. reg. 8. br. 30174/3J. Smrt češkoslovaškega ministra 4. t. m. jo umrl za kapjo češkoslovaški minister trgovine g. J. V. Naj ni a n , predsednik obrtniške stranke in stranke malih trgovcev, ki pomenja sredino med češkoslovaškimi strankami. Naj-man je tip inteligentnega moža iz ljudstva, ki se je sam s svojo močjo in s svojim delom povzpel med najvišje predstavnike države. V parlament je prišel 1. 1920 ter je s svojo stranko gostoval tedaj še pri socialdemokratskem klubu. Danes njegova stranka šteje 27 poslancev in 8 senatorjev ter vodi boj tako proti socialistom kakor tudi proti fašistom. Zavzema se predvsem za niafega človeka ter se bori proti Bafi, proti trgovskim hišam ild. V svoji stranki je nastopal naravnost diktatorsko ter je imel neomejen vpliv. Za stranko pomeni njegova smrt neizmerno izgubo. Najman je bil tudi časnikar, urednik, ter je dozdaj po smrti dr. Ra-šina, ki je padel kot žrtev atentata, drugi češkoslovaški minister, ki je umrl v aktivni službi. Zato bo jutri njegov pogreb na državne stroške, pri katerem bo govoril ministrski predsednik dr. Hodža. Kot se sodi, bo ministrstvo trgovine čim prej prevzel zopet poslanec, male obrtniške stranke. Minister Najman se je svoj čas z največjim veseljem odzval tudi naši prošnji ter v naši češki številki 4. aprila t. I. posvetil lepe besede češkoslovaško-slovenskim trgovinskim stikom. Naj počiva v miru! f Podmaršal Joža Tomše Ljubljana, 6. dec. V nedeljo popoldne je, kakor je poročal že »Ponedeljski Slovenec«, umrl nn svojem domu ob Ljubljanici v Mostah upokojeni podmaršal gosp. Joža Tomše. Joža Tomše je doma s Pol j -ščice pri Podnartu. Nižjo gimnazijo je študiral v Kranju, višjo pa v Ljubljani. Prvotno je bil namenjen zn duhovniški stan, toda mladi Tomše se je že na gimnaziji kazal zn izvrstnega matematika. Po maturi sc jo vpisni na filozofsko fakulteto na Dunaju ter jc nameraval postuti profesor Ko je izbruhnila vojna med Prusijo iu Avstrijo, je bil poklican U vojakom in dodeljen k artiljeriji. Dodeljen je bil Iv topniškemu polku. Leta IS7S se je udeležil avstrijske okupacije Bosne in Hercegovine, k jer je napredoval zaradi svojih /možnosti že do majorja. Po okupaciji je Tomše poučeval avstrijsko vojsko v topničnrstvu. Avstrijsko topništvo je kmalu zaslovelo kot eno najboljših med vsemi državami, soj ie bil Tomše najbolj izvrsten inštruktor avstrijskega topni* carskega vojaštva Služboval je 40 let. nakar je bil upokojen, in sicer tik pred vojno. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je bil povišan v pod-maršala. Za njegove zasluge na je iisnr lucli po-plemcnitil. Porlmnršal Tomše je bil vse svojo življenje zaveden Slovenec ter je med vojno mnogo pomagal našim vojakom. Dočakal je SS let. Poročen je bil z go. Josipino iz /nune Pavli-nove družine v Podbrezjah. Poleg žalujoče vdove zapušča tudi sina polkovnika Franceta in hčerko Ano. poročeno s polkovnikom Jožefom Protnerjem. Truplo blagoslovijo danes ob 11 pred hišo žalosti Ob Ljubljanici 7. niikar ga prepeljejo v Porlbrezje, k jer ga ob 15 polože v grob. Pokojniku naj sveti večno luč, žalujočim naše iskreno sožalje! Miklavž v znamenju hrščanshe dobrote Letošnji Miklav/evi večeri so bili v nedeljo zvečer V Ljubljani imamo mnogo živahno razgibanih katoliških prosvetnih in dobrodelnih organizacij, ki so so vse lepo pripravile za Miklavžev večer. Povsod, najbolj pa tam, kjer je največja potreba, to je, na periferiji mesta, so naše organizacije obdarovale številne revne otroke in tudi potrebne odraslo, obenem pa priredile uspele zabave, cijili dobiček jo tudi šel v dobrodelne namene. Priznati moramo, da je naše Velike goljufije odkrite Ljubljana, 6. dec. Prav izviren trik sta si izmislila dva ljub ljanska moža, ki se bavita sicer z vsemi mogočimi kupčijami, kakor s posredovan jeni pri prodaji zemljišč, z malim verižništvom in pa večkrat tudi — sleparita. ker imata že več kazni zaradi malih sleparij na grbi. Na nekakšen način sta si namreč prilastila dve izvirni štampiljki finančne direkcije v Ljubljani ter z njima opremila dve »uradni listini«. Na teh listinah sta si dala potrditi, dn imata dobiti nič manj kakor 521.145 din od države vse brezpogojno in nepreklicno Prav lepo sta ponaredila tudi podpise nekih načelnikov uradov, ki jih sicer na finančni direkciji sploh ni. S tema dvema listinama sta oba možakarja, ki sta sicer že okoli 50 let staro, hodila okoli raznih ljubljanskih trgovcev, in sicer samo takih, ki nekaj premorejo in ki so zmožni dati večje kredite v blagu. Obiskovala sta trgovce z munufakturo. s kožami, z jestvi-narni. pisarniškimi potrebščinami in še z drugim blagom. Povsod sta pripovedovala znamenito pravljico, češ da sta prijavila finančni oblasti neko veliko ljubljansko tvrdko zaradi davčnih ju čaka zato po ,'i ob- in trošarinskih utajitev ter da zakonu predpisana milijonska nagrada Prv rok jima je že nakazan, za dokaz sta ti dve listini! Nekateri trgovci so jima verjeli, drugi zopet ne, toda tudi tisti, ki so bili lahkoverni, so jima zaupali blago le v sorazmerno majhni vrednosti Kakšna je usoda tega blaga, zaenkrat še ni znano. Najbrže sta ga prodala dalje. Največjo goljufijo pa sta nn podlagi ponarejenih listin napravila pri neki mestni uradnici. Ta uradnica je imela zemljišče, vredno okoli 150.000 dinarjev, nekje nn robu Ljubljane Oba možakarja sta uradnico pretehtala, da jima je to zemljišče prodala. Bila je seveda v trdni veri, da bosta možakarja, ki pričakujeta tuke težke milijone iz Belgrada, kni hitro plačala kupnino. Zaenkrat še ni znano, jeli to zemljišče že prepisano, ali celo morda prodano dalje. Vsekakor pa policija ta primer poklicne goljufije zelo natančno preiskuje in se nadeja, da bodo prišle na dan še prav zanimive stvari Policija je našla pri obeli ponarejeni listini. Policijski uradnik se je prijel /a giavo, kako morejo ljudje verjeti tako neumno sestavljeni listini, polni jezikovnih, slovničnih in pravopisnih napak! občinstvo organizacijam in redovom šlo nu roko ter je rado darovalo za nagraditev otrok, ker je vedelo, da bodo ti darovi res uporabljeni v plemenite namene. O dveh lepili Miklavževih prireditvah v Rokodelskem domu je že noročal Ponedeljski Slovenec« Uprizorili so Vombergarjevi igri Nebeška storijo« zn otroke in »Rebeljon v peklu« za odrasle. Da sta igrici tako uspeli, je bila nemajhna zasluga gdč. Jurčeve. Zelo lep Miklavžev večer je bil na Selil v novi dvorani banovinskega deškega vzernjališru, k jer so snlezi junci uprizorili dr Grzincičevo opereto -Miklavž prihaja«. Ista opereta jo bila uprizorjena tiidi v dvorani na Rakovniku in so se je prebivalci dolenjskega okraju in Galjevicc udeležili v lepem številu. Lepo miklavževan je so pripravili Trnovčani. Unionska dvorana ie bil« polna malega živžava. kamor je prišel Miklavž nn povabilo Krščanskega ženskega društva. Tudi fantje pri Sv. Jakobu so se postavili in so prav tako priredili dva Miklavževa večera v šoli na Grabnu. Niso zaostuli niti šempetrski fantje, ki so imeli včasih krasno miklavževan ja v unionski dvorani, letos pa so prav tako pogumno nastopili z Miklavžem v društveni dvorani, čeprav v man jšem obsegu V frančiškanski dvorani je bil v nedeljo zvečer imeniten nastop frančiškanske prosvete. Iirrieo o Miklavžu je rež.iral sam režiser g Milan Skrbinšek Navdušenja in veselja med mladino kakor med odraslimi ie bilo tam vse polno Fnako so se postavili tudi Moščani, ki so v Ljudskem domu uprizorili tridejiinsko Grzinčičevo opereto »Miklavž prihaja« Seveda so naša društva priredila miklavže-vanja tudi v drngili mestnih okrajih, toda spričo številnih prireditev seveda nismo mogli si vseh ogledati in tudi noben pnrkelj nas ni v uredništvu obiskal, da bi nam ka j povedal o njih Glavno pa je. da so bili revni olroii povsod lepo obdarovani, drugi pa «o imeli lepo in neskaljeno vesoljci Drobne novice Koledar Torek, 7. decembra: Ambrozij, škof in cerkveni uče.nik; Urban, škof. Sreda, 8. decembra: Brezmadežno spočetje Marije device. Novi grobovi t V Skofji Loki je 3. decembra ob 9. dopoldne umrla gospa Ana Suša, soproga davčnega zva-ničnika v p. Pokopali so jo v nedeljo, 5. t. m., popoldne. N. v 111. p.! Osebne vesti — Hudo je zbolel g. Ježek Matej, župnik v Begunjah pti Cerknici. Vsem, ki ga poznate in imate radi, se priporoča v molitev. ^ Imenovan jo za uradniškega pripravnika v VIII. pol. skupini za sodno stroko v vojski in mornarici diplomirani pravnik Viktor Hiber in razporejen na službo pri voj. izsledniku donavske di-vizijske oblasti. = Upokojen je višji godbenik 1. razreda Franjo Prohaska. _ Izpit so napravili za čin rezervnega topniškega stotnika II. razreda poročnika Ivan Svarijo Emil Striberni, za čin rezervnega pehotnega stotnika II. razreda poročniki Franjo Kramberger, .Josip Gorup, Vladimir Korhar, Karlo Šovačec, Mihael Fridman in Mirko Koželj. Jubilej preizkušenega moža Danes obhaja šestdesetletnico svojega rojstva g. Ivan Kovačič, trgovec s steklenino in porcelanom ter lastnik brusilnice za steklo v Mariboru, član mariborskega mestnega sveta, predsednik steklarske zadruge za dravsko banovino, odbornik trgovskega gremija itd. Ta in še druga zunanja odličja kažejo, kako vsestransko marljiv in delaven je jubilant, kako je spoštovan iu cenjen. A njegova skromnost jo prevelika, da bi se kdaj razodeli vsi drobci dobrotljivosti in plemenitosti, ki jih je v teku tako plodnega življenja že raztrosil njegov kremeniti značaj iu njegova kristalno čista poštenost, oboje prekaljeno v globoki veri do Boga in utrjeno v čisti, iskreni ljubezni do slovenskega naroda. Rojeu v Gornji Radgoni, je jubilant prislen sin Slovenskih goric, ki so ga tako bogato obdarile z vsem, karkoli človek potrebuje na dolgi iu težki poti skozi življenje, z marljivostjo, vztrajnostjo, poštenjem in šegavostjo, pa z globoko vero v samega sehe, v rodni narod tor v Boga. S tolikim bogastvom v srcu in izučen steklarstva so je po tedanji lopi iu koristni navadi obrtniških pomočnikov odpravil v tujino, prepotoval Avstro-Ogrsko in Nemčijo ter se vrnil v svoj rojstni kraj zrel in izkušen. Tam se je oženil in prevzel po svoji teti steklarsko trgovino, ki je pod njegovim veščim vodstvom lepo cvetela. V narodnostno zelo ogroženem kraju je živo delal v slovenskih društvih in ined narodom, zato ni čuda, da je v svetovni vojni kol politično nezanesljiv veliko pretrpel. Ko so jo vruil ob prevratu v svoj domači kraj, radosten nad svobodo, ki je posijala slovenskemu narodu, pač ni vedel, kakšno težko preizkušnjo mu je Bog pripravil. Gornja Radgona je pripadla Avstriji in tedaj so vstali proti njemu nešteti sovražniki, besni nauj zaradi njegovega neomajnega slovenstva. Njega in njegovo družino so obmetavali s kamenjem, hišo z gnilimi jajci in celo tako zelo so se spozabili, da so pri belem dnevu streljali skozi izložbo v njegovo trgovino. Pri takšnem brezpravnem stanju pač ni bilo drugo rešilno poti, kakor da je težkega srca in ob ogromni izgubi prodal svoj ljubi dom iu se izselil. Prišel je. v Maribor. Neomajan v svojem narodnem prepričanju, globoko veren, značajeu in pošten si je tu s svojo neutrudno marljivostjo, varčnostjo in skromnostjo ustvaril lepo eksistenco in si je hitro pridobil spoštovanje in zaupanje vseh. Ob tem jubilantovem življenjskem prazniku se tudi mi pridružujemo s svojimi čestitkami ostalim gralulantom ter mu. ponosni nanj, saj je že 3,"> let naročnik našega lista, kličemo: dobri Bog Vas ohrani zdravega in čilega v krogu svojo ljubljene družine še dolgo vrsto srečnih in mirnih let! Vzrok — oCovanie na Orien! Periirske preprooe. orlientalsko pohiMvo in še druge starinske stvari po zelo nizkib cenah naprodaj. Os»ied pri ZIPKIN - 0RIE1T - KftRPET, v palail rhinav, Ijublfana Vhod iz Beethovnovo ul. št. 14, II. nadstr. -- Dr in m i m upokojencem. Državna finančna direkcija razglaša. Vsi državni upokojenci (-ke), ki so zase in za svoje rodbinske člane v letu 1037 dobili orl dravsko finančno direkcijo železniške legitimacijo modro barve, izstavljeno za leto 1937, naj jih zaradi podaljšanja njili veljavnosti za prihodnjo loto predložijo loj direkciji takoj v začetku lota 1938. Vsaki legitimaciji jo treba priložiti železniško znamko za 2 din, ki se kupi pri blagajni železniško postaje. Znamko pa no smo nihče sam nalepiti v legitimaciji. Predložene poštne znamko ali kolko bo direkcija upokojencem vračala, ker jih no more uporabiti. Razen žel. znamko so mora predložiti tudi kupon (odrozek) Čekovno nakaznico, po kateri je upokojfner. prejel pokojnino za zadnji mesec. Brez tega dokazila se veljavnost legitimacijo 110 bo podaljšala, ker so sicer no more ugotoviti istovetnost prosilca. Prav tako mora poslati kupon čekovne nakaznice, kdor prosi za novo -Železniško legitimacijo. Do konca oktobra 1037 naročene železniško legitimacijo za leto 1938 so bodo upokojencem na deželi razposlal p po pošli. Po prejemu novo legitimacije mora vsakdo vrniti finančni direkciji svojo staro železniško legitimacijo sive barvo, ki jo jo treba izročili direkciji državnih železnic. Svoje slike smejo upokojenci iz starih legitimacij odstraniti. Upokojenci, ki stanujejo v Ljubljani, naj pridejo po žel. legitimacije za leto 1938 osebno, 111 sirer v iem-le vrstnem rodu: Od črko A do f dno 9.. D do .1 dne 10.. K do L dno 11., M do P. dno 13., R do S. dno 14. in f* do '/. dno 15. decembra. čo bi kdo legitimacije 110 dvignil ob določenem roku, jo bo dobil dne 1(1. decembra. Tisti pa, ki so legitimacijo naročili po 1. novembru I. I., jih bodo dobili po božičnih praznikih. Zaradi ugotovitve istovetnosti jo treba prinesti s seboj kupon čekovno nakaznice zn mesec december 1937 in hkrati izročiti staro železniško legitimacijo sivo barve. — Proslave 1. decembra r Ptuju. Iz Ptuja nam poročajo, da so jo proslavo praznika zedinjenja udeležilo sokolsko društvo polnošlevilno. — Vas kino ve veseli? Zahtevajte najnovejši, brezplačni kino cenik v Drogerlji Gragori? dr. z o. z.. Ljubljana, Prolernova ulici 5. — Smrtna nesreča pri delu. Dno 4. decembra se je v rudniku Zabukovca smrtno ponesrečil delavec Jakob Cilnšek. Zgrabil ga je jermen pri stroju ter um siri prsni koš, zlomil roko in nogo. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, ker je kmalu nato izdihnil. Truplo so prepeljali v Griže na njegov dom. — Bil jo šo mlad, miren, varčen in najboljša opora svoji materi. Pogreb bo v torek, dne 7. decembra ob 10. Naj v miru počiva, žalujočim iskreno sožalje. Za obleke, bluze ANGLEŠKA VOLNA Kroji, vzorci brezplačno. Toni Jager, Kongresni trg 1, Ljubljana — A. Breznik in P. Ramovš: Slovenski praTO-pis. Nova skrajšana izdaja. To je izčiščena izdaja pravopisa, ki se omejuje na vsakdanje potrebe. Sestavljena je po vsestransko odobrenih pravopisnih načelih v takšnem obsegu, da zadošča dijaku srednješolcu; uporabljal pa jo bo s pridom tudi akademik, učiteljsko osebje, uradnik, pisatelj, časnikar in vsi slovenski stanovi, ki si morajo prizadevati, da ohranijo svoj materin jezik nepokvarjen in čist. Nova izdaja upošteva tudi kritiko, katero je po potrebi in brez potrebo vzbudila prvotna izdaja, ki pa je medtem žal razprodaua. Kolikor se more tej kritiki priznati upravičenost, je v novi izdaji vestno upoštevana. Slovenski pravopis je torej nepogrešljiva knjiga za vsakega Slovenca, ne samo iz potrebe, temveč tudi iz ljubezni do materinega jezika. Cena za broširano, skrajšano izdajo, ki pa obsega vendar 15 pol (okoli 240 strani) je 26 din iu 40 din za v platno vezan izvod. — Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cerkev sv. Jožefa, Jutri, ua praznik Brezmadežne, ob 8 slov. sv. maša, izvaja se Missa Salve Rogina, zl. I. B. Stehle. Graduale Benedicta es tu in ofert. Ave Maria, zl. A. Foerster. Po maši: Večerna pesem Mariji, zl. A. Požun. Cerkev M. B. pri Križankah. Jutri, na praznik Brezmadežne, ob pol 11 slov. sv. maša, izvaja se: Missa in hon. St Caeciliae. zl. dr. F. Kimovee. Graduale Bonedicta os tu, zl. P. Griesbacher. Ofert. Ave Maria, zl. A. ftihovsky. Po maši: Brezmadežni, zl. p. Hug. Sattner. Kino Kino Kodeljevo. tel. H1-62. Danes ob 20. dva sporeda. Zaduji velefilm znane in priljubljeno igralke Benate Miillor -;Madain Xc in krasna opereta »Pri belem konjičku . Lekarne Nočno službo imajo lekarne: Dr. Kmet, Tvr-ševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, iti mr. Uslar, Šelonburgova ulica 7. Srajce, kravate. Karničnik. nebotičnik. I Posebno časten in pomenljiv jubilej. Danes obhaja v samostanu na Selu velečastita M. Jožefa Terezija Pogačnik petdesetletnico svojega vstopa v strogi karmeličanski red. M. Jožefa Terezija je iz znane ve.leugledne ljubljanske družine in je bila dolgo vrsto let prednica karmeličauskega samostana na Selu. V proslavo redkega jubileja bo danos ob devetih v samostanski cerkvi karmeličank na Selu sv. maša z zahvalno himno. Ob častnem jubileju izrekamo velečastiti jubilautinji najiskre-nejše čestitke. 1 Jutri, na praznik Brezmadežne, ob 20. priredita dijaški Marijini kongregaciji -.Brezmadežna-(sv. Jožef) iu ; Zgodnja Danica v frančiškanski dvorani igro »Kraljevi škrlat-.-. Režiser g. Ed. Gregorin, član drame Narodnega gledališča. — Igra nam prikazuje življenje in smrt p. Proa S. J., ki O borbi za napredek človeštva, o laboratorijih in o življenju velikih mislecev Vam bo povedal napeto zgodbo prekrasni velefnm Luč v megli Errol Flynn Anita Louise Premiera danes v Elitnem kinu Malici Telefon 21-24 — Potnika, ki je zamenjal kovčeg, last revnega študenta, z vsebino stare obleke in perila v večernem vlaku Zidani most—Ljubljana, prosimo, da vrne ali obvesti na naslov Kreč. Ljubljana. Kar-lovška c. 22, kjer dobi svojega. — Bolniki so povsod. Zato jo neobhodno potrebno, da se pazi na urejeno prebavo. Zdravniki priporočajo Darmol odrnslim in otrokom. Tudi pri večkratni uporabi ne nastopa navada. Uporabljajte pri zaprtju dobro odvajalno sredstvo Darmol. Dobi se v vseh lekarnah. Rog. 25.801/37. — Divjaški napad. Iz Sv. Lenarta pri Vel. Nedelji poročajo: Že vso jesen so neki vročekrvni fantje izzivali ljudi v Prerodu. En večer eo bili pri toni posestniku, drugi večer spet pri drugem. Tako so prišli v četrtek večer, 2. t. m., prod hišo Alojza Viča rja, 38 letnega posestnika v Prerode. Kakor navadno so spet. začeli razbijati po svinjskih hlevih. Gospodar ie, misleč, da mu bodo odnesli svinjo, stopil iz hiše. Navalili eo nanj tor ga začeli suvati in tepsti. Na klice moža je pritekla ženo. ki je razgrnila divjake. Vičar je dobil tako hude poškodbe po glavi in telesu, da je drugi dan umrl. Zapušča ženo s tremi nepreskrbljenimi otroki. Za krivci poizvedujejo orožniki. Liubliana Dne 7. decembra 1937 Gledališče Drama: Torek. 7. dec.: »Simkovi • Red. B. — Sreda, 8 dec.: »Firma'. Izven. Znižane cone od 20 din navzdol. — Četrtek, 9. doc.: sJulij Cezar-. Rod A. — Petek, 10. dec.: Zaprto. Opera: Torek, 7. dec.: »Seviljski brivec.'. Red Sreda. — Sreda, 8. dec-.: >Pri treh mladenkah-. Izven. Izredno znižano cene od 24 din navzdol. Gostuje ga. Marica Brumen-Lubejeva. — Četrtek, 9. doc.: -Gorenjski slavček«. Red Četrtek. — Petek, 10. dec.: Zaprto. Prireditve in zabave Literarni večer društva »Tabor« bo v četrtek 9. t. 111. ob 20 v dvorani Delavske zbornice. Sodelovali hodo priznani primorski pesniki in pisatelji osebno. Odlomke iz svojih del bodo recitirali gg.: dr. Ivan Pregelj, dr. Igo Gruden, Janko Samec, Josip Ribičič, dr. Bogomir Magajna, Stanko Kosovel, dr. Vladimir Bartol in Ciril Kosmač. Vstopnina: sedeži 3, stojišča 2. za dijake 1 din. Cisti dobiček je namenjen v društvene socialne namene. Mlada pianistka Nada Brankovičeva, ki kon-cerlira v potok, dno 10. t. 111. ob 20 v mali filbar-monični dvorani, 60 je udeležila tekom lanskega poletja svetovnega glasbenega tekmovanja na Dunaju in sicer v klavirski igri. Tekmovala je v oddelku mladine in prejela prvo največjo nagrado. Polog loga je bila ta izredno nadarjena pianistka nagrajena tudi na tekmovanju v Solnogradu. Spored njenega koncerta obsega celo vrsto najznamenitejših dol klavirsko literature. -- Predprodaja vstopnic, v knjigarni Glasbene Matice. Predavanja Združeni« jugoslovanskih inženirjev in arhitektov. sekcija Ljubljana, vabi na predavanje, ki ho drevi ob 8 v predavalnici mineraloškega inštituta univerze (vhod s Kongresnega trga). Predaval bo dr. inž. h. c. Mirko Koš, profesor lelnične visoko šolo in ravnatelj zveznega proiskuševalisSa v Curihu o preiskavah in izkustvih na izvršenih žoloznobolonskih zgradbah v Švici v letih 1924 do 1937. Predavanje bodo pojasnjevale Številne ski-optične sliko in' diagrami. Vstop jo prost vsem. ki se zanimajo. Sestanki Pevski zln>r Glasbeno Matice ima drevi ob 20 važno vajo vsega mešanega zbora. Zadržani naj sporočo svojo odsotnost odboru. Cerkveni vestnik II. Vitanja Marijina kongrcgacija pri uršulin-knh v Ljubljani ima jutri, na praznik Brezmadežne. zjutraj ob H skupno sv. obhajilo in družbeno sv. mašo. Popoldne ob '2 shod. Pridite vso. — Voditelj. Cerkvena glasba Cerkev Marijinega Oznanjenja na praznik Brezmadežne: Introit: koral. P. H. Sattner: Missa seraphica za zbor, solo. orgle in vol. orkester. Mitteror: Graduale: Ronodicta os tu, 4 glasen zbor in orkester. Z. Prolovec: Ofertorij: Ave Maria za sopran solo, zbor in orkester. Po maši: Marija, kako si lepa, za solo. zbor. orgle in orkester. je 23. novembra 1927 prejel mučeniški venec kot voditelj mehikanske mladine, V roki odličnega režiserja se igra razvije v mogočno proslavo odločnega katoliškega hotenja. — Vstopnice (po 10. 8, 0, 4 iu 3 din) se dobe v pisarni Pas et bonum, frančiškanska palača, in pri dijakih razprodajalcih. Jutri pa eno uro pred začetkom pri blagajni. I Križanska moška in mladeniška Marijina družba vabi vse svoje člane iu prijatelje družbe k cerkveni proslavi ju-aznika Brezmadežne v Križankah. Duhovno opravilo zjutraj in zvečer ob 6. — Zjutraj med sv. mašo skupno obhajilo. 1 Kat. rokodelsko društvo vabi vse svoje člane, mojstre in pomočnike, da se jutri, ua praznik Marijinega brezmadežnega spočetja udeležijo sv. maso in skupnega sv. obhajila v križanski cerkvi. Pri-četek jo ob sedmih zjutraj. Pri sv. maši bo pol društveni pevski zbor. 1 Društvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani vabi vse. svojo člane, da se zanesljivo udeleže na Marijin praznik, dne 8. decembra t. I. skupne sv. maše in obhajila v križanski cerkvi. Pričetek ob sedmih. 1 Moste. Moški odsek Prosvetnega društva vabi vse moške člane in drugo može, ki še niso člani društva, ki pa so žele udeleževati katoliškega prosvetnega življenja, na moški prosvetni večer, ki bo prihodnjo sredo ob 8. zvečer v Ljudskem domu v spodnji dvorani. Predaval bo g. urednik Drago Potočnik o silah, ki gibljejo gospodarstvo sveta. Predavanja to vrste ima moški odsek vsako drugo sredo v mesecu. Vljudno vabljeni! 1 -Skok čez kožo.. Akademski klub montani-stov vljudno vabi cenjeno občinstvo, da so polnošlevilno udeleži te rudarsko prireditve drevi ob 8. na Taboru. Ker nam zaradi tehničnih zaprek ni bilo mogočo, da bi vsakemu poslali pravočasno vabilo in ker smo bržkone koga pomotoma prezrli, vas tem potom prosimo, da nam ta nedostalek blagovoljno oprostite in da so vkljub temu udeležite :Skoka čez kožo«. — Odbor. I V spomin blagopokojnega podmaršala T o m-šeta darujeta društvu Dom slepih Tono 111 Mica Mladič za slepe v zavodu v Stari Loki 200 dinarjev. — Bog povrni stotero! 1 Predavanja o žesledico, da so dohodki prekašali izdatke. Toda upoštevati je treba, da so se izdatki ravnali po tem, koliko so znašali dohodki in da zato v letih krize niso bili izvrševani razni izdatki, ki bi drugače morali biti izvršeni z ozirom na gospodarsko škodo, ki je nastala lahko iz premajhnih materialnih in drugih izdatkov. Investicijski izdatki za nove proge tudi ne gredo iz tekočih dohodkov, ampak skozi izdatke oddelka za gradbo novih železnic, ki so znašali od•' 1931—•1932 dalje v posameznih računskih letih (upoštevani so dejanski, ne. proračunski izdatki): 37.44, 79.76, 160.7, 63.85, 115.6 in 120.3 milij. din v zadnjem letu 1936—1937. ""'■Toda poleg tega je treba še upoštevati, da železnice prispevajo znatno k izboljšanju splošnega stanja državnih financ, z donosom vozarinske takse. Vozarinska taksa je dejansko dala državi leta 1936—1937 327.8 milijonov din (leta 1935—1936 302.9 milj.), tako da poleg računskega presežka prispevajo državne železnice še ta znesek k splošnim državnim izdatkom. Zaradi tega je upravičena zahteva, da naj bi železnice svoje presežke, uporabljale same in s temi krile eventualne deficite v slabih letih in vršile tudi same potrebne nove investicije. Da se je stanje železniških financ izboljšalo, tudi dokazuje dejstvo, da je v preteklem letu glavno železniško ravnateljstvo vrnilo glavni državni blagajni vse terjatve, ki jih je ta imela. Večinoma je šlo to za državno vozari nsko takso, katero je obračunavala železniška uprava kasneje. Tako so na koncu leta 1935—1936 dolgovale državno železnice glavni državni blagajni 562.445.748 dinarjev, na koncu leta 1936—1937 pa so že imele terjati od glavne drž. blagajne 37.400.605 dinarjev, kar je izredno znatno izboljšanje. Poleg tega je znano, da obremenitve z državnimi in samoupravnimi dajatvami: ves narodni dohodek 44.221.1 milij., davčna obremenitev driiave 7026 milij., davčna obremoni-obreinenitev državo 7026 milij., davčna obremeni-nitev 8.613.9 milij, din, tako znaša povprečna obremenitev 19.5% vsega narodnega dohodka. Na 1 prebivalca odpade dohodek 2.875 din, tako da ostane po odbitju davčnega bremena še 2.312 din. Če pa vzamemo le denarni del, ki je znašal 34.282.9 milij., pride na 1 prebivalca 2.226 din, odstotek obremenitve znaša 25.1%, po odbitku davkov ostane šo 1.667 din na 1 prebivalca. Fiskalna obremenitev na 1 prebivalca znaša po predloženem proračunskem predlogu 503 din, dočim jo ceni za 1937-38 finančni minister na 570.39 din (1936 na 540.5 din). Obremenitev po državnih davkih je znašala 1936 6.577.6 milij., po samoupravnih pa 1.555.1 milij. din. je železniška uprava pokrila v zadnjih dveh letih tudi nekatere druge prejšnje zaostale obveznosti, tako da nima več toliko visečih dolgov. V luči teh številk se vidi, da se je položaj državnih železnic znatno izboljšal, kar dokazujejo tudi tekoči dohodki v proračunskem letu 1937—38. 2e proračun za 1937—1938 je računal s povečanjem dohodkov za 38 mijij., za 1938—1939 pa računa finančni minister na povečanje dohodkov za 343 milijonov din na 2.388 milij. diu, kar bo v znatni meri doprineslo k nadaljnji konsolidaciji železniških in državnih financ. Napačno je tudi mnenje, da prenese gospodarstvo novo obremenitev z reformo tarife. Res so se dohodki gospodarstva v zadnjih dveh letih povečali, kar izpričujejo tudi cenitve finančnega ministra. Toda upoštevati je treba, da je bil k tem povečanim dohodkom žo pristavljen lonček fitiaučnega ministra, ki na vseh koncih in krajih hiti zajeti šo pred naslednjo gospodarsko krizo povečani dohodek v svojo korist in za svoje izdatke. Tako nima gospodarstvo možnosti, da si vsaj nekoliko opomore, ker nikakor ne pride do one rentabilnosti, ki mu je neka j časa lako nujno potrebna, da si nabere vsaj nekaj tako prepotrebnih rezerv, da si opomore od prejšnje krize. Posebej za slovensko industrijo pomeni zvišanje tarif ua srednje razdalje zmanjšanje konkurenčne sposobnosti. Povišanje tarif se nanaša na razdalje od Slovenije do Vojvodine iu Belgrada, torej do krajev, kamor je usmerjen velik del slovenskega izvoza. Nova obremenitev bo tu povečala konkurenčno sposobnost lokalue industrije, kar je tudi namen reforme. To pa ne velja za nas, ker prihaja pri nas v Sloveniji v poštev le inozemska konkurenca, dočim se ima slovensko gospodarstvo v drugih pokrajinah države boriti poleg inozemske še s konkurenco novo nastajajoče lokalne industrije na vseh koncih in krajih. Stanje Narodne banke l/kaz Narodne banke za 31. november je naslednji (vse v milijonih din, v oklepajih razlika v primeri za 22. uovember): Aktiva: zlato v podlagi 1.691.64 (+0.5), zlato v inozemstvu 66.7 (—(.3), skupno jiodlaga 1.785.3 (—0.85), devize izven podlage 471.57 (—12.56), kovani denar >44.1 (—28.7), posojila: meniČ. 1.365.9 ( + 12.5), lombardna 265 (+0.8), skupno posojila 1.614.2 (+13.5>. efekti rezervn. sklada 154.6 ( + 1.35); razna aktiva 2.025.35 (+1.36). Pasiva: bankovci v obtoku 5."53.3 (+219.14), dr/, terjatve 25.84 (+0.74). žirovni računi 1.496.55 (- 208.2), razni računi 992.66 (—13.8), skupno obveznosti po vidu 2.515.05 (—221.2), obveznosti / rokom 50.0, razna pasiva 318.9 (—24.3). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 8.268.""'4 (—2.2), skupna podlaga s primom 2.259.44 (—1.1), zlato v blagajnah s primom 2.173.76 (+0.6), skupno kritje 27.32 (27.33)%. od tega z zlatom v blagajnah s primom 26.29 (26.27) %. Izkaz kaže, da je dotok zlata ponehal. To ponehati jo se da razlagati tako. da je Narodna banka prenehala kupovati s prostimi devizami zlato, to pa zaradi tega, ker je tudi ponehal znatni dotok deviz, kakor smo ga beležili v jesenskih mesecih zarodi znatnega izvoza deželnih pridelkov in živine. Posojila banke so se povečala. Med pasivi se jK>zua ultimo novembra v povečanju obtoka bankovcev in zmanjšanju naložb pri banki. Zaradi zmanjšanja obveznosti se je skupno kritje nekoliko zmanjšalo, povečalo pa samo zlato kritje. ♦ Plačila kmetov-dolžnikov. Do dne 2. decembra so dolžniki-kmetje Privilegirane agrarne banko plačali na račun prve anuitete 113.6 milij. dinarjev ali približno 51% kolikor bi morali plačati. Nadalje je banka do 2. dccembra 1937 izdala predujmov, o/irotna posojil nu prvo anuiteto bankam in zadrugam 2R milij. din, nadalje jo banka izročila zadrugam in bankam '>2 milij. dinarjev nominalnih '% državnih obveznic /a kritje razlike. Ljubljanski velesejem bo imel v I. 1938 dve prireditvi, ki jim bo pokrovitelj Nj. Vel kralj Petem II Spomladanski velesejem bo od 4. do 13. junija. Razstavljale bodo vse važne panoge industrije in obrta, priključena pa mu bo razstava cest. Jesenski velesejem pa bo od 1. do 12. septembra. Obsegal bo več posebnih razstav iz jTodročja gospodarstva in kulture. Borza Oenai Dne 6. decembra. V zasebnem kliringu je ostal angleški luni na naših borzah neizpremenjen v Ljubljani na 238 den.. v Zagrebu in Belgradu 237.20-238.80. Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 8.66—8.76. v Zagrebu na 8.62—8.72, v Belgradu na 8.65—8.75. Grški boni eo beležili v Zagrebu 27 denar, V Belgradu '26.65—27.35. Italijanske lire t,o nudili v Zagrebu po 2.2.5. Nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 13.90 do 14.10, nadalje so beležili v Zagrebu za konec decembra, sredo in konec januarja ter sredo februarja 13.88—14.08. za konec februarja 13.80 do 14.09, za sredo in konec marca ter sredo aprila 13.88—14.08. Devizni promet je znašal v Zagrebu 3.619.520 din, v Belgradu 7.659.000 din. Prometa v efektih izkazuje Belgrad 554.000 diu. Ljubljana — tečaji Amsterdam 100 hol. gold. . Berlin 100 mark..... Bruselj 100 belg..... Curih 100 trankov..... London 1 funt...... Nevv York 100 dolarjev . . Pariz 100 frankov .... Praga 100 kron ..... Trst 100 lir....... s primom. . 2396.91—2411.50 . 1735.53— 1740.41 . 732.70- 737.76 . 996.45—1003.52 . 214.99— 217.04 . 4281.01—4317.33 . 146.14— 147.58 . 151.54— 152.64 . 226.04- '229.12 Curih. Belgrad 10. Pariz 14.685, London 21.6025, Nevvvork 432.625. Bruselj 73.53, Milan 22.76. Amsterdam 240.425, Berlin 174.25, Dunaj 80.40—81.70. Stockholm 111.425, Oslo 103.55, Ko penbagen 96.45, Praga 15.21, Varšava 84.80. Budimpešta 86.25. Atene 3.95, Carigrad 3.50. Bukarešta 3.25, Helsingtors 9.55, Buenos-Aires 127. VrT^t^ni Ljubljana. 7% inv pos. 95.50—97.50, agrarji 54.50—56.50. vojna škoda promptna 419—420. begluške obvez. 78—79. 4% sev. agrarji 51—53, 8% Blerovo posojilo 93—94. 7% Bler posojilo 84—85, 7% pes. Drž. hip. banke 100-101. — trboveljska 210-230. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 95.50 den.. agrarji 54 denar, vojna škoda prompt. 418—420, begi. obveznice 78.50 denar. dalm. agrarji 76.50 denar. 4% sev. agrarji 54 denar, Blerovo posojilo 03—94, 7% Blerovo posojilo 8-1—85. 1% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 87 denar. — Delnice: Narodna banka 7.500 denar. Priv. agrarna banka 214—217, Trboveljska 210—240, Narodna šumska 15 blago, Gutmann 50 denar, Danica 50 denar. Tov. sladkorja Bečkerek 650 blago. Osj. sladk. tov. 165 den., Dutorovacka 405—4.30. Jadranska plovba 405—450, Oceania -100 denar. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. posojilo 06.25 do 96.75 (97, 96 50). vojna škoda promptna 418.50 do 419.50 (418.50), begi. obvez. 78.75 den.. dalm. agrarji 76.75—77, 4% sev. agrarji 54.50 den.. Bler. pos (93.25. 93), 7% Bler. pos. 83.75- 84.25, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar. Del: niče: Narodna banka 7550 blago (7.525), Priv. agr. banka 212.50—213.50 (drobili komadi). Dunaj. Poslovanje je bilo tiho in neenotno. Razpoloženje je oslabelo. V kulisi je večina tečajev popustila, v znatnejši meri Rima in Som-perit. ostale izpre.mombe so bile manjše. V za-gradi je prišlo do prometa le v redkih papirjih, popuščanja iu učvrstitve so si držali ravnotežje. V znatnejši meri ie popustil Schrautz, narastel pa je Leykam. Zaključni tečaji: Donavsko-sav-sko-jadranske obveznice 60.60: delni e e : Cre--ditunstalt-Bankverein 258.25, Narodna banka 162, Siefnens-Sohtiekert 13". Magnesit 85.10. Trboveljsko 24.53, Mpino 42.^0. Rima Muranv "1.75, Stevr-Daimler-Pucli 210, Lovkam 65, Somperit 79.35. Kulturni obzornik Etnografska razstava v Trstu V mesecu oktobru in novembru je v Trstu v hiši »tare borze odprta prav zanimiva razstava, iino pod predsedstvom pokrajinskega fašistov-skega tajnika, tržaškega župana in drugih odličnih osebnosti tržaškega kulturnega sveta. Uradni naziv te razstave je »Prima moslra provinciale darto popolare«. (Prva pokrajinska razstava ljudske umetnosti.) Naziv ni prav točen, kajti pogled v razstavo (ena večja dvorana in dvoje manjših) pove, da gre Iu po večini za razstavo noš, orodja, hišne opreme, nabožnih predmetov itd., in sicer ne, kakor je danes, ampak kaže razvoj iz polpretekle dobe. Torej .ie razstava v pravem pomenu etnografska. Ljudsko umetnost, sedanjo, predstavlja nekaj intarzij, marmornatih izdelkov, pletarstvo iz furlanskega Fogliana in pa škedonjske čipke, katere so j>a tudi, žal, že malo poznane med mlajšim svetom. V uvodu v razstavni katalog je povedano, da ima razstava namen pokazati m z pretekle dobe kompleks tradicij, izdelkov in značilnih običajev naše pokrajine- (= tržaške). Dalje piše vodja razstave De Dolcctti, da :,je bilo treba premagati ne majhne težavo, da so se v pokrajini, ki ni bogata značilnih elementov ljudske proizvodnje, našli še ohranjeni predmeti.< Prizna, da so da iz Trsta samega le kaj malega pokazati. To dokazujejo tudi razstavljeni predmeti. Vseh r 238. Od teh je 39 slik in fotografij. Na mesto Trst odpadejo od ostalih predmetov le igrače, ki eo pri tržaški >mularijk »e danes v starem mestu v navadi ter ženski nakit. Oboje pa najdeš tudi po vseh ostalih istrskih in primorskih mestecih. Del jk>-krajine z italijanskim življem predstavljajo noše, orodje in izdelki gradeških ter miijskih ribičev. To je razstavljeno v prvi dvorani. Tu stojita tudi v naravni velikosti Škedenjka v značilni beli nosi in Pivčanka (s Postojnščine) z avbo. V lepi stekleni omari so razstavljene ščedenjske čipke. V tej dvorani so tudi razno pogačice, kruhki in pisanice. Cerkveni predmeti (svečniki za procesijo, kri- zi, jaslice >ex vofo in podobno) so po večini iz Repenlabra, Lokve in s Sežanščine. Tudi lastniki predmetov so od tam. Najbolj zanimiv in organsko celoten del razstave so pa dvorišče, hlev ,kuhinja in spalnica s tržaškega Krasa. Dvorišče kraške hiše, kjer so razstavljeni predmeti iz :Repe.ntabra. Lokve, Zir, To-maja, Senožeč, Ban, Kontovela. ITbeljskega. Duto-velj, Merč, Vrem, Proseka, Opčin, Stori j in Sežane, je res tipično za sedanjo slovensko kraško hišo. Več dob se meša v kuhinji ali po primorsko v ■•hišic, ki kaže primorsko lice s furlanskimi vplivi. Značilno je nizko ognjišče pod ogromno napo z vzglavnikom za polena in bakrenim kotlom na verigi, lončena posoda v skledniku, vintla za mesenje kruha in polog ognjišča velika peč z žeknom. Sta-tev, kot so tu, v resnici no dobiš več. Za razstavo v kuhinji so prispevale hiše iz,: Proseka. Ricmanj. Tomaja, Kontovela, Ban. Ubeljskega, Opčin, 7.i Merč, ščedna, Postojne in Lokve. Manjša enotnost pa jc v spalnici. Zlasti široka postelj na j>odpornikih ni docela značilna. Prav tako tudi ne trinožni umivalnik: navadno se Kra-ševci in Vipavci umivajo doli pred -hišo«. Tudi v spalnici, ki je sicer zelo posrečena, so razstavljeni predmeti iz gori navedenih krajev (j>oleg teb pa še iz furlanskega Turjaka in iz Gradeža — umivalniki). Celoten vtis razstave, ki ee organsko deli v tri delo (mesto, furlansko-niiljski ribiški kraji s cirka 80 razstavljenimi predmeti in slovenski tržaški Kras z nad 120 razstavljenimi predmeti), je zelo lep in silno poučen za narodopisen pa tudi za pri-prostega obiskovalca. Organizatorjem te prve etnografske razstave v Trstu gre velika zasluga. Saj so s tem storili velik korak naprej za medsebojno poznavanje ljudske duše in njenih vidnih izrazov. R. R. Dva glasova o Grivčevi knjigi ,,Kristus v Cerkvi" .Ing. knjig, je letos izdala knjigo prof. Grivca Kristus v Cerkvi-, namenjeno tako duhovnikom kot laikom, ki hočejo do dna spoznati to svelo ustanovo. Knjiga je dosegla pri nas največji uspeh. Toda tudi zunanji slovanski sv o I je pomiril nanio pozoren ter danes priobču.jemo dve merčdajni oceni, ki potrjujeta vrednost te slovenske izvirno knjige. Češki prof. p. T. S p a č i 1, S. J. je napisal oceno v 'Bogoslovni vestuikr 1937, sir. 207 —209, iz katere povzemamo sledeče glavne misli: Pisatelj dr. brivec, znan po pohvalno priznani knjigi Cerkev razpravlja v pričujoči knjigi o Cerkvi pod novim vidikom, namreč k,'/' o Kristusu. Irf skrivnostno se živi ir deluje na zemlji. V prvem delu prav primerno zičenja z idejo božjega kraljestva, j*>lem pa v drugem delu kratko in pregledno, pa kleno in popolno obravnava vse, kir navadno poda.jejo strokovne knjige o Cerkvi. Po pravici razpravlja ohjirneje o tistih vprašanjih, ki modernega človeka bolj zanimajo. Najvažnejši pa je tretji del knjige: Cerkev kot mistično delo Kristusovo. Pisatelj po pravici poudarja, da ee ta resnica ne sme obravnavati samo kot neka dodal na opomba, kakor navadno vidimo v bogoslovnih Učbenikih, marveč da je lo poglavitna verska resnica o Cerkvi; iz nje se namreč izvajajo in jto njej se z novo lučjo osvetljujejo vse drugo resnice o Cerkvi. Pisatelj posebno poudarja, da mistično telo Kristusovo pomeni, obsega in osvetljuje tudi hierarhično cerkveno iifttrojstvo. Zlasti izvrstno piše o Cerkvi kot zakramentalnem organizmu. Povsod jako skrbno razvija tudi praktično stran pojasnjenih resnic; zato jo v knjigi veliko koristnega za versko življenje jxwameznikov in vse Cerkve, posebno za organizacijo Katoliško akcije. V razmerno majhni knjigi je zbrano in obdelano obilno gradivo. Trezna kritika, mirno preso-jevanje predmeta in kleno dokazovanje dajejo knjigi resno znanstveno vrednost; hkrati pa je po slogu in metodi primerna in koristna ne samo za teologe, marveč zlasti tudi za izobražene laike, no le za napredek v znanosti, ampak tudi za versko življenje. Knjiga se posebno odlikuje tudi v toni, da 6e pogosto ozira na miselnost in ugovore ločenih vzhodnih kristjanov. Če povzamemo vse lastnosti, po katerih so tn knjiga odlikuje: takrf obilno gradivo v kratkem strnjenem obsegu, ironična usmerjenost, strogo znanstvena metoda-, združena s prijetnim, vsakemu razumljivim slogom in razlaganjem, s jroseb- Žitni trg Novi Sad. Pšenica: bč. srem. 175—177, fclav. 176 -178. ban. 171-177. bač. ladja Tisa 177-170. bač. ladja Begej 176—178. — Rž: bč. 172—174 — Moka: bč. ban. Og Ogg 272.5—282.5, 252.5 262.5, 232.5—242.5. 212.5- 222.5, 182.5—192.5, Al. 8 neizprem., srem. slav. Og Ogg 270—'280, 250—260, 230—'240, 210-220. 1S0-190. št. 8 neizprem. -Otrobi: bč., srem., ban. 91—94, bč. ladja 94-95. Tendenca stalna, promet srednji. Cene živine in km etijskih pridelkov Dunajski goveji sejem 6. decembra. Prignanih je bilo 612 volov. 466 bikov in 722 krav, skupno 1.800 glav, od topa iz Avstrijo 1.528, j/, inozemstva pa 277. Zaradi znatne ponudbe in slabega prometa so cene prvovrstnih volov popustile za 2 do 3 gro.šc, srednjih volov in krav /a 5—5 grošev; cene prvovrstnih bikov so nadalje padlo za 3—4, srednjedobrill za 5. slabih /.a 7 in klavno živine /a 4—5 grošov pri ks žive teže. Cene so bile naslednje: voli 0.85—1.50, biki 0.85 do 1.12, krave 0.77—1.08 in klauin živina 0.5* do 0,"6 šilingov za kg žive teže. Živinski sejem na Vinici v okraju Črnomelj dne 29. novembra 1937. Dogon jo bil zelo slab Ceno volov so bile 3.75 rjo 5 diu /a kg živo teže. par volov orl 3800 do 61100 din. Tržne cene na sejmu v Kočevju dne 30. novembru 1937. Voli 450 ->.30 din /a kg živo to/o. kravo 3—4.50, junci 4—5, telice 3.50—4.50, teletu 6—7 din Živinski sejem na Planini pri Sevnici dne 3. decembra 1937. Cene eo bilo sledeče: voli I vrste do 6 din m kg živo tožo. II. vrste 5.50. III. vrsto 4.5(1 diu: telice I. vrsto do 6 din, II. vrste 5, lil. vrste 4 din: krave II. vrste do 4 din, 111. vrsto 3 din. Tržne cene na sejmu na Vačah v okraju Litija dne 3(| novembra. Biki za pleme 5.50 din /a kp živo teže, biki za klanje 4.25, kravo zu pleme 4.5(1, krave za klanje 4. telice za pleme 5, telice za klanje 4.50. voli 5, teleta 5, ovce 3.3«, koze 3.50. »vinje za pleme 5, svinje /a klanje 6, uirjas-ci /a pleme 6, mrjasci za klanje 5. — Kokoši, race, gosi, purani po 5 diu zu kg žive teže. — Pšenica' 223 diu za 100 kg. rž 220, ječmen 200, oves 175. laueno seme 600. koruza 150. ajda 200. fižol 150 ,seno 40, detel jno seno 50. detoljuo setue I60O din. Klavirski koncert Ivana Noča V vrsti slovenskih pianistov zavzema Ivan Noč posebno stališče v toliko, v kolikor je zaenkrat vsaj na sploh polagal glavno važnost svoje repro-dukci je na tehnično strau igre in si v tej smeri res tudi pridobil sjiosobnosti. Če so pa dosodaj vsi njegovi koncerti v glavnem imeli lice površnega pianističnega artizma, v kolikor so imeli namen prikazati le tehnične odliko virluozne igre, se jo pa poslednji koncert s tako očrtane smeri odmaknil in dobil mnogo večji resno umetniški poudarek, v kolikor je poskušal prodirati že tudi v globljo plasti pianistične umetnosti. Ta poslednje označena prednost se je pokazala v prvi polovici sporeda, ki je obsegala dve orgelski skladbi, ki jih je piaiiistično ugodno preuredil Ivan Noč sam (Vivaldi-Bach: Koncert za orgle v a-molu, Bach: Kuga za orgle v c-molu) in polog tega vrsto Chopinovih klavirskih skladb (12 preludijev, Noc-turno v b-molu, 3 etude). Manj pa v drugi polovici, ki je obsegala po starih pianistovih tendencah vrsto predvsem virtuozno po vzdignjenih, sicer pa umetniško manjvrednih kompozicij. Kakor bo že iz skladb razumljivo, se jo v drucri polovici sporeda spuslil pianist, zgolj v tehnično bravuroznost in tedaj s lo poslednjo igro umetniško ni kdOvekaj povedal. Pač, pa ie v prvem delu izoblikoval v podanih skladkali mnogo resnih umetniških vrednot. V tem zmislu je slojiila v ospredje Bachova fuga in nekaj Chopinovih preludijev. V fugi se je ugodno javila arhitektonska enotnost in enakomernost, lei jo bistvena za barok. V nekaterih preludijib pa jo bila privlačna oblikovna prozornost in stopnjevano osnovno občutje. Vse to so prednosti, ki smo jih v Nočevi igri spoznali prvič In ki dokazujejo, da se jo pianistov razvoj v poslednjem času pričel gibati s površinske sljajnosti v globočlnsko enostavnost in zadržanost in lo so potezo, ki obetajo — če se bodo zdržema razvijale — da nam bo pianist Noč nudil na svojih koncerlih postopoma vedno več pravih umetniških užitkov. Koncert se je vršil v veliki Filharmonični dvorani v okviru Glasbene Matice in jc bil sorazmerno dobro obiskan. V. U. P. S. Ne vem sicer, koga bodo te besede zadele, vendar moram opozoriti, da so trditve -najboljši slovenski umetnik na klavirju- in jiod. neumestno, čeprav so uporabljeno le v reklamno namene in to spričo relativnosti predvsem umetniških sodb. nim ozirom na miselnost modernega človeka — po trni smemo reči, da ima o tem predmetu težko kateri druR narod knjigo, ki bi v (oliki meri združevala vse te lastnosti. S. Tvszkio« in, profesor rimskega Vzhodnega instituta in Gregorijnnske univerze, piše v -Orien-talia Christiana.' 1937, str. 684 med drugim: Izvrstna (exc.ellent) knjiga ->Kristus v Cerkvi' je dobra nabožna knjiga žive, privlačne in osvežujoče pobožnosti. Hkrati pa je tudi delo zdravo apo-logetike. Velika pisateljeva zasluga je, da resnico razlaga s tisto jasnostjo in preprostostjo, ki odlikuje apostole kalollfke ljubezni. Zadel je pravi ton. Posehuo dobro je pokazal, da med Cerkvijo kot mističnim Kristusovim telesom in med Cerkvijo kol pravno družbo ni nobenega nasprotja, ampak šo nasprotno. Prav zalo je knjiga še posebno aktualna. Knjiga je jako posrečena in zasluži, da se sar najbolj razširi tako mod katoličani kakor tudi med pravoslavnimi. Tyszkiewicz spada med najzanimivejše katoliške teologe našega časa. I'o rodu je Belorus. Znan je po širokem obzorju in j>o bogoslovni temeljitosti. Med drugim je napisal jako izvirno globoko rusko knjigo o Cerkvi. Pridobil si jc svetovni znanstveni sloves. Sedaj je v Rimu profesor na Vzhodnem institutu in Gregorijanski univerzi. Njegova ocena knjige ^Kristus v Cerkvi« je torej posebno zgovorna priča, da je ta slovenska znanstvena knjiga v mednarodnem znanstvenem svetu res zbudila veliko pozornost. * Literarni večer Rudolfa Kresala. — V sredo, 8. decembra ob 8 zvečer bo v Delavski zbornici literarni večer, na katerem l>o g. Vaclar Ucri.it bral Kresalov članek, naslovljen >0 hontouu upraviteljev slovensko kulturec, v katerem pisatelj skuša prodreti v zakulisno politiko slovenskih kulturnih ustanov tor njihovih članov — namesto, da bi podpirali izvirno domače prizadevanje — celo [tomn-ga.jo duSiti vsako dobro voljo, članek utegne ra»-kriti zanimiv pogled v današnje književne razmero. Glavno vsebino večera pa bo recitacij.! odlomkov iz njegovega izvirnega romana »Študent .^te-fant, ki ga bo bral Silvo Mohor*. Mati kopije zlato za otroke Junaška vdova v divjinah Nove Gvineje O zlatokopih je pisanih premnogo zgodb, ki so se resnično dogajale, ker njihovo delo in njihovo življenje je res sila nevarno. Med zlatokope gredo navadno le najbolj drzni ljudje in pa obu-panci, ki si drugače ne morejo več pomagali. Da bi kdaj ženska šla med zlatokope v divje kraje iskat zlata, tega še nismo brali. Sedaj pa poročajo avstralski listi, da se je iz samote v Novi Gvineji srečno vrnila v glavno avstralsko mesto Sidnpy gospa Harper, ki je več mesecev na Novi Gvineji iskala zlato. Ženska ni šla iskat zlato zaradi prenapete romantike ali raz-vajenosti, kakor hodijo dandanes po nevarnih potih razvajene ženskp. Gospa Harper je šla v nevarnost zgolj iz ljubezni do svojih otrok. Ženska je namreč vdova, ki je morala skrbeti za štiri otroke. Ko ji je umrl mož in ji zapustil le štiri sirotice, je bila brez dohodkov in v največji bedi. Ker ni mogla nikjer dobiti dela, se je spomnila, da bi morda v Novi Gvineji mogla najti zlato. Zato je brž prodala svoje pohištvo in vse, kar je imela, otroke pa je oddala sorodnikom, nakar se je junaško odpravila v Ncvo Gvinejo. Iz luke Vevak je nato peš hodila ob reki Atob v notranjost dežele. Reka Atob ima baje zlato v sebi. Kakor je ta reka bila za samotno popotnico vabljiva, tako je bila zaradi krokodilov nevarna. In vendar se je ženska odločila, da bo prav tukaj začela delovati ter iskati zlato. Prva njena stvar je bila, da je najela nekaj Koliko je vreden grozdni sok Zadnja leta so po vsem svetu začeli delati veliko reklamo za jabolčni sok. poudarjali pa so tudi veliko vrednost grozdnega soka. Zlasti so poudarjali, dn je jabolčni sok večje vrednosti kakor pa vsakteri drugi sok. Posebno je veljal jabolčni sok zaradi tega, ker ni vseboval alkohola. V zvezi s tem vprašanjem pa je profesor dr. Gon-zenbach izdal razpravo, v kateri se peča z vprašanjem, koliko je vreden grozdni sok. Ta pravi, da je v enem kilogramu sladkornega soka 120 do 200 gramov sladkorja ter daje tako 500 do 800 kalorij, skoraj celo več kakor pa mleko ali pa večina alkoholnih piv ali vin. Poleg toga je v grozdnem soku do 50 miligramov kalcija in drugih važnih rudnin, ki so za presnavljanje človeškega organizma zelo važne. Za čreva se je grozdni sok zelo izkazal, ker deluje skoraj brez vsakih dražljajev. Treba bi bilo torej urediti Ie ceno. pa bi bil grozdni sok lahko ljudsko živilo najbolj zdrave vrste. Smrt zaradi saharina Iz Miskolcs na Madžarskem poročajo, da je neka mati pustila doma svojo štiri leta staro hčerko pod varstvom starejšega brata, ki je bil 16 let star. Rrat je sestrici napravil čaj ter ga osladil s saharinom. Ker je hotel sestrici napraviti močno oslajen čaj, je vanj natresel več kakor 30 kosov saharina. Deklica j<: tisti čaj popila, je pa kmalu nato umrla. Ko so zdravniki pregledali trupelce mrtve deklice, so videli, da je bila deklica zastrupljena s saharinom. Ostanki Herodovega templja v Jeruzalemu Važno starinsko najdbo so te dni odkrili v Jeruzalemu. Ko so kopali temelje za cesto blizu Damaskovib vrat, so našli v zemlji ostanke zidovja, v katerih so spoznali ostanke obzidja, ki je nekdaj obdajalo jeruzalemski tempelj. Ko so tisto zidovje natančneje pregledovali, so dognali, da je bilo tisto obzidje sezidano ob času Rimljanov, ker je bila zidava prav taka, kakor so v tistih č«isih zidali Rimljani. Obzidje, katero je obdajalo jeruzalemski Icmpelj, pa je zgradil judovski kralj Herod. Arheologi, ki se sklicujejo na neko mesto v poročilih Jožefa Flavija, trde. da je odkrito zidovje spadalo k tako imenovanemu "ženskemu* stolpu, ki je z drugimi stolpi vred branil in varoval tako imenovana Damaskova vrata. rjavih domačinov, ki raztreseni prebivajo v tistih samotnih in divjih krajih, da so ji pomagali zgraditi leseno hišico, v kateri je potem prebivala. Hiša je stala blizu reke, v katero je potem hodila izpirat zlato. To je bilo seveda hudo nevarno delo, ker je krokodilov kar mrgolelo. Več kakor enkrat je bila v življenjski nevarnosti, vendar se je vselej srečno rešila Tako je reva dolge tedne izpirala ročno blato, ne da bi bila našla le prašek iskanega zlata. Nekega dne pa ji je bila sreča mila in je na dnu posode, iz katere je izpirala vodni pesek, zagledala res nekaj zlatih zrnc. Sedaj je vedela, da dolgi tedni njenih naporov niso bili zaman in da bo sedaj svoje otroke lahko preživljala. Otroci bodo imeli dovolj jesti, mogla jih bo poslati v šolo in jih preskrbeti za življenje. In junaško je vztrajala ter izpirala zlato. Ni se menila za nobeno nevarnost ter je celih 14 mesecev tako vztrajala tam v divjini Nove Gvineje. Ce se je mati sedaj po 14 mesečnem napornem delovanju srečno vrnila v Sidney, ni opustila svojega dela, marveč pravi, da je prišla le na dopust, da bi videla svoje otroke. S seboj je pripeljala tudi svojega edinega živega spremljevalca, kodrastega psička, ki jo je spremljal v divjino. Ta pes ji je nekoč rešil tudi življenje. Ko je nekega jutra zapuščala svojo hišico, da bi stopila k reki, kjer bi nadaljevala svoje delo, je pes planil pred njo na piano. Takoj pa je pes začel na vso moč lajati, nakar je gospa postala pozorna. Previdno se ogledovaje se je bližala verandi, po kateri bi sicer bila brezskrbno odšla, ter zagledala tam velikansko strupeno kačo. na katero je lajal pes. Če bi je pes ne bil s svojim laježem opozoril, bi bila postala žrtev strupene kače. Umrla bi bila v silnih bolečinah sredi divjine brez vsake človeške pomoči. Ko se je sedaj vrnila v Sidney, izjavlja, da se bo le malo odpočila, nakar se bo vrnila v divjino po svojem poklicu, ki ga hoče izvrševati toliko časa, dokler njeni otroci ne bodo docela preskrbljeni. Za svoje otroke pojde brez strahu v divjino med krokodile in strupene kače. Načrt za svetovno razstavo, ki bo leta 1939 v New Yorku. Praznoverni ameriški avtomobili&ti Kakor znano, imajo ameriški avtomobilisti kaj radi kake pajacc ali kaj drugega takega, kadar se vozijo v svojih avtomobilih, ker v svoji prazni veri mislijo, da jih tista reč potem kot talisman varuje vsake nesreče pri vožnji. To avtomobilsko praznoverje je menda zašlo tudi v staro Evropo, kjer mislijo, da morajo posnemati vsako norost, če pride od kod drugod. Nazadnje je stvar postajala že kar prismojena. Ženske, ki se vozijo v svojih avtomobilih, so izdajale na primer težke denarje, če so si moglo kako dobiti žepni robec ali Rudarska katasirola na Japonskem Sredi preteklega meseca se je v japonski rudarski vasi Cumakoj pri Oguši v provinci Nagano udrla zemlja ter je nato v tamkajšnjem bakrenem in žveplenem rudniku zasulo 500 rudarjev, ki so bili vsi mrtvi. Zaradi toga usada je nastal požar in eksplozija tudi zunaj, pri čemer je bilo ubitih 130 vaščanov, pogreznilo se je nad 20 hiš, več kakor 50 hiš pa jo zgorelo. Le 4 hiše so v vsej vasi ostale nepoškodovane Na sliki vidimo hudo preskušene vaščane na kraju nesreče, ko strme v svoje goreče domove ter obenem objokujejo smrt svojih hranilcev, ki so se zadušili v jami. Št. 1. Rihard Levjesrčni V lepi deželi med Sheffielsdom in Donsa-strom, ki je bila v starih časih skoraj vsa porastla s temnimi lesovi, se je že v davnini vojskovala krvava državljanska vojska med obema rožama, med belo in rdečo. Tukaj so potom v velikih tolpah prebivali izobčenci ter izvrševali dejanja, katera so kmalu začele opevati angleške narodne pesmi. V teh krajih je tudi poglavitno pozorišče našo povesti, ki so dogaja ob koncu vlade Riharda Lev-jesrčnega. Tega po svoji hrabrosti slovečega kneza, ki se je odločilno udeleževal eno izmed velikih križarskih vojska ter jo izvršil tudi mnogo drugih junaških dejanj, jp nemški cesar Henrik VI. ujel in zaprl. Med tem časom pa je bilo nngleško ljudstvo docela izročpno nasilnosti in zatiranju samozvanih nor-manskih plemičev. Ti nor-■nanski velikaši so potem, ko jp Viljem Nornianski zavojeval deželo, izpodrinili stare anglosaške kneze in plemiške hiše ter se polastili vse moči Oredbe angleškega državnega sveta za te gospodp niso veljale. Svoje anglosaške sosede sc silili pod svojo nadoblast ter so svoje oborožene sile vsak dan pomnoževali, da bi mogli svoje stališče še bolj utrditi in razširiti. In naposled se je začel šp kraljevi brat, nasilni, a npsposobni Ivan, skrivaj pripravljati, ne da bi izbiral sredstva, da bi se s silo polastil kraljevega prestola. Ampak preprosto angleško ljudstvo, ki je v Rihardu spoštovalo in častilo svojpga plenipnitpga prijatelja in zaščitnika, sc ui odreklo upanju, da ga bo kmalu videlo svobodnega v kraljestvu. Strela vžgala privezane balone Na Angleškem so pred kratkim imeli vojaške vaje s privezanimi baloni. Naenkrat je zadivjala huda nevihta in je začelo treskati. Med nevihto je strela zažgala en balon, da je začel goreti v zraku z visokimi plampni Strela je udarila od tal po vrvi, za katero jp bil balon privezan, nakar je zažgala balon sam. Nekaj minut kasneje je ta goreči balon zažgal šp tri druge, ki so bili blizu njpga. K sreči ni bilo nobenih človeških žrtev, ker v balonih ni bilo ljudi. kaj drugega od človeka, ki je končal na električnem stolu kot zločinec. Druge ženske pa so imele še bolj nevarne navade. Neka filmska zvezda je na primer vozila š seboj v avtu majhnega leva, druga velikansko kačo kobro itd. Nazadnje je celo potrppžljiva ameriška policija morala poseči vmes ter je take stvari prepovedala. Pri tej priliki so listi začeli te bogatp prismode spraševati, koliko siromakov bi bilo s tako zapravljenim denarjem lahko oblečenih in nasičenih. Zraven je pa policija še odkrila novost, na katero trapasti bogataši niti mislili niso. Šoferji so bili namreč večkrat domenjeni z roparji. Figurice, katere naj bi bile bogataša v avtomobilu varovale vsake nezgode in nesreče, so pa služile za signal tolovajem, kdaj naj avto napadejo, da bo kaj plena, šoferji so namreč v dogovoru z razbojniki figurice tako narobe obesili zadaj na avto, da je razbojnik iz tpga razbral, kdaj se bo avto vračal, da ga bodo lahko napadli in oplenili. Božična drevesca v Nemčiji Medtem ko so jaslice na Slovenskem pravi znak božičnega praznovanja, je pa na Nemškem pod vplivom protestantizma za božič pospbno v čislih božično drevesce, ki je navadno majhna smrečica. Zal tudi pri nas smreka močno izpodriva domače jaslice, kar je znamenje, da se vdajamo tudi v tem oziru nemškim navadam. Na Nemškem potrebujejo vsako loto za božično drevesce nič manj kakor 13 milijonov smrečic. Približno 80% tph drevesc pa ne posekajo v gozdih, marveč v nalašč za to napravljenih nasadili, kjer goje le božična drevesca. S temi nasadi pa se pečajo le majhni kmetje, v glavnem v Šlezvigu in Holsteinu. Drugih 20% smrečic pa posekajo v večjih gozgo-vih, vpndar oblast dobro pazi, da se s sekanjem teh drevesc ne oškoduje nemško gozdno gospodarstvo Oblast natančno pazi, kdo sme dobiti dovoljenje prodajati ta drevesca, kakor tudi skrbi, da pride na berlinski t>-g dovolj cenenih drevesc za tamošnje revnejše prebivalstvo. Vo$vodsbi kronski zaklad Ko je leta 1918 na Nemškem izbruhnila novembrska revolucija, sta vojvoda in vojvodinja Koburška dala svej kronski zaklad zakopati na vrtu svojega gradu. Ko je bilo zopet vse mirno, sta dala zaklad odkopati. Pri tem pa sta ugotovila, da manjka ovratna verižica vojvodinje. Verižica je bila bogato okrašena z briljanti. Meseca aprila letošnjega leta pa je delavec Oton Kiihnel našel v starem otroškem vozičku, ki je stal v zapuščeni baraki, tisto verižico. Skupaj s svojima bratoma Avgustom in Ernstom je iz verižice izluščil dva kamna ter ju nesel na prodaj nekemu draguljarju. Ta je obvestil policijo, nakar so bili vsi trije bratje prijeti. Ker so najdbo tako velikega premoženja skrivali ter se je hoteli polastiti, so bili sedaj vsi trije bratje obsojeni vsak po 5 tednov ječe. Pojasnjeno pa še ni, kako je tista verižica prišla v otroški voziček. Vrtnar: »Tonček, kdo je polomil te rože?< Tonček: >Ne. . ne vem... Menda so se čebele teple za kakšno cvetico ... < Egiptovski Pav "ha. V vseh dpžplah sveta imajo svoje šaljivce. zakaj ga ne bi imeli tudi v Egiptu. Egiptovski I avl,ha se piše prav za prav Husein. S svojim velblodon, je hotel skozi Kairo na drugi konec mesta Toda velblod se jp bal uličnega vrveža tpr ni hotel naprej. Husein pa ni obračal in prosil svoje živali, marveč jo je kratkomalo naložil na voziček, vanj vpregel osliča ter kamelo peljal skozi Kairo. Ali že veste...? i Da PHILIPS 4+1 cevni OKTODNI SUPER V6 sprejema tudi brez zunanje antene vse evropske postaje? 2. Da stane mesečno skupaj Din 140«-? 3. Da porabi zelo malo toka? 4. Da ima vsak aparat enoletno garancijo? 5. Da naš priznano dobro organizirani service skrbi za pravilnost Vašega aparata? fi. Da Vam samo „V6" OKTODNI SUPER prinese za to ceno ves svet v hišo? PHILIPS MIHO največja radio-industrija sveta - 64000 delavcev - 47 tovarn na 4 kontinentih Spod Smučarski pomenhi za božič Neskončno dolga, vlažna in meglena jesen iz dneva v dan bolj preseda smu&irju-planinru. Nestrpno pričakujemo sončnih dni, da si pregiblje-mookorele ude. Pogled na bole gore nam radostno razgiblje srce. Človek jc poln nemira, ko vidi gorske velikane, ko žarijo belo zasneženi v_ divnih oblikah. Spomnimo sc naših smuči, ki ležijo nemara zaprašene in še od spomladanske smuke povezano kje v kotu podstrešja. Polagoma postaja Vse silnejše hrepenenje po soncu in snegu ter po prostosti v zimski prirodi. Dogodki iz prejšnjih zim se vrstijo v spminu. vse pestro življenje na smučeh, težke smučarske ture, sonce, družba. Po-•novno prihaja in stalno so vrača vsako lelo sre-firiiii' či'sta jutranja zarja, visoko v planinah, dnevi "tiiŽmSorfea i" lepe smuke, večeri, ožarjeui po pro-čudni harmoniji barv. Vsega tega nestrpno pričakujemo. Želje hitijo tja v višave, preko snežnih \irhflK', do zadnjih pogledov na zasneženi Triglav. Kdor šc okleva ali je clbsedaj z nezaupanjem gledal na (»očetje simičarjev-planinrev, se lahko še vedno pridruži. Vse bo dosegel in užil v naravi, •rsega se bo veselil v brezskrbni prostosti na toplem zimskem soncu. 7.a smučanje ui meje v starosti, vsak bo našel primerno družbo, kjer bo v veselju in zadovoljstvu preživel božične praznike. Čim dalje odlašaš, tem bolj li bo žal, da si prepozno začel s smučanjem in da si tako zamudil toliko prijetnih trenutkov. Smučarju začetniku je potrebna trdna volja in veselje do smučanja. Smučarske tečaje za začetnike in tudi za izurjene smučarje prireja vsako leto Slovensko planinsko društvo v svojih postojankah. V Domu na Konini. 1520 111 nad Bohinjskim jezerom, je stalna smučarska šola pod vodstvom znanega smuškega učitelja g. čorniča. V smučarskih tečajih, se. začetnik priuči skoraj brez večjega truda predvsem pravilne drže in pravilnega izvajanja smučarskih likov. Če, se začetnik zaupa strokovno izvežbauemu smučarskemu učitelju, se tak smučarski dojenček nauči smučanja in vsega, kar spada k smučanju, v kratkih 7 do 10 dneh. Malenkostni so stroški, ki so zvezani s takim strokovnim srau-. carskim poukom. Pri Triglavskih jezerih bo odprta koča za božične praznike, ako se vsaj do 15. decembra t. 1-prijavi zadostno število udeležencev. Koča na Vel. Planini bo imela stalnega smuškega učitelja. Dom na Krvavcu bo razpolagal s smuškim učiteljem. Er- javčeva koča na Vršiču ima v svoji okolici primerile smuškr terene. Vsak bo dobil za božič primerno zatočišče, kjer bo našel prisrčnega razvedrila 111 vsak se bo vrnil z željo, da se čimpreje zopet vrne v planine Slovenije. Popravek. Včerajšnje poročilo o članov Kluba slovenskih kolesarjev i ni« popravljamo v toliko, da ga je vodi in ne g. Rus. kakor je bilo javljeno. sestanku Ljubi, ja-g. Vesel Tri uovc svetovne rekorde je postavil italijanski kolesarski dirkač Saponutti. 100 km je prevozil v času 'i:-7:23 in sicer na dirkališču Appio v Rimu. Poleg tega pa je postavil nove svetovne rekorde na 70 km v času 1:4?.i;i I". O. si! vrši v sredu, 8. t. 111. oh 10 v posebni sobi kavarne lTlrik Vospernik, Stari trg. Naprošamo vse odbornike, da se seje po sklepu izrednega občnega zbora v čim več .ieiu številu udeleže. Rahli ulični zbor . Hermesove-i kolesarske sekcije bo v nedeljo, 12. t. m. ob 9 dopoldne v prostorih restavracije -Novi svet na Gosposvetski cesti. K oliilni udoležhi se vabijo vsi člani, dirkači iu prijatelj'^ Ilirija tlahkoallettka sekcija). Ilanes ob 18.30 trening na klasični gimnaziji. — Tajnik. f.SK Hermes . motosekclja. Redna soja danes ob pol 9 zvečer v Na-Na. Končna priprava za redui občni zbor. j Občni -bor SK Ilirije. Klubova uprava sporoča i vsemu članstvu, da se vrši letošnji redni občni /bor v četrtek, t. m. oh 'JO v beli dvorani hotela fnion. Za občni zbor se posebna vabila ne bodo razpošiljala, zato ua.i se članstvo medsebojno obvesti in opozori na. občni zbor. Upravni odlior apelira ua vse aktivne, kakor tudi na podporne in ustanovne člane, zlasti pa na vse starešine, da so ua občnem zboru zberejo .polnoštevilno. S K Ilirija. Zadnja plenarna seja se vrši danes ob 20.30 V običajnih prostorih. Seja je važna, ker .ie na dnevnem redu razprava o občnem zboru zboru. Vabijo se zato vsi odborniki. Teikoallelska sekcija SK Planine ima treninge ob torkih od «-1(1 in oh polki h od pol 7 do 6 v telovadnici Vzajemno zavarovalnice. Novi člani se spre jeinaio. .17.S'/. -- /.bor smuških učiteljev vabi vse članstvo Ljubljanske zimsko sportue podzvez* na prvi zborov'črnuški izlet v Skof.io Loko (okolico), ki bo v slučaju ligodnega vremena na praznik, dne 8. t. m. Odhod iz Ljubljane i jutranjim vlakom ob 7.1.*». Polovična voznimi z objavo SPT>. izlet ho vodil tov. Si-ehert .lauko. Pred povratkom ho sestane* članstva m Iseja Odbora. V slučaju UiJtigodnega vremena izlet od-pade in lio zato seja odbora in seManek ftlaustva v če-£,-trtck, 3. t. m. oh J) v zvezni pisarni. Tyvšrva c. 1 1\. (jUl^iiu). — Načelnik. 3' \ 'Planote Tibeta ne sme posotiti Kvropejn-. zinili "uevsVie na najsvetejšo goro v Trnnsliimatajskein po gorili na Kailas. Pod okriljem Slov-niisltega plan i n-skega. društva bo predaval o svojih turah po Tibetu hunaičan g. dr. Herbert Ti«hy, kateremu se je posrečilo priti v prepovedano deželo. Med drugim je poskusil vzpon na 77311 m visoki vrh (iurla Mandata. Dva meseca ie liodil po tuji deželi ter podrobni) spozna običaje in ljudi. V številnih slikah nam ho pokazal čudovito deželo Tibet. Predavanje Ivo \ petek. lil. t. ni. oh 2(1 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Planinec opozarjamo na tn zanimivo prireditev. UNION Zahvala smrti našega soproga in očeta, gospoda Ivana Befeta smo prejeli tako številne izraze, sočutja, da se nam ni mogoče vsakemu | Zato prosimo tem potom vse. ki so nas tolažili v naši težki uri, ki so i takemu posebej zahvaliti. prosimo tem potom vse, ki so nas tolažili v naši težki uri, ki so nam izrekli svoje sožalje bodisi ustmeno bodisi pismeno, ki so zasuli dragega pokojnika z njemu tako ljubim cvetjem, posebno pa gg. pevcem Glasbene Matice, šolski mladini, dragim; Gorjancem in vsem, ki so ga kljub slabemu vremenu spremili lako številno na zadnji poti -- naša srčna hvala. „ . . Ljubljana, dne (5. decembra 1937. B o d b i n a B c I r Premiera filma ls časa Fridrlba Velikega Ples rta dvoru (Daa sciibne fr&olein Sei ragg) V glavni vlogi Hanet Knoieclc ■mieib™ Edeu izmed aallepatti čehoalovaškUi filmov Pater Vofieh v glavnin viogab: Roli Wanka, Jlrma step. nitnova, 1. A. Struua, jarosiav m ar v a u TEU 21-24 MATICA Premiera I Borba ua znanost m nuhezeu v prekrasnem in napeien veletllma Luč v megli 'pAsMtasiK. oŠ 16., 19." in - Radio Programi Radio Ljublianat Torek. 7. dcc.cmbra: 11 Šolska urn: Kako se utrdim nrotl prehladu (g. dr- Franta MU) — 12 V 60-dobuem rituiu (plošči:) — 12.4."» Vreme, poročila - 1J1 Cas. spored, obvestila — Ul.IS Vesel opoldanski koti cert (KadiJ. orkester) — M Vreme, borza — 18 Vesele in poskočne Igra Magistrov trio — 18.1(1 Človek z vida nacionalne misli (g. dr. Fr. Veber) — 1!> Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — Nae, nra. — 1S.S0 Za- havni tednik -- 20 Zvoki •/, dežele (ploščo) — 20.10 Vilko Ranbier: Generalni predsednik, veseloigra. Sodelujejo člani rad. igr. družine io kvartet »lluitadra«, vodi Ipi — 21.IS Koncert Radijskega orkestra — 22 ( as, vreme, poročila, spored — 22.1i Koncert lahke glnshe (Rad. orkostor). Dragi programi t Torek, 7. decembra: Belgrad: 2n Narodne pi;smt. Jn.30 Sinfonlčni koncert - Zagreb: 2(1.30 Koncert, 21.31 Labka glasba, 22.20 Plesna glasba — Dunaj: 10.10 PIiv šče, 22.30 Plesna glasba Budimpešta: 10.m Lahka glasba, 22.45 Orkestralni koncert. Trsi Milan: 17.15 Glasb«. 21 Plesna glasba - Rim:Bari: 20-10 Glasba, •it Opera — Praga: 20..Vi Igroknz, 21.55 Plošče — Var kava: Opera, 21 Sinfonlčni koncert, 22 Klavir. 22.:-»' Orkester - Berlin: 19.10 Poljska glasba. 2n Orkestralni koncert — K6nigsbcrg: 19.10 Glasba, 20 Poster program hlamburg: 2(1.10 Plesna gl.-u.ba — Vralislava: 10.10 Siufonija, 'JO Pester program, 21.1» Komorna glasba -Kolu: 11.10 Plesna glasba. 21 Petje - Frankfurt: 1.1.1« Glasba, 21.1.') Zabavna glasba - Stuttgart: 10.10 Glasba. 21 Koncert — Strasbourg: '.11..10 Pestor program. Agncs Guntber: 1&0 Dušica - Rožamarija »Harro. odkritosrčno ti priznani, da ne gre zame, marveč zanjo. Harro. le deset minut dnevno! Moram 6e dati trpinčiti in ne bi rada videla, da bi ti bil navzoč. Postal bi nestrpen in pokvaril bi vse. Samo deset minut, Harro!« :>fn ti še zahtevaš, da te naj sam ponesem gor, ko ei vendar prepričana, tla te bo mučila!« »Le izpočetka. Harro. Potem bo morda bolje, ko mi bo mama povedala vse, kar ima na srcu. Vam vsem je znano, da to olajšuje srce in tako delamo vsi. Doslej pa govori z menoj le v mislih in si bo morala vse to vsak dan ponavljati. Misli si, Harro, deset minut ali četrt ure. v kateri "bom vsaj izvedela, kakšna sem prav za prav! Ves ostali dolgi dan pa itak neprestano_uživam vašo ljubezen in vašo... ne morem niti izreči. kot bi bila nekaj čisto posebnega in vendar počenjam le to. kar mi je v radost. Često me hoče zmečkati« ,..-,■» »Roža, če se uklonim ivoji volji, sc bos z veliko radostjo podala v svoje prostovoljno muce-ništvo. Ve ženske ste pač /c takšne, toda nc podam se .še. Jaz grem k temu gospodu samostanskemu pridigarju, da vidim, ali ima ta človek srce na svojem mestu. Nikakor li pa ne moreni obljubiti. da ga privedeni s seboj in seveda tudi ne. da se podvrženi njegovi modrosti. -- laz te bom tudi spravil gor m gledal, kako te bo mučila. Saj lahko vsak čas napravim konec, ko bom videl, da je tega žc dovoli. Jaz sem na kneginjo še vedno pomirjevalno vplival. Olej jo! Zdaj m. pa že zopet prikazuješ svoje premile oii kot bi »i kdo ve kaj obljubil. Toda kakšno jilacilo pn snreiniem jaz. čc ti pomagam?« Roža se je (ajinstveno nasmehnila. . Malo pa je rekla: »Potein pa se podava v dvorano. Sem že vse pripravila O Gizeli še ne bova govorila... Najprej boš slikal mene . Zdaj 6C o vsem tein ne bova prepirala. Jaz ne zahtevam od tebe nič drugega, nego da se prepričaš o tem, kar ti bom pokazala«. Harro je stopil k vratom, rekoč: »Zdaj si pa hočem prav dobro ogledati duhovnega gospoda. Njegovo 6liko dobiš pozneje.« Harro je korakal po izhojenih, škripajočih stopnicah v učno sobo samostanskega pridigarja. To so btle temne hrastove stopnice, preproste in grde. da ga je obšel neki tesnobni občutek. Prišedši do praga se jc moral malce jiripogniti, kajti ta hiša ni bila zgrajena za takšne velikane. Potrkal je. »No;er.« se je oglasilo od znotraj. Gospod samostanski pridigar je sedel jiri svoji pisalni mizi. katero so pokrivali kupi papirja. Ko |e grof Thorstein vstopil, se je dvignil ter mu je bilo videti, da je spoznal prišleca. Povsod knjige in zopet knjige da ni bilo opaziti sten. Nikakšnih slik! Pač pa se je odpiral imeniten razgled v dolino 6kozi troje majčkenih okenc. Harro se ie za čudeno vprašal: Ali inu je vse to zato potrebno, da more pasti približno tisoč ovčic?* In že se je namestil na spletenem stolu poleg pisalne mize Gospod samostanski pridigar, čigar lasje so bili že lahno osiveli, jc čakal. V njegovih očeh se v poslednjih letih zrcali še večji mir in njegova suhljata jiostava se je bila že upognila. Prav imenitno jc pristojalo njegovi glavi ozadje temnih knjig z zlatimi napfsi. »Vi sle proučevali mojo soprogo.« je Harro hipoma začel, »in ste gotovo zapazili, da se recimo. prav živahno zanima za verska vprašanja.* Samostanski pridigar je prikimal ter rekel: »Tudi sme že slišal, da prenaša svoje trpljenje i veliko vdanostjo.« >-Vse preveč vdanosti.« je /agodrnja! Harro. ■ona je utelešena strpljivost!« •Če vas morda zanima, gospod grof. vam lahko jiokažem zelo dragoceno listino iz tistih časov.« In začel je šariti v svoji pisalni mizi in Harro je menil, da si dotnišljujc ta gospod, da se namerava pri njem zakoreniniti, predem bo kaj uašel v teh kupih papirja. Toda motil se je. kajti imel je stvar ali pri roki ali pa je bil ta nered le navidezen. »Mar imate vi svoj posebni red, gospod samostanski pridigar?« je radovedno vprašal Harro, kajti on sam ni poznal nikakšiiega reda. Ako je iskal kakšno risbo, je moral zanjo vprašati Roža-marijo. -Gotovo, gospod grof,« je odgovori! z nasmeškom. »Tule. Tu je izpoved petnajstletne deklice, ki jo je sestavila sama brez kake tuje pomoči, kar razvidne iz sloga.« Harro je čital... njegova glava je klonila, zakrival si |e obraz z roko. Ah, tu piše tudi o njem... najdražji ljudje... Oči dušice so uprle vanj...« in je moral občutiti osaniclost in muko« ... Harro je odložil list. To je prav lepo, da ste lo shranili, gospod samostanski j}ridigar.<> »Seveda, gospod grof. to s|iada med moje zaklade.« In zopet je izginil list med drugimi papirji. Zdaj je začel Harro pripovedovati, m siccr le v kratkem o živčni bolezni svoje tašče in |->omanjk-Ijivi ljubezni, ki jo jc čutila za otroka. Prav dobro je pri tem slutil, da temu možu ne pripoveduje nič novega. Govoril je nadalje o zaskrbljenosti Rožamarije in njeni želji, da bi rada obiskala svoio mačeho in da se ne da s tem spravit v sklad njeno zdravstveno stanje. Presvetla bo io zelo nujno /eicla, go«spod prof. in vi ste |>o pravici zaskrbljeni, da bi to moglo škodovati gospej grofici." »Tega sem si svest, da hi gospod dvorni svetnik nikdar ne pristal na (o in radi tega vobče ne vprašam njega, marveč vas. gospod samostanski pridigar, ker domnevam, da pripada to vaši duhovni pristojnosti.« Gospod samostanski pridigar je zrl za hip v jiokrajino. nato pa je odgovoril: »•Gospod grof, jaz sem dvakrat obiskal pre svetlo knjeginjo. Njeno stanje je obžalovanja vredno. Tudi mi je jx»ročal gospod dvorni svetnik, kako je gospe grofici, odkar je v Braunecku. Ker me vprašujete, bi vam nujno svetoval, da ostane gospa grofica kot doslej doli in da ne odklepate zastckle-nih vrat navzgor. Kaj namerava gosjM grofica gori?« Harru se je razvedri! obraz, toda brž se je domislil in dejal: _ »Moja soproga pač to zelo nujno želi in je v moje največje presenečenje že uporabila zase žalostno priliko o nespametnih devicah. To im ;c silno potrlo, gos|Tod samostanski pridigar, in mislila je neizrečeno resno... Pojdije z menoj, gospod samostanski pridigar, in pomagajte mi jo pregovoriti!« »Gospod grof. samo zalo bi ne mogel iti z vami.. moral bt vendar tudi jioslušati gos|-»o grofico ...« Harro je zardel, toda ni mogel več zlahka preklicati svoje prošnje in r občutkom hlimbe je dejal: »Progim v«, da bi obiskali mojo soprogo!' Gospod samostanski pridigar je mirno in dostojanstveno odgovoril: »Gospod grof, jaz srni fo itak smatral zn svojo dol/noot, toda hotel sem še počakati, morebiti mi še prinese gosjiod dvorni svetnik ugodnejših vesti« »Pridite nemudoma, gosjvid samostanski pridigar!« Harro si je mislil: Čim prej je to dovršeno, tem bolje. Sicer pa kaže ta mož človeška čustva!' Flancla za perilo črtasta od 6 din naprej, enobarvna od 8 din naprej, rožasta od 12 din naprej, svileni barhenti od 24 din naprej v veliki izbiri pri F. I. Goričar - Ljubljana St. Petra cesta 29 in 80. MALI OGLASI ▼ malib oglasih velja vsaka beseda Dia 1'—; tenl-tovanjski oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Dia 10-—. Mali oglasi se plačujejo tako] pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega tnataja se ra-tuna enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Dia 2 60. Za pismene odgovore glede malib oglasov treba priložiti znamko. llužbodobe Izucen šofer - mehanik potreben k novemu luksuznemu avtomobilu, vesten ln trezen, po možnosti z garancijo, se takoj sprejme. Hrana ln stanovanje v hiši. - Ponudbe podružnici »SI.« v Celju pod »Šofer 835«. (b) IrJTTT? Phfffl IHnHHMnMBH Krompir rožnik, onclda in kresnik dobavlja vagonske količine Kmetijska zadruga v Ptuju. (1) Trgovci i! Naročite žepna celuloldna ogledalca s sliko dr. Korošca t Iščemo tudi potnike. »Etiketa«, Ljubljana, postni predal 302. (1) Najboljši trboveljski premog brez praha koks, suha drva I. Pogačnik Bohoričeva 5 Telefon ao-SS Širite »Slovenca«! Kupimo Električno centralo prednost pogon z motorjem na sesalni plin, kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Generator« št. 18993. (k) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št 3 fl 20 raznih spalnic orehove ln jesenove (Blu-menesehe) s petletno garancijo; 20 raznih kuhinj, nekaj jedilnic tn gosposkih sob - proda najceneje tovarna Malenšek, Drav-lje, »Slepi Janez«. (S) Poizvedbe Rezervno kolo znamke »Indla«, 7.50 x 20, od tovornega avtomobila, se je Izgubilo na cesti Marlbor-Ljubljana v noči od 3. na 4. dec. Najditelj se naproša, da javi svoj naslov proti nagradi Špediciji »Merkur«, Maribor. I Glasba Harmonij z več registri, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Harmonij« št. 19283. (g) Hranilne ■ ■ ava knjižice raznih denarnih zavodov, OBVEZNICE, BONE, VREDNOSTNE PAPIRJE RAZNE BANČNE IN DRUGE TERJATVE se kupujejo stalno po najvišji ceni in takojšnjemu izplačilu v gotovini Trg. ag. bančnih poslov Alojzij Planinšek LJubljana Beethovnova ulica 14-1. Telefon 35-10. k™h h i n Mlekarno oddam z Inventarjem zaradi odpotovanja za 1500 din. Naslov v upr. »SI.« pod št. 19267. (n) Gostilna in trgovina v Karlovcih št. 2 (občina Velike Lašče), se odda s 1. januarjem 1938. - Ponudbe na graščino Ortnek Razno Fantka 5 let starega, dam za svojega. Naslov v upr. »SI.« v Mariboru pod št. 1926. Smejali bi se radi? Pišite v drogerljo Gre-gorič, LJubljana, Prešernova ulica 5, po najnovejši, brezplačni cenik humor. (r) liR; Zobna KVČ vel rum' boste «»eU ' 12 s3 nrav UratKC"' p teP«ste Din 5 "*"' I Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, m prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, dragi oče, tast, stari oče in stric, gospod Matija Polič hišni posestnik v nedeljo, dne 5. decembra 1937, ob 17 po mukepolni bolezni in previden s tolažili svete vere v 82. letu svoje dobe izdihnil svojo blago dušo. Pogreb blagopokojnika bo v torek, dne 7. decembra ob pol 4 popoldne iz mestne mrtvašnice v Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo darovana v petek, dne 10. dec. 1937, ob 7 zjutraj v stolni in mestni župni cerkvi. V Mariboru, dne 6. decembra 1937. Ernestina Polič roj. Zatlankal, soproga: Marija Jarli. Mira Klemenčič, Ivana Namislow, Maks, otroci; vsi ostali sorodniki Brez posebnega obvestila. _ I V 88. letu svoje dobe je danes popoldne umrl naš predobri soprog, oče in stari oče, tast, svak in stric., gospod Joža Tomse - Savskidol pod maršal v pokoju Zemeljski ostanki blagega pokojnika bodo blagoslovljeni v torek, dne 7. t. m. ob 11 dopoldne pred hišo žalosti, Ob Ljubljanici št. 7. prepeljani v Podbrezje, kjer jih položimo oh 15 popoldne na domrčem pokopališču k večnemu počitku. Cvetje po volji blagega pokojnika v korist dobrodelnih namenov hvaležno odklanjamo in prosimo tihega sožalja. Ljubljana, Zemun, Beograd, dne 5. decembra 1937. .loiofa Tomše roj. Pavlin, soproga Ana Pretnar, hčerka Fran Tomše. artilerijski polkovnik za generalštabne posle, sin, .loža Pretnar, int. polkovnik morti., zet; Mara roj. Savnik, sinaha Joža, por. tregate, Nuša, Maša, Saša. Sonja. Saša, Tatjana, Jožek, vnuki Pogrebni znvod Gajšck Ivan. Ljubljana II Radio II MINERVA RADIO Najlepši model) za 1938. Njih čarobni zvok bo tudi vas navdušil. Najprimernejšo božično darilo I Bogata Izbira pri Kleindienst & Posch Maribor, Aleksandrova 44 Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno n»-obraženi posredovale« — Cesta 29. oktobre 61. S, telefon 87-83, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih In stanovanjskih hI« In vil. Pooblaščeni graditelj In sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) Preklic Pavel ln Marija Rožman preklicujeta, kar sta izrekla zoper Zaplotnika Bogomirja ln se zahvaljujeva, da Je odstopil od tožbe. (o) M laz Vam varujem Kožo! Rdeča, hrapava in razpokana koža dokazuje, da Vaša koža nima dovolj odporne sile, da je torej slaba. Zato je potrebno, da io krepčate in sicer z NIVEO. Kajti NIVEA vsebuje »Eucerit« in prodira skozi kožne luknjice globoko v kožo, ji dovaja hrano, jo krepča in ji zvišuje odporno silo. Zato uporabljajte redno NIVEO, da bi Vam ostala koža nežna, mehka in gibčna kljub vlažnemu in hladnemu vremenu! Zahtevajte povsod »SLOVENCA" + FRAN J A TOMČEVA roj. GARBEIS naznanja v imenu svojih otrok inž. Ivota, Karmen in Darke, da je dotrpel naš predragi soprog, oziroma papa TOMC ravnatelj tobačne tovarne v pokoju, rezervni kapetan 1. razreda imejitelj reda sv. Save 4. razreda in Jugoslovanske krone 4. razreda dne 6. decembra 1937, ob 1 zjutraj, previden s tolažili svete vere. — Pogreb bo v torek, dne 7. decembra 1937, ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Ljubljana, Cesta v Rožno dolino št. 20 na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 9. t. m. ob 7 v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Danes opoldne nas je za vedno zapustil naš dragi, dobri, skrbni oče, soprog, stari oče, stric itd., gospod Andrej Dolinar Po kratkem mukapolneni trpljenju je v bridkostih tega sveta izmučeno telo omahnilo v naročje materi zemlji, njegova blaga duša pa je odšla h Bogu Vsemogočnemu po večno plačilo. V tem letu nesreče nas je nemila usoda že drugič kruto zadela. Bodi Bogu potoženo! Na njegovi zadnji zemeljski poti ga spremimo v torek, dne 7. decembra 1937, ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti Bel jaška ulica 32 na pokopališče k Sv. Križu. Spodnja Šiška, dne 5. decembra 1937. Marjana, soproga Rado, Janko, Andrej, sinovi — Ivanka, Marija, hčerki in vse ostalo sorodstvo Za Juaoslovansko tiskarno v Liubliani: Karel Čel 'rdaiateli: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenžič