wmm
V §5, Qstók 4 I
isMM §s) taMk 4
IBOMiin



LITIJA
?
GIMNAZIJA BO?,
V Ji
m
s
m
'^S






rj


//,
;* n
'Vi
m
.4<l
r/
IM
L
V/PL
Sr r
*n
il
#
r/
i|,
4
r
'j


f .
'i 3
r»
r#n ^
IKC
’■	:4»>*
kl

m
i

M
M

0
i Ì

IV
/
m
rJ: '■
; 1
HRASTNIK
mmic
t mtt1
i
M

tf<4i
m: jW‘ y
‘C


UDRI PO ŠOFERJIH
V centru žagarja je naprodsu prodani paviljon (hiosh) v izmeri llm2.
Vse informacije na tel.: 0601/64 219 GREGOR DRR0VŠEK.
HK» d.o.o.
Uzlaho 76 61411 Izlake Ml. 0601/64 212
JŽDELHVR:
-	vrtnih ut
-	pergol
-	prodajnih paviljonov
-	cvetličnih horitov in
-	vrtnih sedežnih garnitur
V nas program smo vhljučili tudi bazene
različnih oblih in velikosti.
wumucsms- m ausai

ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj ih kupi CIJO zdaj.
že od 1.337.400 SIT dalje RENAULT
PRI NAKUPU VOZIL OLIO DO 10. MARCA VAM PODARIMO AVTO RADIO KASETOFON.
NAKUPNI POGOJI:
-	Takojšna dobava: R-5, TWINGO, CUO, R-19,
-	KREDITI za nova in rabljena vozila
-	LEASING za nova vozila
-	Omejena količina vozil CLIO in R19 po stari ceni
RABLJENA VOZILA: (z garancijo)
*	fì~5 CAMPUS 1/93 M	- R-5 CAMPUS 5V 12/89
10,500 km, 995.482 SIT	52.000 km 665.650 SIT : Z
*	R-5 CAMPUS SV W3	- R-S CAMPUS 5V 3/90	: .
i 44.000 km 988.880 SIT	39.600 km 735.000 SIT
V. ' * CUO RN 1.4/3V 5/91	* R-19 1.8/4V 8/92 .
66.000 km 1.133.000 SIT:	66.000 km 1.594.950 SIT
-	EKSPRES KOMBI 1 4 10/91	* GOLF MB 1.6 /87
-	21,000 km 1.123500 SIT : 103.000 km 800.100 SIT
-	/IX 11 TGE 4/90	* R-5 CAMPUS 3V 4/93
50.450 km 798.000 SIT	4.500 km 954.450 SIT
LEGENDA: * DODATNA OPREMA
H
ti*
WMmm
11111::
UVODNIK

Davki nas tišCijo, davkarji nas še bodo. Ali res, smo vprašali hrastniškega glavnega dacarja Uroša Rogliča. V teh dneh smo pozabili na davke vsaj ob smučanju in olimpiadi. V Zasavju smo imeli kar dve zimski prireditvi - igre na Vidrgi in srečanje smučarskih veteranov na Sveti planini. Ljudje se sploh radi zabavajo. Fenomenalno je bilo na koncertu Bajage v Ljubljani (ekskluzivna reportaža seveda v Zasavcu ne manjka), bogovsko na predstavitvi hare krišne v Trbovljah. Danes se prvič podajamo v jursko Zasavje -kakšno je bilo naše območje pred milijoni let? V temi pa se sprašujemo: kdo sploh še skrbi za mladino. Organizirana skrb je z leti povsem zvodenela. V Litiji bo morda bolje v novi knjižnici ali pa v novi gimnaziji. Vsekakor pa zna poskrbeti za mlade lutkar Nace Simončič. Ko bi jih le imeli več: Nacetov, Kljukcev in radovednih Tačkov.

v - - ■
Nace Simončič z radovednim Tačkom
NASLOVNICA: AD Uroš Klemen Foto: arhiv N. Simončiča
i±!£j

li
V ogledalu:Lojze Zupan
Gimnazija v Litiji?
Plin zares
Nova knjižnica v Litiji
Hrastnik: Stari gasilski avtomobili pripeljali pomoč
Litija: občinski proračun Pisma bralcev
Otroci - naša skrb
Uroš Roglič:
Smo vzorčna davkarija
Mladi gledališčniki na Luni Ljubljana poje z dušo Udri po šoferjih
Ukii
Lutkar Nace Jursko Zasavje
■
KOLEDAR
DOGAJANJ
15.	februarja - V Strojegradnji okrog 30 novih delovnih mest, zdaj okrog 30 novih še v trboveljskem obratu tr/.iškcga Peka. Na Uradu za delo pa trenutno beležijo še okrog 1300 brezposelnih.
16.	februarja - Zgodba o nezakoniti zadnji seji občinske skupščine v Trbovljah dobi legadne svoje nadaljevanje. Družbeni pravobranilec potrdi domnevo narodnih oziroma socialdemokratov, ki so mu nekaj dni prej pisali, da jih je predsednik IS zavedel. Bodo nanaslcdnji seji po pravobranilčevem nasvetu še enkrat odločali o osnutku proračuna za letos?
17.	februarja - Uradno sicer še ne, neuradno pa naj bi svoja občina postala tudi KS Dobovec, nekaj metrov pod Kumom oziroma nekaj metrov nad Trbovljami. Šteje vsega skupaj 404 volilne upravičence.
18.	februarja - V Zasavju se bojijo, da bodo ostali brez priključka na bodočo avtocesto. Zato bi radi čimprej začeli sodelovati pri pripravljanju tehnične dokumentacije, namenjene gradnji odseka Blagovnica - Vransko, na katerem, natančneje na Trojanah, bi si v Zasavju želeli imeti priključek v smeri Ljubljane in Celja.
19.	februarja - Sobota, sončna, toda hladna. Zasavje še vedno pod snegom, na smučiščih pa gneča. Tudi v Kandršah, kjer se ob 14. uri tega dne v šestih različnih igrah pomerijo turistična društva iz Zasavja. Tudi teh je šest.
19.	februarja - V trboveljskem Delavskem domuje živahno že dopoldne. Z vseh koncev pridejo moški pevski zbori, pobrateni s trboveljsko Zarjo. In Revija se zvečer lahko začne...
20.	februarja - Sončno nedeljo pa si naročijo krajani Svete Planinc in Čebin, ki priredijo že tretje po vrsti srečanje smučarjev - oldtimerjev. Malo za šalo malo zares sc jih prijavi kar enajst, medtem ko je gledalcev oziroma navijačev precejkrat toliko.
21.	februarja - Za zasavske šolarje prvi počitniški dan. Pri trboveljski Zvezi prijateljev mladine pripravijo kup prireditev. Prva med njimi se prične naslednjega dne: pohod na Gore.
Polona Malovrh
( , T SPET NOVI
UJAQ3J00V
LOJZE ZUPAN
V življenju sta ga gnali večna težnja in zanos: svoji raznoliki miravi (pri čemer je podobnost z znamenjem dvojčkov - kar je po horoskopu - zgolj naključna) se ima zahvaliti, da se je znašel tudi takrat, ko mu okoliščine niso bile naklonjene. O svojih doživetjih zna povedati marsikaj: kot pionir seje udeleževal proste telovadbe, s 16.leti začel sodelovati s kulturnim društvom, kjer je na odru večinoma igral glavne vloge v raznih "težkih" dramah. Igral je tudi nogomet, bil dolga leta načelnik nogometne sekcije, naredil izpit za nogometnega sodnika ter bil celo republiški nogometni sodnik.
Ker je bil vedno v delavskih vrstah, je do kruha težko prišel. Rudaril je v Franciji, in ko je s pričetkom druge svetovne voj ne prišel na dopust v Zagorje, je bil mobil iziran. Pozneje je bil tudi v taborišču. Po vojni je rudaril v Zagorju, kjer se je kmalu vključil v politično in kulturno življenje. Tako je bil predsednik občinskega sindikalnega sveta, predsednik KS Center, član občinske skupščine, upravnik počitniškega doma v Vrsarju in še kopico drugih funkcij je opravljal. Zdaj je že več kot dvajset let predsednik Društva upokojencev Zagorje. Kot tak je bil tudi pobudnik gradnje Doma ostarelih na Izlakah, leta 1976 pa pobratenja z Društvom upokojencem Žalec. Od vsega ima kup priznanj, ki so vzpodbuda za njegovo delo.
Zagorjani o njem vedo tudi to, daje izvrsten poznavalec sobnih rož, zato ga marsikdaj pobarajo za kakšen nasvet. Tudi sprehaja se rad. Ljubiteljsko pa se ukvarja s pesnikovanjem - letos bo izšla pesniška zbirka zasavskih upokojencev. Njegove pesmi so večinoma domoljubne in ljubezenske.
Pravi, da njegova življenjska pot ni bila lahka, a je težave premagoval z lahkoto. "Ker smo imeli podobne težave," pravi, "smo organizirali različne igre, nekaj, kar je ljudi privabilo, čeprav so bili težki življenjski pogoji. Delali smo zastonj, da bi razvedrili ljudi." Kljub temu, da bo letos dopolnil 80. leto, mu navdušenja in volje do dela ne manjka.
Petra Radovič



iSllllIlisil!
F[S]T[®3 tedna
Najlepši pogled na TV ekran ta teden. Bravo, Alenka. ■ ■	Foto: Tomo Brezovar ■
Mega
profitiranje
Zagorje - Saj ni res, pa je! Januarja so si prste obliznili vsi, ki so investirali v obveznice občine Zagorje. S stotisoč tolarji vredno zagorsko obveznico so tisti, ki so vanjo investirali svoje "skromne prihranke", zaslužili reci in piši - 34.510 tolarjev. Se pravi, da je vrednost obveznice občineZagorje vjanuarju porasla za dobrih štiriintrideset odstotkov. Temu naraščanju lahko sledi le še obveznica občine Laško, ki je porasla za "skromnih" devetindvajset odstotkov. Tudi zloglasna delnica Dadas ni mirovala. Narasla je za dobrih osemindvajset tisoč tolarjev, kar je veliko, vendar je preživljala že tudi boljše čase. Sicer je šele začetek leta in zgodi se lahko še marsikaj. Verjetno mnogi z nestrpnostjo čakajo in špekulirajo, kdaj bo pravi čas za prodajo ali nakup. Prava informacija je tako vredna zlata, nekaj malega pa je vseeno odvisno tudi od sreče.
J.N.
Rudniki
januarja
Trbovlje - Rudarjem je šlo januarja delo lepo od rok. Pridobili so 109.000 ton
premoga. Proizvodni načrt so presegli za 3.800 ton ali 3,7 odstotka. Delovne obveznosti so presegli v vseh, razen v trboveljskem premogovniku, kjer so imeli numjše težave zaradi odpreme goriva za potrebe termoelektrarne. V termocentrali se lotevajo pripravljalnih del za ureditev nove presipne postaje na Lakonci. V rudnikih sodijo, da se jim tudi ta mesec obeta dobra proizvodnja. Nov mraz, ki je pritisnil ta mesec, pa je povečal povpraševanje po trdih gorivih. Za razliko od januarskih izjemoma toplih dni, ko se je prodaja komercialnih vrst premoga malodane ustavila.
M.V.
Medijski hotel obnavljajo
Izlake - Rečeno, storjeno! Tako bi lahko na kratko označili začetek izvajanja druge faze urejanja Medijskih Toplic na Izlakah. Pred kratkim smo namreč v našem časniku zapisali, da s posodobitvami in drugimi deli tega turistično rekreacijskega objekta začno že letos marca. V resnici pa so z njimi začeli že te dni. Lotili so se prenove hotela: restavracije, ureditve zimskega vrta (k<ir bo lepa pridobitev, ker bo na
Gimnazija v Litiji?
Litija - Učenci, ki po OŠ želijo nadaljevati šolanje na srednjih šolah, se morajo obvezno vpisati v šole v drugih krajih, saj Litija že dalj časa nima nobene srednje šole. Zadnja, v katero so se lahko vpisali, je bila Srednja kmetijska šola v Šmartnem. Vs;ik dan se v različne kraje Zasavja, Ljubljano in Domžale vozijo vsi litijski srednješolci. Za vse, ki stanujejo daleč iz središča (Gabrovka, Dole, Vače), je šolanje še posebej drago, ker morajo v kraju šolanja tudi živeti.
Na zadnjem zasedanju občinskih zborov je litijski župan Mirko Kaplja predlagal, da bi Litija dobila vsaj dva oddelka gimnazije. Pogoji za gimnazijo v Litiji so - tako prostorski kot kadrovski. Za poučevanje bi lahko zaposlili domače kadre, ki se zdaj vozijo na delo v druge občine. Vsako leto sc v srednje šolanje vključi 240 dijakov. Vsaj šestdesetim bi z gimnazijo omogočili šolanje doma. S tem bi tudi staršem zmanjšali stroške šolanja. Izognili bi sc tudi pastem, ki mlade napoti v šolo čakajo na vlaku in v večjih krajih. Še posebej pa bi šolanje olajšali otrokom iz oddaljenih krajev. Manjše število oddelkov v šoli bi nekaj pomenilo tudi za kulturni in družabni razvoj kraja, saj generacij srednješolcev sedaj v Litiji ne povezuje nihče.
S srednjo šolo v Litiji bi popravili tudi izobrazbeno strukturo, ki je v litijski občini slaba. Kar 46% prebivalcev ima stopnjo izobrazbe od I. do III. skupine in le4.1 % prebivalcev višjo in visoko izobrazbo. Župan je pozval poslance in predlagal izvršnemu svetu, daproučijo možnostzaustanovitev srednje šole in ustanovijo delovno skupino, ki bo akcijo izpeljala.
J.K.
razpolago okoli 120 sedežev več), na vrsti bo tudi ureditev prezračevanja in klimatskih naprav, sanirali bodo streho hotela in na novo opremili in deloma tudi preuredili obstoječe sobe.
V tem okviru bo dokaj pomembna povsem nova, sodobna oprema restavracije, ki bo imela po končanih delih povsem novo podobo, prav tako ležišča v zgornjem delu hotela, posodobili bodo kuhinjo. Skratka, obnova bo korenita in bo stala okoli 900.000 nemških mark. Kot zanimivost lahko povemo, da bodo vsa omenjena in druga dela trajala 45 dni, izvajalca pa bosta poleg drugih Slovenijales in Kota Petrovče. V podjetju zatrjujejo, da bo med potekom del pokriti bazen delal normalno, prav tako aperitiv bar ob njem, na razpolago bo tudi seminarska soba, le druge hotelske zmogljivosti bodo
morali zakratek čas med prenovo zapreti.
M.V.
Enotno
poimenovanje
kraja
Zgornji Log - Slovenija ima veliko krajev, ki se imenujejo Log. V litijski občini sta dva. Pri Spodnjem Logu težav z imenom ni, zelo velika so pri prebivalcih Gornjega Loga. Ti imajo v svojih dokumentih napisani še dve različici: Gornji Log in Zgornji Log. Prebivalci se jezijo tudi zaradi tega, ker so podatki zajeti v računalniški mreži, niso pa istovetni s podatki, ki jih imajo narazličnih dokumentih. Krajani zato vztrajajo, da se spremeni ime kraja, ki naj se imenuje Zgornji Log, kakor ga domačini ves čas tudi sami imenujejo.
J.K.
7P^C
o

mmì s
Plin
V četrtek, 10. februarja, je na Ulici talcev v Zagorju pri stanovanjski hiši številka 37, last Anice in Toneta Čebina, obstalo delovno vozilo firme Modic iz Ljubljane, ki izdeluje centralne kurjave ter vodovodne in plinske instalacije. Torej se je začelo. Čebinova hiša je prva v Zagorju, ki je dobila tudi notranjo plinsko instalacijo.
Prijazen delovni pozdrav, stisk roke. nato pa takoj na delo; postavitev delovne mize, orodje in že je zaropotal stroj Hilli in sveder je zajedel v trdo steno, "grizel in grizel”. Kmalu je bila izdelana prva luknja za napeljavo cevi, ko je bila tudi že fiksirana celotna trasapo prostorih stavbe, kjerbo potekala plinska instalacija; plinska peč z gorilcem, napeljava, pa tudi plinski štedilnik v kuhinji. Z zadovoljstvom smo spremljali delovno skupino izvajalca Modic, ki je resnično lahko za zgled izvajalcem plinovoda v Zagorju. Samo še nekaj je: žal še ni dovolj jasno, kdaj bo težko pričakovani plin resnično "pihnil" v novoinslalirane cevi.
Katja Bebar Foto: Vlado Benko
«ivil
grcidnjo
Trbovlje - Pred tedni so z urejanjem mestnega parka na opuščeni površini na Leninovem trgu pričeli delavci SGP Zasavje. Zaradi snega, kije zapadel 13. in 14. februarja in zavoljo hudega mrazu tudi obstal, so dela zaustavili. Večino drevja in nekaterih grmovnic opuščenegapokopališča so ohranili, kar bo pripomoglo kozelcnitvi, vsekakor pa bo bodoči park bistveno poživil okolico.
Gradnja parka poteka v dveh fazah. Najprej bodo uredili poti za pešce, ograjo, izravnali teren, ozelenili površino, napeljali vodovod, izkopali jarke, položili električni kabel za javno razsvetljavo, kanalizacijske cevi, zelo videnje bodoči anfi teater. Na južnem delu parka so navozili in narinili kose porušene betonske ograje, nanje pa dosti zemlje in s tem ustvarili hrib, na katerem nastaja tribuna za okoli 250 sedežev. Del tribune je že pozidan. Pod njo bo na ravnini urejena ploščad iz kamna v obliki šahovnice in ta del parka bo namenjen večjim kulturnim in podobnim prireditvam in družabnemu življenju.
V drugi fazi naj bi parkovno površino obogatili še s klopmi, vodnjaki, glasbenim paviljonom, koši za smeti in še s čim, kar je odvisno od denarja, ki bo na voljo. Dela v prvi fazi naj bi končali vsaj do 1. maja letos. S parkom bo upravljala občina Trbovlje, s svojimi službami pa bo za urejenost in čistočo skrbela JKP Komunala, v bodoče pa naj bi imel vzdrževanje in urejanje na skrbi koncesionar, ki bi ga izbrali od najugodnejših ponudnikov.
Tine Lenarčič
Litijski karnevali so bili v preteklosti zelo znani in ' dobro organizirani, privabljali so množico obiskovalcev od blizu in daleč. Ko so pred desetletjem zamrli, seje Litijanom tožilo po njih, pogovor je večkrat nanesel na politično satiro, ki jeobarvala vsebino karnevalov. Več od tega ni naredil nihče, dokler... se ni lani na pustni torek po Liliji prevažal Bedanec s Pehto, Kekcem in harmonikarjem, kije širil govorice, da bo naslednje leto spet pravi pustni karneval s povorko in vsem, kar sodi

/<■//-
z
Zk
mtfZiiAVi
f V£
I
Kar je govoril, je tudi s t ori l| Organiziral je tridnevno pustovanje, ki so ga bili ljudj| željni, v njem pa so tudi radi sodelovali. Sodelòvali sfi kot obiskovalci, na vseh treh prireditvah jih je bilo skoraj 10.000. Veliko navdušenje je vladalo med mladimi,ki so šli v povorki, paludi med tistimi, ki sonekočvkamevalihž.esodelovali in se mu pridružili znova letos. Pusfjif norčije so torej za nami. Nekatere stvari pri organifaciji oživljenega pustnega karnevala v Liliji bofjt|:ba še izpiliti ali spremeniti, karneval pa vsekakor^fidaljevati.
Organizatorju litijskega kamevhii v letu 1994.Joškotu Godcu prižigamo Zasavcev« laWjjio, ker je dokazal, da je pustni karneval še možno izvesti in gaje tudi izvedel,
,	«	* j	v ^
ter v obvezo, da ga Organizira se v naprej.
J.K.

a

Nova knjižnica v Litiji
Malokatera slovenska knjižnica ima svoje prostorske zmogljivosti tako velike, da vanje brez problemov razporedi vse gradivo, bralcem pa zagotovi dovolj prostora v čitalnici in ima še dodatne prostore, v katerih potekajo prireditve (razstave, literarni večeri, predavanja). Tudi litijska jih še nima. Čeprav je prav prostorska stiska tista, ki se leto za letom pojavlja kot najbolj problematični del litijske knjižnice, se tega problema v preteklosti niso sistematično lotili. Knjižnica seje od leta 1982 ves čas širila in pridobivala po nekaj m2. Leta 1982 seje preselila iz 50 m2 v Farbarjevem gradu na 100 m2 v stari občini. Danes ima v isti zgradbi 220 m2. Za svoje normalno delo pa rabi 886 m2.
Lani je IS sprejel sklep, da dobi knjižnica celo zgradbo, v kateri že deluje, nekdanje glavarstvo v Litiji. Knjižnica bo tako v kratkem pridobila še dve nadstropji. To sicer za njeno delo ne bo najbolj ustrezno, za razporeditev gradiva, delo z bralci in prireditve pa veliko bolj ugodno. Prostornina še ne bo v celoti zadovoljevala normativov, manjkalo bo še 226 m2.
V sredo, 16. februarja, je ing. Jože Poglajen v prostorih litijske knjižnice predstavil načrte za njeno obnovo. Ker je zgradba stara že čez sto let, so za novo namembnost in usposobitev potrebnji večji posegi. Podreti bo treba več sten, da bodo prostori vsaj delno ustrezali dejavnosti knj ižnice, obnoviti bo treba električno in vodovodnno napeljavo, ogrevanje, velik poseg bo zahtevala tudi odprava vlage (potreben bo odkop na zgornji strani stavbe in izdelava betonskega zidu), zamenjati bo treba dotrajano streho in okna ter obnoviti fasado.
.....:..
Dober obisk
Učenci nižje stopnje OŠ Litija so zadnja dva tedna vsakodnevno obiskovali Matično knjižnico Litija, kjer
ustvarjalnost. Knjigeso bile tako aanimive. da so ucenei
oočiEmi^l^
predstave. Vsak dan so aavrteli ti,m ali risanko, po ^o,„ž„„g„,B.,neylnO,okkak,adov.Ogi.

Prostori bodo funkcionalno urejeni tako, da bo zgrajen nov vhod z zgornje strani ob železnici. V pritličju bo urejen mladinski oddelek, neknjižno gradivo in časopisna čitalnica. V prvem nadstropju bo leposlovje za odrasle, poučne knjige, študijska čitalnica in domoznanski oddelek. V kleti bodo skladišča in večnamenski prostori za delo z bralci. S predstavitvijo načrtov se bo pravzaprav šele začela prava akcija za prostore knjižnice. Potrebno bo poiskati sofinancerje, saj občina 60 milijonov, kolikor bo adaptacija stala, trenutno nima. V osnutku proračuna za leto 1994 je za to namenjenih le 6.800.000 SIT. Lilijani računajo tudi na sredstva izMinistrstva za kulturo in zbiranje sredstev iz drugih virov. Ker pa Litija v letu 1995 praznuje 850 letnico od prve omembe imena kraja, je to priložnost, da enkrat pokaže posluh tudi za kulturo in svojo knjižnico..
Joža Konjar
Takšna bo nova knjižnica.
Nov zagon turizmu
Trbovlje - Zasavski regijski odbor za turizem je v sredo, 23. februarja v sodelovanju z gospodarskim zborom Trbovlje pripravil delovni pogovor, ki so se ga udeležili predstavniki turističnih društev in krajevnih skupnosti. Vabilu pa se je odzval tudi predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič. Podrobneje je predstavil strategijo razvoja slovenskega turizma, aktivnosti turistične zveze Slovenije v letu turizma in nekatere zakonodajne novosti. Upamo, da bo rezultat pogovora v kakšni od krajevnih skupnostih novo turistično društvo, regijski odbor si prizadeva oblikovati zasavsko turistično zvezo. Ena izmed prednosti nalog pa bo tudi profesionalizacija dela.
M.G.
Ekološko izobraževanje
Trbovlje - Revirska ljudska univerza v Trbovljah je pred kratkim zaključila z zanimivim projektom splošnega ekološkega izobraževanja. Pri tem ji je pomagalo Ministrstvo za šolstvo, po skupnem dogovoru pa so projektno nalogo zdaj poslali še komisiji za izobraževanje odraslih pri Zavodu za šolstvo. Komisija bo presodila, koliko je projekt splošno uporaben, nakar ga bodo začeli izvajati. Zanj pa sc že zanimajo tudi ostale ljudske univerze po Sloveniji. V ovini ekološkega izobraževanja je to že drugi tak projekt in za sedaj še edini te vrste v državi. Pripravila gaje posebna delovna skupina pri RLU. Prvega (namenjenjeekološkemu izobraževanju po podjetjih - onesnaževalcih) uspešno izvajajo že leto dni. Dnigi pa je splošen, namenjen osveščanju prebivalstva sploh. Z njim želijo tako posameznika kot družbo opomniti, kolikšen vpliv vendar lahko ima pri varovanju okolja.
P.M.
L -.........	J

v
o
Udeleženci: gostje iz Nizozemske -vozniki, med njimi policaj, pravnik..., spremljevalec iz Urada za priseljence in begunce Janko Vrhunc, vodja zbirnega centra v Hrastniku Tjaša Kohne, podpredsednik medresorske skupine za nastanitev in oskrbo beguncev v občini Hrastnik Vili Zaletel, begunci, sedma sila.
Pomoč v Hrastniku
V zbirni center za začasne begunce v Naselju Aleša Kaplje v Hrastnik je v torek prispela humanitarna pomoč iz Nizozemske. Treh ton hrane, higienskega pribora in igrač so se v centru razveselili še toliko bolj, ker je bilo v pošiljki po dolgem času spet povsem novo in kakovostno blago. Humanitarno pomoč, v 20 slovenskih zbirnih centrih so razdelili 50 ton tovora v vrednosti 250 tisoč DEM, so Nizozemci zbrali v široko zastavljeni akciji v tamkajšnjih šolah in podjetjih.
"Darilo" so v Slovenijo pripeljali s konvojem dvajsetih tovornjakov. Humanitarna organizacija "Stichting Humanitaire Hulp Bosniers" pod vodstvom našega rojaka Viktorja Šolarja je akcijo organizirala skupaj z "Magirus Deutz Club", avtomobilskim klubom, ki ga vodi predsednik Kessels. Celoten projekt, zbiranje pomoči na Nizozemskem ni teklo prvikrat, so zdaj povezali z atraktivnostjo, predvsem pa s turistično promocijo Slovenije. Urad za priseljevanje in begunce pri vladi Republike Slovenije je zato v spremnem dopisu centrom poudaril pomembnost predstavitve Slovenije v najlepši luči ter prepričati donatorje o miru in turističnih lepotah Slovenije. Že zdaj je bila akcija v nizozemskih medijih deležna velike podpore. Tudi vtisi ob vrnitvi bodo najbrž odmevni - konvoju so se namreč pridružili tudi novinarji. Zgodbe, kakršno objavlja Zasavc, v Amsterdamu kljub temu ne bodo brali.
Neverjetno, a resnično
Prizor kot v filmu. Gruča ljudi, zvečina otroci, stoji v varnem zavetju nizkih, barakam podobnih stavb. Dvorišče je polno blata. Nestrpni pogledi v dolino, od koder bo makadamska pot vsttk čas pripeljala nekoga in nekaj.
In potem so pribmeli. Otroci so strmeli v prihajajoče čudo. Ženske z nenavadno zavezanimi rutami so za trenutek nezaupljivo izginile in se spet prikazale. Čudo pa je še bolj čudno zatrobilo.
Kar verjeti nismo mogli. Trije starinski gasilski avtomobili. Oldtimerji, ki so kljub blatni prevleki dokazovali, da so negovani, skrbno ohranjeni in brezhibni. Hupe še na ročni poteg.
Šele moder policijski avto nas je zdramil in prepričal, da smo še vedno tu in zdaj. Skoraj namesto pozdrava prvo vprašanje (razumeli bodo angleško ali nemško) - kako hitre so, bognedaj reči, te stare kripe. S 70 km/h so drveli po evropskih avtocestah, vendar bo njihov naslednji prihod v Slovenijo še večji podvig. Ozkim slovenskim cestam navkljub, "ki pa so kar v redu", bodo večdesettonsko pošiljko prihodnjič beguncem dostavili z enim samim supermodernim transporterjem. Brezplačne usluge v seriji hotelov Novotel in restavracijah Me Donald s, zavarovanje Avto moto zvezcNizozcmskc, urejene mejne in carinske formalnosti ter policijsko spremstvo ne odtehtajo negotovih občutij na poti. Se podajajo v vojno? Med tanke in ruševine? Žena gaje rotila, naj se ne spušča v avanturo - zdaj komaj č;ika, da se vrne na Nizozemsko in jo preseneti. Dopust bosta.
kot že pred mnogimi leti, preživela na naši obali.
Tehnične motnje
Hm, kdaj bo konec vojne tam doli? Samo Bog ve. Morda vprašanje s protivprašanjem: kdaj boste pa vi, Slovenci, v Natu?
Ko lenebi imeli tolarjev! Tako podobno je dolarjem. Z odprtimi usti so obnemeli, ko je v ušesa padel podatek, da vsakemu beguncu dnevno pri tiče največ 350 t(d)olarjev. Mi pa vam pri vsem tem razkošju tako daleč pripeljemo plišasto igračko, darilo učencev šole Antonius Mavo School in pet minut pozdrava na videokaseti vrstnikom brez doma. Da bo zgodba zaključena: posnetka si nismo ogledali. Tehnične motnje. Morda se bo našel kdo, ki sé spozna na videorekorder in televizor v zbirnem centru za začasne begunce v Hrastniku.
Nizozemci bodo menda še prihajali - in takrat bi res radi videli, od kod.
Mateja Grošelj
Vsekakor bo izplačilo poračuna upokojencem in delno poviš;ui je pokojnin malce olajšalo položaj vseh, ki so doslej prejemali do 30 tisočakov pokojnin. Če je bilo teh še predzadnji lanski mesec približno 220.000, jih bo ob februarskem izplačilu bržčas kakih dvajset tisoč manj. S tem se počasi, vendar vztrajno vsaj nekoliko izboljšuje položaj vseh, ki prejemajo nižje pokojnine. Morali pa se bodo navaditi na slabše čase; že večkrat smo omenili skorajšnjo razpravo o spremembah sedanjega pokojninskega sistema.
Vse je odvisno od tega, kako bodo v parlamentu sprejeli vrsto ugotovitev s tegapodročja, zlasti iz primeljalne študije sistemov pokojninskega varstva. Sestavljali so jo menda dve leti in kot se sliši, so nekateri podatki v njej dokaj vznemirljivi. Na kratko: v zadnjih letih smo pri nas pogosto spreminjali pravila igre v pokojninskem varstvu in širili obseg pravic; samo tu in tam so bili hkrati
prikazani ekonomski učinki širitve pravic, zlasti pani bila nikoli sestavljena resnična primerjalna razčlenitev situacije, ki jo širitev pravic povzroča pri zaposlenih, tedaj aktivni generaciji.
Nič presenetljivega ni v trditvi, da je vprašanje, kako bo čedalje večje prispevke upokojenih zmogla sedanja aktivna generacija, ko pa ji obešajo tako zahtevne obveznosti, da jim ne bi bila kos niti dežela z ustreznejšimi ekonomskimi kazalci, kot je naša. Kažejo se med drugim v predlogih po zviševanju starostne meje za upokojitev, izenačitev moških in žensk, upoštevanje vseh plač in ne le tistih iz najugodnejšega desetletja v osnovo za pokojnino. Ne nazadnje prenos obeh socialnih korektivov v pokojninskem sistemu na državo oziroma njen vsakoletni proračun. Kot je videti, se ne bo mogoče izogniti niti postopnem uvajanju zviševanja starostne meje in izenačevanju pokojninske dobe žensk in moških.
Milan Vidic
»sr
Republika Slovenija Skupščina občine Zagorje ob Savi
Na podlagi 3. in 6. člena Zakona o referendumu za ustanovitev občin (Uradni list RS, št. 5/94) in po dogovoru s predsedniki krajevnih skupnosti sklicujem
ZBORE OBČANOV
za določilo referendumskih območij za ugotovitev volje prebivalcev za ustanovitev občine.
Zbori občanov sc sklicujejo po krajevnih skupnostih in sicer:
1.	KS KISOVEC - LOKE, ponedeljek, 28. februarja 1994 ob 17. uri, v domu Svobode Kisovec;
2.	KS FRANC FARČNIK, petek, 4. marca 1994 ob 18. uri, v prostorih podjetja TE-VE Varnost
3.	KS SENOŽETI - TIRNA, sobota, 5. marca 1994 ob 18. uri, v Gasilskem domu v Scntlambcrtu
4.	KS RAVENSKA VAS, nedelja, 6. marca 1994 ob 10. uri, v Gasilskem domu v Ravenski vasi
5.	KS ŠENTGOTARD, nedelja, 6. marca 1994 ob 10. uri v Osnovni šoli Scntgotard
6.	KS JOŽE MARN, torek, 8. marca 1994 ob 17. uri, v stekleni DD
7.	KS KOTREDEŽ, sreda, 9. marca 1994 ob 18. uri, v Gasilskem domu v Kotrcdc/.u
8.	KS RUDNIK - TOPLICE, četrtek, 10. marca 1994 ob 17. uri, v Osnovni šoli Tone Okrogar
9.	KS IZLAKE, petek, 11. marca 1994 ob 18. uri, v Zadružnem domu Izlake
10.	KS PODKUM, sobota, 12. marca 1994 ob 17. uri, v prostorih KS Podkum
11.	KS ČEMŠENIK, nedelja 13. marca 1994 ob 8.30. uri, v dvorani Prosvetnega doma v Cemšeniku
12.	KS MUNSE - KOLOVRAT, nedelja, 13. marca 1994 ob 17. uri v Zadružnem domu na Mlinšah.
Izražanje volje za ustanovitev novih občin je ena od osnovnih ustavnih pravic državljanov Slovenije, zato vas vabim, da se zborov občanov udeležite v čimvečjem številu.
Predsednik skupščine občine Zagorje ob Savi:
Matjaž Švagan
J
Kidričeva 19, ZAGORJE
Saim 'Ikd
Velika razprodaja obutve in tekstila
do razprodaje zalog.
CENE
TUDI 1
MOŽNOST PIAČILA S ČEKI Ali NA ODLOG PLAČILA
POHITITE, KOUČINE SO OMEJENE!


m
• ]£
S
o F
1.	-1. POLJUBI ME-Spin (4)
2.	-3. SIERRA MADRE-Viki (4)
3.	-/.ZANZIBAR-Čuki (1)
4.	-4. RADA BI - Sendi (2)
5.	-/. NOVSVETLJUDI-Baltazar (1)
?
LU
O
3
h-


1,	-1. ALL FOR LOVE - Bryan Adams, Rod Stewart, Sting (3)
2,	-2. irSALRIGHT-East17(3)
3,	- 3. TRDE LOVE - Elton John & Kiki Dee (5)
4,	- /. WITHOUT Y0U - Mariah Carey (1 )
5,	- 5. WILL Y0U BE THERE - Heart (2)
""'j
Ul
■ 1
Ipt
Glasujem za:
Moj naslov:
I
■ Glasovanje po dopisnicah na naslov: Radio Trbovlje, Trg svobode 11 a, 61420 Trbovlje | do srede v tekočem tednu. Na sporedu ob nedeljah ob l8.uri.
Zaključni računi 93
Prihodnji ponedeljek se izteka čas, do katerega morajo vsa podjetja oddati Službi družbeni knjigovodstva svoje zaključne račune gospodarjenja za minulo leto. Koliko podjetij bo moralo izpolniti to obveznost, ta trenutek ni znano, povedati pa velja, da je v lanskem juliju oddalo službi svoje računovodske izkaze, se pravi polletne obračune, 370 zasavskih podjetij, kar je bilo 58 več kot ob koncu leta 1992. Zato lahko sklepamo, da jih bo tudi tokrat nekoliko več.
Do prvega širšega pregleda rezultatov poslovanja bomo prišli že konec marca; SDK ponavadi najprej sešteje rdeče številke iz lanskega poslovanja. S vojčas so bili zaključni računi zelo široko področje sindikalne dejavnosti; sindikati šobili nosilci vsehrazprav o poslovanju podjetij. Zadnja leta naj bi rezultati iz teh računov postali nekakšno vodilo sindikatom, zlasti pa samoupravnim telesom pri odločanju o tem ali so direktorji uspešno opravili svoje dolžnosti ali bi zaradi neuspešnosti kazalo sprožiti postopek za njihovo izmenjavo. Vse skupaj je izzvenelo v prazno grožnjo, brez prave vsebine, razen v posamičnih primerih. Očitno velja, da je ustrezna poglavja, podatke v zaključnih računih mogoče prikrojiti, jih po svoje pokazati ali zaobiti, zato jih ne štejejo za povsem verodostojne kazalce poslovanja. Vprašanje paje, če držijo omenjene sodbe, ali je sploh smiselno prikrojevati podatke, četudi drži, da se to včasih splača.
M.V.
Grožnje
rudnikom
Zmanjšanje vseh sredstev za letošnje poslovanje, med drugim tudi za nadaljnje investiranje za dograditev novega, sodobnega šahta v hrastniškem premogovniku, kot tudi za nekatere druge dogovorjene dejavnosti v tem letu, bo rudarskim kolektivom dobesedno nastavilo nož na grlo. To pa ni vse: predvidenih 700 milijonov tolarjev za subvencioniranje je okleščeno na vsega 550 milijonov, vendar jih utegne parlament v proračunskih razpravi pred sprejetjem še oklestiti.
Vračanje izhodiščnecenepremoganaraven iz leta 1992, bo povzročilo vsaj 2,2 milijarde tolarjev primanjkljaja, odprtih pa imajo še 1,7 milijarde tolarjev iz leta 1993. Izračuni kažej o, da bi se subvencija za giga joul od lanske ene marke zmanjšala za polovico in naj bi bila po
novem le še 50 pfeningov. Če so v rudnikih šteli prejšnje leto za eno najneugodnejših v zadnjem času, utegne biti leto 1994 tako zelo črno, da se ne bo izteklo drugače, kot s popolnim kolapsom. Ta čas in še deloma pomladi, ko proizvodnja poteka bolj ali manj v ustaljenih okvirih, bodo še nekako izvozili; kako bo poleti, nihče ne ve, dodajajo v rudnikih, ko skušajo preračunati, do kdaj še lahko preživijo.
Tako utegnejo sedanji izračuni pravzaprav izničiti vsa predvidevanja, verjetno tudi vse tiste načrte, ki so se zdeli stvarni, ker so temeljili na trdnih zagotovilih vlade oziroma nj enega sekretariata za energet iko. Sicer znabi ti tudi v tem primeru drži staro pravilo, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Zanašati se le na to, je bolj blažev žegen kot ne.
M.V.
Turistične Izlake
Znano je, da se Izlake že vrsto let oklicujejo kot "turistični" kraj, kjer lahko gostom iz leta v leto več ponudijo. Lansko leto so dobile sodoben kopališki kompleks, letos bodo začeli z adaptacijo hotela. Za lepimi besedami pa sc skrivajo tudi slabe strani sedanjega turističnega kompleksa. Krajani iz ulice Medijske Toplice, ki imajo krasen pogled na termalni kompleks že vrsto let opažajo ob večjih nalivih na strehi hotela vzdrževalce, ki kar s polivinilnimi plahtami zagotavljajo nepropustnost strehe, saj bi se v nasprotnem primeru
lahko marsikateri gostskopal tudi vpostclji. Nedvomno vodstvo hotela pozna te probleme in verjetno bo z adaptacijo zagotovilo tudi nemoteno spanje ne le svojim gostom, temveč tudi svojim vzdrževalcem.
V	letošnjem letu naj bi uredili tudi poletno kopališče. Ob njem je zgrajenih vrsta lokalov za izvenpenzionske storitve, ki še vedno samevajo. Razen pogumnega lastnika bifeja, ki se je soočil ne le s poslovnimi problemi, temveč tudi z "namakalnimi". Terasasto zgrajeno kopališče je namreč na večih mestih porozno. Svojejeprispeval tudi videz praznih lokalov, ki ga dopolnjujejo preluknjane in polomljene stropne plošče-delo objestnežev, ki jim je praznina šla preveč v nos.
V	letošnjem letu namerava MT urediti še sprehajal ne po ti okrog termalnega centra. Lepo in prav, če ne bi borih sto metrov stran ob najbližji hiši videli pravi železni odpad. Kakšnih 250 metrov višje leži lična cerkvica zaselka Podlipovica. Vsekakor se gostje v vseh turističnih krajih radi odpravljajo na ogled sakralnih objektov in njihove okolice. Tu si bodo lahko ogledali razpadajoče pokopališče, ki ima vrsto spomenikov kar na smetišču v globeli za cerkvijo. Obiskovalci kopališča mečejo tja tudi uvelo cvetje in ostanke sveč, bližnji kmet pa še vse, kar ostane na kmetiji - pravo tihožitje in paša za oči, ki bi si radi ogledali lepote izlaške doline. Vse to in še nekatere smerokaze bi bilo potrebno urediti, da bi se Izlake res približale turističnemu kraju, s katerim bi se bilo vredno hvaliti.
Komuniciranje
Prvi "K" poslovnegaKonteksajedoločil termin Komunikacije. Ste že kdaj govoril sami s seboj in si pri tem mislili: "Pa le imam nekoga, ki me posluša in mi pametno odgovarja! " Sami s seboj ste torej uspešno komunicirali, kar pomeni, da sta bila oba udeleženca (v teni primeru vi sami) aktivno udeležena. Medtem ko ste vi govorili, vas je vaš partner poslušal, nakar je sledila njegova povratna reakcija. V procesu izmenjave informacij sta bila z izražanjem potreb, želja in pričakovanj udeležena oba, skupaj sta vplivala na izide in oblikovanje alternativ. Vsi, ki bi se komunikacijskemu procesu radi izognili, češ, daje zamudno in nepraktično, bodo ubrali bližnjico. To je ukazovanje. Predpogoj vsakemu ukazovanju je hierarhija ali prevladujoč položaj enega od sogovornikov. V
Mojca Kunšek
poslovnem svetu oziroma delovnem procesu se ukazovanja lahko poslužujejo tisti, ki jim položaj dopušča nekoga "pod seboj". Paje tovrstno komuniciranje še uspešno?
Ukazovanje, ki temelji na argumentih moči, ne daje rezultatov. Najbrž ste že sami, seveda, če tudi vi niste ukazovali, doživeli odpor, ko vam je nekdo zviška vsiljeval svoje mnenje, navade ali določil delo. Komuniciranje na ukaz ne deluje, pravi Brane Gruban iz družbe za komunikacijski management. To pa potrjuje tudi raziskovalni projekt Odličnost vkomuniciranju Mednarodnega združenja, saj se je izkazalo, da sta učinkovitost in uspešnost usodno odvisni od stopnje pripravljenosti oziroma zavzetosti vseh udeležencev komunikacijskega procesa.
Mateja Grošelj

m
Nov svet revije
Zagorje-Na 39. seji IS Zagorje ob Savi so se med drugim dogovorili, da bodo pristopili k ponovni postavitvi razstave o narodnoosvobodilni vojni v muzeju NOB. Za postavitev zbirke je zadolžen Revirski muzej Trbovlje. Denarna sredstva v višini 700.000 sit bo zagotovil občinski proračun. Obravnavali so predlog povišanja cen pogrebnih storitev za 10 odstotkov, kar je v skladu z rastjo drobnoprodajnih cen v drugem polletju leta 1993. Po predlaganih novih cenah bi najcenejši klasični pogreb stal 64.039 sit, žarni pa 61.689 sit. Dogovorili so se. da bodo javno razgrnili osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora na območju občine Zagorje ob Savi. Javna razgrnitev bo trajala 30 dni v avli upravne zgradbe SO Zagorje. V tem letu bodo v občini začeli izvajati laično nego na domu kot obliko pomoči posameznikom, ki niso vključeni v bolnišnično ali zavodsko oskrbo. Sredstva potrebna za izvajanje te oblike pomoči znašajo 360.000 sit.
Od 13. do 16. maja bo v občini že 14. tradicionalna revija MPZ Slovenije, ki sodi med največje organizacijske projekte na kulturnem področju v občini Zagorje. Imenovali so nove člane sveta revije. Za predsednika so določili Matjaža Švagana, tajnica jc Blanka Šmit, blagajnik Majda Vrtačnik, člani pa so: Drago Butja, Mitja Beuermann, Majda Brvar, Marija Mikla včič, Slavka Flis, Majda Hauptman, Danica Kovač, Rihard Majcen, Nande Razboršek, Majda Drnovšek, Marko Studen in Ivana Laharnar.
K.B.
Seminar za trgovce
Trbovlje - Trgovci in trgovski poslovodje, ki bodo po novih uredbah opravljali preizkuse znanja, se lahko prijavijo k pripravljalnemu seminarju. Organizirala ga bosta Obrtna zbornica Trbovlje in Revirska ljudska univerza Trbovlje in ga
glede na precejšnje zanimanje najverjetneje izpeljala v Trbovljah. Program izobraževanja bo usklajen s programom, ki ga izvaja Gospodarska zbornica - Združenje za trgovino, ki bo tudi imenovala izpitno komisijo. Pripravljalni seminar za preizkus znanja za trgovce bo obsegal 42 ur in za -trgovske poslovodje 60ur. Prijave že zbirajo na OZ Trbovlje in RLU Trbovlje.
M.G.
Davčna
napoved
Zasavje - Obrtne zbornice opozarjajo vse obrtnike in podjetnike. da morajo do 28. februarja oddati napoved za odmero davka od dohodkov dejavnosti, podjetja pa bilanco. V napovedi jc potrebno podpisati vse priloge, četudi so
prazne. Med prihodke obratovalnice je potrebno dodati tudi obresti na žiro računu. Kdor napovedi ne bo oddal do dogovorjenega roka. sc bo moral zagovarjati pred sodnikom za prekrške.
K.B.
Obrtniki
smučarji
Trbovlje - Ta konec tedna bodo razburljivo preživeli trboveljski in zagorski obrtniki - smučarji. Pomerili se bodo na tradicionalnem zimskem srečanju na Kopah nad Slovenj gradcem. Tekmovanje poteka vsako leto. vendar nimajo določenega stalnega datuma. Prilagajajo se snežnim razmeram. Letos vsaj težav s snegom ne bo.
POGLED
^gpznega parketa
Delnice se umirjajo
Četrtkov borzni sestanek je minil v umirjanju trga vrednostnih papirjev. Zanimivo. da v prvem krogu z RSL1 sploh ni bil sklenjen noben posel, RSL2 pa se je prodajala po tečaju 1 10, kar je pomenilo rahel padec z nivoja 110.7. Samo še posla z Lekovo obveznico prve emisije po tečaju 100 ter z obveznico občine Zagorje po tečaju 80 in pravo trgovanje seje pravzaprav šele začelo. Namreč z delnicami. Takoj po izklicu so se delnice Dadasa prodajale po 237.000 in se povzpele na 239.000 tolarjev. Zaključni tečaj Dadasaje bil 238.176 tolarjev, kar jc glede na dogajanje v prejšnjih tednih več kot simbolično. Tako imenovani "enfant terriblc" med delnicami je še vedno Probanka. ki nikakor noče porasti preko dobrih 20.000 tolarjev, čeprav bi bilo to po doseženih rezultatih poslovanja več kot pričakovano.
V prvem krogu je prednostna delnica Komercialne banke Triglav stala 47.500. delnica Mladinske knjige založbe pa kar 7.100 tolarjev. Nikina delnica seje ustavila pri 97.500 tolarjih, obe delnici SKB banke sta obdržali tečaja okrog 30.000 za prednostno in 34.000 tolarjev za redno. Delnica Term Čatež doživlja preporod pri tečajihprcko915 tolarjev. V drugem krogu je RSL1 porasla na 100,9, "dvojka" na
111.	RSL8 pa na 94,6. Petkovo trgovanja na borznem informacijskem sistemu jc potekalo relativno mirno. Lekova delnica je porasla na 12.500 tolarjev in delnica M KZ padla na dobrih 6.500 tolarjev, ostali tečaji soostali blizu dosedanjih. Pri trgovanju z vrednostnimi papirji manjkajo samo še pravi papirji, ki sc bodo pojavili s procesom privatizacije in lastninjenja. Potem bo borza resnično odsev dogajanja v gospodarstvu.
Milan Povirk
M.G.

Obračun dajatev
Hrastnik - Večini ljudi povzroča veliko preglavic pri obračunu pogodbenega dela nov način obračuna dajatev, zato primeren predlog. S prevzemnikom del sc na primer dogovorite, da mu boste plačali za opravljeno delo 20.000 sit neto in potne stroške v vrednosti 6.000 sil. Neto osnovi 20.000 sit prištejemo stroške 4.000 sil in jih pomnožimo s količnikom 1,2903. kar znese 30.967.00 sit, temu znesku odštejemo 25 odstotkov davka od osebnega prejemka od 90 odstotne bruto osnove (6.967 sit) in od tu dobimo neto plačilo prevzemniku del. ki znaša 24.000 sit.
Obveznosti izplačevalca (osnova za vse dajatve je bruto izplačilo) so: 25% posebnega davka (7.741.70 sit), 5% prometnega davka od storitev po tarifi 1 (1.548.30 sit), 6% prispevka za SPIZ (1.858.00 sit) in pavšalni prispevek za zdravstvo ob vsakem izplačilu (200,00 sit), kar skupaj znese 11.348.00 sit. Izplačevalec bi davčnemu organu nakazal skupno obveznost po pogodbi o delu v znesku 18.315.00 sit (11.348,00 sit + 6.967.00 sit), skupni strošek pogodbenega dela pa bi predstavljal znesek 42.315.00 sit (30.967,00 sit + 11.348.00 sit).
K.B.
J

m
Pisma, bralcev
a odmeve na prispevke v fcasopisji-m mnenja
na na največ SA^pkanOi^trstlc^lpednižtve^l pridržuje pravico skrajtatftekst ali pa obt&vfn daljšega, debeepl, da bi s preveč okrnili zanimivo vsebino.
Razprodaja
premoženja
V 6. številki Zasavca sem vrubriki Pisma bralcev zasledila hudo zaskrbljujoče pismo pod naslovom Proti izginjanju občin. Ta isti prispevek sem slišala tudi na zasedanju skupščine. Človeku je kar toplo pri srcu, ko ugotovi, da si še nekdo prizadeva proti odtujevanju premoženja, takšnega ali drugačnega. Omenjeno je bilo, da zakon jemlje oblastne funkcije občinam. Prepuščena pa jim bo samo delna komunalna dejavnost - pogrebna, in kanalizacije. Ali ne postojijo za takšne dejavnosti koncesije? Pri nas to strogo zaviramo. Zgled naj nam bo celjsko pokopališče (ne v urejenosti). V poslovanju (cene najemnin).
O podržavljanju občinskega premoženja se pa nikar ne sprenevedajte. Samo primer. Gospod župan je pojasnil, da stvari na Obrambnem ministrstvu potekajo zadovoljivo. Nesmiselna, če ne nesramna, je trditev o apetitu države. Ste pozabili na samostojnost naše države? Ali ni to vse naše slovensko? Mogoče so nekateri proti temu. Tovariši dobro vedo, da smo v Trbovljah s prevelikim apetitom pojedli za pet let naprej. ZL ni bila proti nakupu obveznic. Tudi nadaljne zadolževanje je podpirala. Da ne omenjam delo ga. stečajne upraviteljice. Kljub zahtevi nekaterih delegatov poročila o opravljenem delu ni oddala (ni pa pozabila na potne stroške, ki znašajo več sto tisoč SIT). Vse to je bilo s strani ZL vodeno z roko v roki. Mogoče so se nekateri že takrat utapljali v upih s prepisom vsega občinskega dolga v javni dolg. Vsi zaskrbljujoči ste se, žal, rodili prepozno. Potrebovali bi vas takrat pri podržavljanju zasebne lastnine (danes to vračajo). Posebno skrb imate glede kadrov, zaposlenih v občinski upravi. Kaj pa že sedaj nezaposleni? Delavci tovarn niso vaši simpatizerji in upi? Spomnim naj tudi na lastninjenje. Podjetja lastninijo vodilni. Upravičeno trdim, da so to ljudje, ki so že menjali imena (preimenovali) svoje
stranke. Vladajoči v naši občini ste ZL. Imate pri vsem tem vest?
Na premoženje ZL ste pozabili? Je stavba, v kateri poslujete, res popolnoma vaša? Mesečna najemnina se zaračunava v tisočih DEM. Star pregovor se glasi nekako tako (op.p.): s polno r... se da k... Tovariš Kocijančič je izjavil, da ZLSD nima nič.skupnega z bivšim ZK. Po vsem sodeč vam grozi deložacija. Ne pomislite, da sem proti dobrobitu občine. Le nekaj je: licemerstva ne prenašam!
Alenka Petrič, OO SDSS Trbovlje
Gospod poslanec!
Gospod Pučnik. Vaš govor o odškodninah me je spodbudil, da Vam postavim naslednje vprašanje: kakšen status bi imeli nemški mobiliziranci, katere ste zagovarjali, če bi zmagala fašistična Nemčija s Hitlerjem na čelu, ki se sedaj sklicujejo na prisilno mobilizacijo? Imeli so dobro obleko, čevlje, odlično hrano in plačo. So bili vsi prisilno mobilizirani, tako, kakor mi slovenski izgnanci, ki smo bili pod puškinimi in vojaškimi škornji izgani iz svojih domov.
V izgnanstvu in taboriščih nismo bili nikoli siti, kruh je bil tako tenak in redek, da ga nismo upali jesti, kajti ni nas nasitil. Skozi barake so doneli gromki glasovi "ferfluchte schweine" in podobno. Obleka je bila tako skromna, da nismo bili podobni ljudem. Stalno smo bili psihično in fizično maltretirani. Skratka, nismo bili ljudje. Hitlerjev ukaz "Naredite mi to deželo nemško" so mislili dosledno izpolniti. Toda niso računali na slovensko ljudstvo, ki sc je uprlo. V gozdovih je začel doneti glas "smrt fašizmu", v taboriščih pa je bil naš cilj ne kloniti in se podrediti. Redki intelektualci so nas vodili in učili, kako preživeti in fašizmu narediti čim več škode. Z radostjo smo dočakali konec vojne in za vsako ceno smo hoteli čim prej priti v svojo domovino. Doma nas je čakal prazen in velikokrat razdejan dom in borba se je začela na novo - postaviti se na noge in obnoviti dom. Koliko ovir je bilo -težav, toda bili smo doma. Pestile so nas posledice izgnanstva -
taborišč, zdravje je bilo skrhano, razmere se niso za nas najbolje razvijale. Nismo bili priznani. Mi otroci nismo imeli ustreznih šol, starši niso imeli denarja za šolanje otrok, itd. Skratka, bili sino druga vrsta. Veliko izmed nas jih je naredilo samomor. Travme so se začele večati!
Sedaj sem stara 63 let, 45 let imam astmo kot posledico taborišča, zaradi nje sem 70% invalid. Živim od inhalacij, moje življenje je ena sama borba. Kruha ne smem jesti, ker me daje alergija - ironija. Koliko je takih, kot sem jaz? Bila sem na zborovanju v Dobovi in v Gonarsu. Kaj sem videla? Sključene, zgarane ljudi, ki so se vračali in jokali. Zato upam, da bomo sedaj priznani, saj smo izvolili demokratično vodstvo, saj nas je samo še okrog 26.000 od 80.000 -92.000. Smo pa kritični in realni.
Ljudmila Tolar - Julija, Trbovlje
Ajd, bježi vani
Pustovanje... čas zabave in veseljačenja. Kot vsako leto smo se tudi letos napravili v maske in odšli malo po domovih, malo po gostiščih, nazadnje pa smo zavili še v edino diskoteko, ki jo imamo v Zasavju - na žalost. Zakaj na žalost? Ker smo doživeli takšno pon ižan je, ki bi šlodosrca vsakemu izmed vas, ki ste na pustno soboto šli ven zato, da se zabavate. Pa vas iz d iskoteke dobesed no vržejo ven, kljub temu, da niste storili ničesar, kar bi takšno dejanje opravičilo, oziroma zahtevalo.
In kje se je to zgodilo? V klubu Mesečina vTrbovljah, kjer z redom upravljajo redarji firme Obad, lastniki firme, sicer znanci, pa pravijo da s tem nimajo nič. Smešno, ne? Ob tem se je vredno zamisliti, kako bi se redarji znašali nad mlajšimi. Saj mi nismo otroci, ampak odrasli ljudje, ki imamo družino in smo na poti v Zagorje odšli v Mesečino, pojedli pizzo in po mnenju predvsem lastnikov razgrajali tako, da je bilo to za nevzdržno in so štirje orjaki prišli do mize, ter v tujem jeziku zahtevali, naj zapustimo lokal. Ker smo se ženske zbale, da bi prišlo do pretepa - saj so šli direktno na moške, kljub temu da so bili čisto tiho - smo se postavile med njih, vendano reda rja ni motilo. Pograbil je vile, ki smo jih imeli kot pripomoček kmaski in jih zlomil in ni veliko manjkalo, da bi naredil še kaj hujšega. Seveda smo se obrnili na lastnika, ki je vse to mirno opazoval, vendar nam je tudi ta odgovoril da nima "ništa s time".
7i*m:
Kako nas lahko tuji državljani na najbolj primitiven način odstranijo iz lokala, se lahko prepričate v klubu Mesečina. Ponižanje, ki mu ni para. Tudi ostali gostje so se zgražali nad takšnim obnašanjem in bodite prepričani, da bi se tudi vi. Mislim, da lahko zahtevamo opravičilo lastnikov, čeprav nas v tem klubu ne bodo nikdar več videli. Pa tudi še koga drugega ne, ker bodite sigurni, dahz naših ust naši prijatelji in znanci ne slišijo pohval, kvečjemu negativno propagando. Je pač tako, da imajo nekateri raje, da je lokal manj obiskan.
Upam, da nas po tem pisanju ne bodo kje pričakali redarji in nas drugače utišali. Človek v tem Zasavju doživi tudi ob pustu, za pusta prav vse.
Anka Sotlar in Iris Bravec, Trbovlje
Pust in post v Teksasu
Pust je za nami, februarska ljudska šega, znanilec konca zime in bližajoče pomladi. S pustnimi norčijami in veseljačenjem, mi, navadni mali državljani pozabimo na vsakodnevne skrbi. Z nadeto masko uganjamo norčije in vse lepo in prav, čeprav nas naslednji dan boli glava. S pepelnico, ki je včasih veljala za sveti dan, se posujejo s pepelom in se zresnimo. Z bližajočim postnim časom, ki velja za očiščenje duše in telesa, prihajajo mirni dnevi.
Nekateri veseli, zamaskirani norčki pa so vzeli pustovanje in šemljenje dobesedno. V gostišču Teksas je bilo prav zabavno. Maske so rajale vse do belega dne in seveda so si privoščile tudi očiščenje telesa. Najlažje si je poiskati najbližji prostor, pa čeprav je to stanovanjska hiša v centru Dola pri Hrastniku.
Pepelnično belo, hladno jutro je zamaskiralo vonj po urinu in človeškem blatu. Vendar, to je pospravila lastnica stanovanjske hiše na Trgu borcev NOB 8. Vprašujem se, v čigavem imenu in na čigav račun? Na račun gostoljubne lastnice Teksasa. Ja, tudi takšni primeri kažejo na teror na vasi.
Bi bili veseli, ko bi zjutraj vstali in odprli hišna vrata in pred njimi zagledali "drek"? Za maskami se tudi skriva značaj in kultura ljudi in tistih, ki sebe sodijo po drugih.
Alojzija Povše, Dol pd
Hrastniku
fr

Kulturi ob rob
Ko je slovenski parlament med mlinske kamne nasul zrnja "lokalne samouprave", je med Rimljani završalo. V prostorih matične osemletke je štab KS pozival na zbor pomebnejše krajane, da sc dogovorijo o morebitni občini Rimske Toplice. Dvorana je bila naplavljena z veljaki in tudi tistimi, ki mislijo s svojo glavo mimo onih, ki bolj poslušajo, pa mislijo na druge možgane. V znemirjenost in pregrete stare strasti okoli rimskega političnega vprašanja sta kroj ila, gasila in blažila gospoda Martin Požin in Jakob Podpečan. Mlini pa meljejo počasi in nobena juha se ne zvrne v prvotni vročini. Diskutanti so bili sprva žuljavo nestrpni. Hoteli so vedeti, kar še nihče ni vedel. Niso razmišljali, ampak čustvovali. Pred očmi so imeli nova delovna mesta tukajšnjih Občinarjev, ki bodo živeli na veliki nogi, medtem ko bo nj im mahano s praznim Žakljem.
"Nosilci zbora" so pravilno predhodno ocenili zaletavost krajanov. Za njih je najvažnejši "keš", ostalo jih ne briga. Kako bodo živeli pod morebitno "oblastjo", če sc jim bo to splačalo - sicer bo treba nazaj v laški "federalni" okvir. Torej ne čustva - zdaj je šla v nalet pamet.
Ko smo že pri čustvih - ta so zakrnela. Slovenski kulturni praznik je dela prost dan v novi Sloveniji. Ko je peščica kulturnikov tukajšnjega KD "Slavko Avsenik" izvedla v OŠ proslavo, je bilo nastopajočih dvakrat več kot gledalcev. Pamet pred čustvi. Čemu na slovenski kulturni praznik na proslavo, ko pa TV ekran na nekaj ducat kanalih ponuja svet od Slonokoščene obale do Pertha. "Dajte nam že gmah s temi ostudnimi proslavami !" Ljudje se ravnajo podiktatu časa in prostora, v katerem smo združeni. Delimo sc na bogate in tiste, ki komaj spravijo drobiž za položnice. V sc ostalo so demokratične sanje. Negotovost pred jutrišnjim dnem je tako močna, da gredo razni Prešerni mimo in skozi nas kot slaba TV oddaja ali pogreb, kar se hitro pozablja.
Zakaj nismo pred tridesetimi leti hodili v šolo kot bi bilo treba? Zdaj bi bili gospodje. Ne bi se nam bilo treba živcirati. Tudi za nekega "aritaičnega" pesnika. Tako pa sc tisti, ki so nas in nas imajo za nore in slepe (slep je kdor se s petjem ukvarja...) ogibajo stikov v dvorani, če v njih poteka klasična proslava. Tja se priplazijo le, ko je na tapeti vitalnost njihovih interesov. Kultura in šport sla razgaljena do obisti. Le ravnateljica matične osemletke še kaže veliko mero idealizma do brezdomcev kulture. In mi, ki smo zapisani v poglavju shizofrenikov, nosimo ob že omenjenih posameznikih na ramah vso kulturno izročilo. Kdo pa pravi, da je to nam potrebno? Postanimo še mi nedeljski smučarji - imetniki ekskluzivnih avtomobilov in eksotičnih psov - skrijmo sc v vikende na gorah ali za morjem in kritizirajmo ta "gnil" sistem! Na sekcije za kulturo in vaški šport pa lulajmo iz varne razdalje.
Ne, dragi moji - to niso moreče sanje - to je naš hirajoči danes - bo naš pojutrišnjem. Le zakaj žabi obljubljati morje? Hrepenenje njihovega zaliva, da bi kdaj postalo veliko moderno pristanišče, bo ostalo hrepenenje. In vendar se splača. Bogastvo brez bogastva zmaguje.
Andrej Marinšek

Tomijev
pecelj
Tako. Vstopili smo v leto psa. Ti bolj ali manj prikupni stirinola bi naj bili človekovi najboljši prijatelji. Kitajci so le ob samem vstopu močno razočarani. Niso namreč smeli izkazovati svojih nespornih pirotehničnih talentov. Po njihovem verovanju je to slabo znamenje. Poki petard baje odganjajo zle duhove. Ampak psom niso zato nič bolj pri srcu.
Zli duhovi so torej med nami. Ne glede na to, kaj vsakemu posamezniku intimno pomenijo, bodo letos slehernega drlavljana naše drage, vse dralje ali celo najdralje republike strašili in preganjali v obliki potiskanih papirčkov. Modre glave v Ljubljani so jim našle tudi nadvse primerno ime. Certifikati. Potrdila. Pa ne o tem, da smo nori! O tem, da smo upravičeni do toliko in toliko sto tisoč tolarjev, ki pa jih, mimogrede povedano, vsaj še dve leti ne bomo videli.
Pravijo, da se človekov karakter spreminja do petindvajsetega leta. Na potrdilu, ki smo ga dobili tudi tisti pod magično časovno mejo nespremenljivosti (nekateri pravijo temu tudi zrelost) med vrsticami piše: razprodaja družbenega premoženja. Ob parlamentarnih igrah je to vaš kruh. Bodite lepo tiho in pomahajte malo z repom. V zarji tega zgodovinskega dogodka/dne bi lahko mirne duše malce zlobno parafraziral ' enega od junakov karikirane slike sveta skozi oči Maxa in Bunkerja. "Halo Bing, kako kaj brat? Kaaaaaj? Prostovoljno čisti zlate straniščne školjke na ministrstvu za obrambo?Ah, pusti ga, vedno je bil črna ovca v družini. Ampak... a te mogoče zanima ena manjša državica na robu Evrope? Cena? Malenkost!"
Vem, da sem odločno premlad, da bi lahko komu solil pamet, pa vas vseeno rotim: nikakor ne prodajajte vaših certifikatov za minimalno vsoto tolarčkov na roko. Vem, da je to prekleto težko, če imaš tistih bednih dvajset tisočakov na mesec: vendar pomislite na svoje potomce. Že danes je iz pepela bivše "brezrazredne družbe" kot feniks vstalo kar nekaj razredov, med njimi tudi tim. višji. V istem trenutku, ko boste svoj certifikat podarili za par cekinov, se boste za sedem svetlobnih let oddaljili od njega. Tisti, ki ga bo kupil, mu bo prav toliko bliže. !n ko vas bodo vaši otroci ali vnuki vprašali, kako ste leta 1994 uporabili svoj košček družbenega premoženja, boste zardevajoč umikali pogled. Hudičevo pa boste preklinjali lastno nespametnost šele takrat, ko boste skupaj z vašimi potomci hodili na tlako potomcem ljudi, ki so nekoč pod ceno kupovali na enkratni razprodaji države.
Petindvajset. Spodnja meja stalnosti. Najkasneje takrat dojamemo, da je naše življenje dobesedno in praktično izključno odvisno od denarja. Od tistih umazanih, zmečkanih zelenkastih kosov potiskanega papi rja. Lahko bi napisal še kakšno ljudsko modrost za zaključek, pa ne bom. Vse je namreč zapisal le D. Adams v uvodu v najbolj resnično od vseh fantastičnih zgodb v galaksiji. Preberite ga!
Tomi Pucelj

Letos so dejavnost za mlade med zimskimi počitnicami organizirano pripravili le v trboveljski občini. Zato ni prav nič čudno vprašanje, ki pride kar samo: kdo sploh v današnji družbi skrbi za mlade? Oblike druženja mladih so bile v preteklosti drugačne. Obstojali so mladinski klubi z dejavnostjo v številnih sekcijah, mladi so odhajali tudi na različne delovne akcije, delovali so v društvih. Zveze prijateljev mladine so delovale več ali manj uspešno skoraj v vsaki občini. V litijski občini sicer ni bilo, pri ZSMS pa je deloval Center za interesno dejavnost mladih. Prav ta organizacija se je veliko ukvarjala z mladostniki. Danes se je dejavnost marsikje razblinila kot milni mehurček.
Med delovanjem mladih na podeželju in v mestu je precejšnja razlika. Na podeželju jih hitro vključijo v različne dejavnosti, ki tam delujejo (gasilci, RK. KUD, idr.). V mestu, kjer jih je največ, so bolj prepuščeni samim sebi. Razlike med vasjo in mestom sc pokažejo že v osnovnih šolah. Očitno paje nekaj, povsod: delo društev prijateljem mladine je v naj večji meri odvisno od prizadevnosti posameznikov, razumevanja občinskih mož in prispelega denarja. Marsikje še vedno tudi od pripravljenosti ljudi, da pomagajo z denarjem in svojim delom.
Skoraj povsod so še uspeli pripraviti novoletne prireditve, tudi maškarade so še bile, ob počitniških dejavnostih pa se je že pričelo zatikati. Bolj organizirano so se jih lotili le v Trbovljah. Z letovanji je vsako leto večji križ (tudi zaradi letovišč vna Hrvaškem), celoletne dejavnosti pa so sploh bolj kratkega daha. Prav v delo z mladimi so nova družbena razmerja najbolj zarezala. Delo se drobi po nekaterih strankah, proračunskega denarja primanj kuj e, saj so po mnenj u odrasl i h večj ega in vitalnejšega pomena igračke za odrasle. Ljudi, ki bi delali zastonj ob vsesplošnem pehanju za boljše življenje, ni več veliko.
Hrastnik
Hrastniško Društvo prijateljev mladine že sedem let vodi Elza Jakšič. "Včasih je bilo veliko ljudi, ki šobili pripravljeni delati zastonj. Sedaj jih je težko dobiti. Marsikdo se izmika, nekateri pa tudi naravnost vprašajo za plačilo." je dejala Jakšičeva, ki svojo funkcijo zadnji dve leti opravlja bolj po sili, saj ne najde naslednika. V zadnjih dveh letih pa ji veliko opore nudijo na občini, kjer tudi iščejo primernega človeka, ki bi prevzel društvo. Precej dobro dela društvo na Dolu, kjer je duša društva Ivanka Kirn.
V Hrastniku so lani dobili iz proračuna 420 tisoč tolaijev, 219 tisoč soj ih dobili še namensko za novoletne prireditve, nekaj denarja pa so nabrali še sami. Če bi pripravili še letovanje, ki ga niso mogli izvesti, bi bilo denarja premalo. Vendar je treba opozoriti, daje bilo prejšnja leta denarja še manj. Ob koncu leta so v občini pripravili novoletne prireditve, pa tudi pustovanje je bilo. Elza Jakšič meni. da bi se morali v prostočasnih dejavnosti za otroke poleg učiteljev in vzgojiteljic precej več pojavljati drugi ljudje. Otroci so svojih učiteljev
naveličani, kar kaže tudi obisk dejavnosti, ki sojih npr. med počitnicami vodili učitelji.
Čeprav torej hrastniško društvo živi le še s transfuzijo, za otroke poskrbijo vsaj ob novem letu in maškaradi. Radi pa bi obnovili odbor, sklicali skupščino in postavili novega predsednika društva.
Trbovlje
V	Trbovljah se pri delu z mladimi lahko pohvalijo. Kot nam je povedala Nada Medvešek, strokovna delavka pri Zvezi prijateljev mladine, ki skrbi za področje predšolskih in šolskih otrok, so njihove prireditve cenejše in nasploh prirejene različnim skupinam. Prilagajajo se namreč otrokom, predstave pa omogočajo v okviru svojih sredstev. S tem v zvezi ne bo odveč podatek, da dve leti niso odvisni od občinskega proračuna, ker tam denarja že tako primanjkuje, zato sijih morajo sedaj zagotoviti /. delom. S sponzorstvom občasno nastopijo tudi problemi, zato se toliko bolj zavzemajo, da.so njihove prireditve dobro obiskane. K posameznim projektom skušajo pritegniti čimveč prostovoljcev, aktivistov. Prcdno se lotijo določenega projekta, le-tega najprej ovrednotijo in ga skušajo finančno pokrili.
V	letošnjem letuje bil tak zahtevnejši projekt maškarada, kjer so. tako kot vedno, sodelovali z vrtcem in šolo. Tokrat so se prej posvetili otrokom, saj sojini izkušnje pokazale, da se marsikateri otrok pusta, mask in direndaja boji, zato so se otroci na pust prej pripravili: izdelovali so maske, obiskali različne razstave, spoznavali običaje, sodelovali s starši - da so imeli vsi nekaj od vsega. Pustovanje paje bilo potem, kaj drugega, kot ena sama zabava in sprostitev.
Nada Medvešek, kije pri Zvezi prijateljeve mladine že sedemnajsto leto. je še dodala, da imajo v načrtu veliko stvari, vse pa so. žal, odvisne od finančnih možnosti za izpeljavo projekta. Pri delu jo še posebej spodbuja uspešnost, ki seje že večkrat pokazala, tako z. obiskom kot zanimanjem mladih.
Zagorje
V	Zagorju je bivša predsednica društva prijateljev mladine Ana Režim ostajala v svoj ih prizadevanjih vse bolj sama. Sedaj je društvo le še na papirju, za mlade pa poskrbijo, podobno kot drugod, v glavnem le za novo leto in ob
gSA/C
pustu. Še vedno iz proračuna namenjajo denar za dejavnost - vendar so lani 1.1 milijona tolarjev porabili v glavnem za novoletne prireditve.
Ob počitnicahje tudi'v Zagorju bolj ali manj mrtvilo, saj posamezne akcije in dejavnosti niso povezane in usklajene, kar bi lahko storili društvo ali Zveza prijateljev mladine. So sc pa (podobno kot v ostalih občinah) izkazali nekateri posamezniki, ki so pripravili za mlade vsaj nekaj dejavnosti.
Litija
V Litiji že dalj časa govorijo, vendar res le govorijo, da bi za mlade morali storiti kaj več. Trenutno zanje ni ustreznih prostorov, kjer bi sc shajali, seveda če izvzamemo gostinske lokale, zato se večinoma zbirajo ob igriščih, streho pa iščejo tudi ob šolah in vrtcih, radi posedajo tudi pred dvorano na Stavbah. Organizirano z njimi ne dela nihče. Na lastno pobudo in v želji, da bi izrazili svojo kutlurno ustvarjalnost, so lani v Litiji ustanovili KUD Zgaga, delovati pa so začeli tudi Skavti. Ne pritegne pa jih petje v številnih zborih, ki delujejo v občini. Občasno zaživijo glasbene skupine, ki potem okrog sebe zbirajo somišljenike in ljubitelje glasbe. Osnovnošolce so v letošnjem letu v velikem številu pritegnile interesne dejavnosti, ki jih imata obe šoli. Srednješolci in študentje, ki nadaljujejo šolanje v Ljubljani ali Zasavju, nimajo možnosti vključevanja v različne klube, ker jih ni. Več možnosti za delovanje imajo mladi na športnem področju, kjer deluje več klubov: košarkarski, nogometni, rokometni, paintball in drugi. Veliko j ih deluje tudi vokvim tehnične kulture. Še več možnosti imajo za igranje tenisa, saj je teniških igrišč v občini kar veliko.
Radeče
Društvo prijateljev mladine Radeče vrsto let pripravlja prireditve za najmljajše pa tudi za starejše krajane Radeče. Vodi ga peščica navdušencev, ki nimajo niti prostora, kaj šele da bi bili za svoje delo nagrajeni. Občasno na pomoč priskoči KS in nekatera podjetja v dolini, večino dela pa opravijo popoldan ali
zvečer ob svojem prostem času. Najuspešnejše
prireditve ki so jih do sedaj izpeljali, so vsakoletni sprejemi ob prihodu dedka Mraza, pustovanja za mladino in starejše, občasno pa se članice vključujejo tudi v šolske krožke, kjer pomagajo tamkajšnjim vzgojiteljem-Amalija Nikolič o društvu pravi: "Če ženske, ki smo vključene v društvo, ne bi imele tako rade svojih otrok, ne bi nikoli s takšno vnemo zanje pripravile to. kar seje v teh letih zvrstilo. Žal nimamo prostora za eksponate, pa so nam garderobne omare odstopili v OŠ. Izgleda. da bomo končno dobile tudi svoj prostor v bivših prostorih naše KS." Društvo prijateljev mladine

načtruje, da se bo za svojo aktivnostjo vključilo tudi v šolo in vrtce med zimskimi in letnimi počitnicami. Tako bi članice pomagale pri organiziranju čimbolj koristega izrabljanja prostega časa.
Bo boliše?
Očitno se bomo morali kaj kmalu zavedati, da bomo lahko mlade pritegnili le še z dobro organizirarnnimi prireditvami in akcijami, ki se jih bo treba lotiti profesionalno korektno. To seveda zahteva precej več denaija, kot smo ga za mlade namenjali doslej. V društvih, ki se bodo še ukvarjali z otroki, bodo morali sedanje predsednike, ki so bili marsikdaj "honorarni fehtarji" zamenjati sposobni manageiji. Ki bodo za svoje delo (pravzaprav za uspehe) primerno plačani. Ali pa se bodo še našli navdušenci, ki bodo svoj čas in energijo razdajali za to. da bodo pred seboj videli nasmejane in zadovoljne obraze otrok. Še najboljša bo verjetno kombinacija obojega. Da le ne bi preveč čakali.
Otroci namreč hitro rastejo. Ne pozabimo na to.
Pri ograniziranju mladine bo vsekakor treba preiti od besed k dejanjem. Nekdo bo spet moral začeti delati z mladimi, da bo vso silno energijo, ki jo nosijo v sebi, spremenil tudi v ustvarjalno delo. To si mladi želijo. In tudi zaslužijo.
Temo so pripravili: Marko Planinc, Petra Radovič, Joža Konjar in Franci Kadunc Foto: Tomo Brezovar
fr	'	........... .................................... ^
družbenih dejavnosti, kjerjenovapostavka ATV Signal, znatno se bodo podražili šolski prevozi, 33 % bodo porasla sredstva za storitve ter subvencije in intervencije v gospodarstvu, kjer od višine lanskih sredstev najbolj odstopa sanacija črnih odlagališč. Subvencije za gospodarstvo in kmetijstvo se niso povečale, višja je le sanacijaposledic naravnih nesreč. Obrtniki sc niso strinjali, da se sredstva za razvoj drobnega gospodarstva zmanjšajo, kar so sestavljale! proračuna po razpravi tudi upoštevali. Kar za 683% se bodo povečale obresti. Investicije so sicer manjše od porabljenih sredstev v preteklem letu, vendar v celoti štrlijo iz proračuna. Poleg dokončanja štirih začetih investicij iz leta 1993 so v osnutku še sredstva za gradnjo stanovanj, nekatere investicije v družbenih dejavnostih (nakup opreme za ZD, modernizacija učne tehnologije za OŠ, izgradnja dodatnih prostorov za OŠ Šmartno, GŠ in OŠ Litija) ter investicijsko vzdrževanje objektov družbenih dejavnostih, med katerimi je največji znesek namenjen adaptaciji prostorov za knjižnico.
Joža Konjar
i
Litijski proračun
Na 29. skupnem zasedanju vseh treh zborov SO Litija pretekli četrtek so poslanci razpravljali tudi o osnutku Odloka o proračunu za leto 1994.
Poslanci so prvi osnutek, ki so ga obravnavali sredi decembra, zavrni l i. Nanj so imeli veliko pripomb, ker ni imel v programu nobenih novih investicij. Drugemu pa očitajo, da ima planiran prevelik primankljaj, saj so se dogovorili, da je možna višina primanjkljaja 10 odstotkov dovoljene porabe v letu 1994.
IS je v predlogu sklepov, ki jih je k osnutku proračuna poslancem predložil, tako tudi zapisal. Tolikšen delež namreč lahko pokriva s sredstvi rezerve proračuna in z zagotovitvijo ugodnih kreditnih sredstev za investicije. Vsa ostala manjkajoča sredstva za investiranje naj bi pridobili od pristojnih ministrstev Republike Slovenije. Prihodki proračuna za leto 1994 znašajo 601.132.000 SIT, odhodki 737.713.000 SIT, proračunskega pri-manjkljajajc 136.581.000 SIT. Tekoči del proračuna in načrtovane kreditne obveznosti, s katerimi občina pokriva investicije iz preteklih let (most čez Savo v Renkah,podružnica šole in vrtca na Savi.
poslovno stanovanjski objekt - nova občina v Šmartnem in sanacija vodovoda), sicer ne presegajo načrtovanih proračunskih prihodkov za leto 1994, onemogočajo pa vsakršno novo investicijsko vlaganje.
V letu 1994 bodo po predlaganem osnutku za delo državnih organov porabili 27 % več sredstev kot leto prej. Povečala se bodo sredstva za izvedbo denacionalizacije po zakonu, za delo skupščine in izvršnega sveta, na novo so vključena sredstva za izvdbo lokalnih volitev. Izvajalske organizacije (šole, vrtci, center za socialno delo in ZIK) bodo prejele 11 % več sredstev kot preteklo leto. Za socialne transferje (otroško varstvo, socialno skrbstvo, zaposlovanje, štipendije in drugo) bodo namenili le 63 % dosedanjih sredstev, saj se zaradi spremenjene zakonodaje del obveznosti prenese na republiko. Dotacije na področju družbenih dejavnosti se bodo povečale za 15 %, čeprav bo večina kulturnih in športnih društev dobila sredstva enaka lanskim. Z večjo vsoto je vključen v proračun občinski rdeči križ. Za 63 % se povečajo tudi sredstav za plačilo storitev

m
WAW/jV.			V	
				

Uroš Roglié:
Smo vzorčna davkarija
"Draginja nas tepe in davki tišče," je pred desetletji zapisal pisatelj, še dandanes pa je veliko tistih, ki mu pritrjujejo in prisegajo na njegovo daljnovidnost. V tokratnem pogovoru smo se ognili cenam, pozornost pa namenili davkom. V teh dneh, ko že marsikdo resno razmišlja o oddaji davčne napovedi, smo za sogovornika izbrali Uroša Rogliča, vodjo hrastniške izpostave republiške davčne uprave. Izbor sogovornika je aktualen tudi zato, ker se je pravkar vrnil z Danske, kjer so dacarji Centralne in Vzhodne Evrope pa tudi Amerike, Kanade in Irske izmenjavali izkušnje in predstavljali svoje dosežke.
Je naš davčni sistem že podoben zahodocvropskemu?
Mislim, daje. Ne le, daje zelo podoben, pokazalo seje tudi, daje boljši od večine vzhodnoevropskih, blizu so nam Čehi in delno Poljaki. Ko pa bomo uvedli davek na dodano vrednost, predvidoma 1996.1eta, bomo pred vsemi. Bilo je izredno poučno. Slovenci imamo kompleks manjvrednosti, mislimo, da imamo slab sistem. Ko pa ga primerjaš z drugimi, dejansko vidiš, da smo v špici.
Zakonodaja že, kaj pa praksa?
Tudi v praksi imamo sistem bistveno bolje speljan in dodelan kot cel vzhodni blok. Oni imajo težave, kijih mi ne poznamo več. Primerjati se ga da tudi z nekaterimi zahodnoevropskimi, medtem ko imajo države, ki so v ospredju pri tem (ZDA, Kanada. Irska) sistem v praksi veliko bolj dodelan. In njihove izkušnje bi kazalo uporabiti pri dograjevanju naše zakonodaje. Letos se pripravlja zakon o davčnem postopku, o davčni službi. To sta prva koraka, sledil jima bo zakon o davčnih svetovalcih, pa zakon o davku na dodano vrednost...
Ali plačujemo Slovenci manjše davke kot recimo Američani, Irci Kanadčani?
Približno smo enaki. Mogoče imamo mi spodnje stopnje nižje, kot nekatere druge države. Danska recimo ima vse izdelke obdavčene z enotnim 25 odstotnim prometnim davkom.
Tudi cigarete?
Pri nakupu cigaret se plačuje še
trošarina, kar je nekaj drugega. In to smo že uvedli tudi pri nas.
Kaj se kontrolira pri nas in kaj v zahodni Evropi?
Ni razlike. Seveda pa je v tujini bistveno hujša kontrola kot pri nas. Če nekaj odkrijejo, to tudi razkrijejo in dajo ime krivca v javnost. Pri nas tega še ni. Lahko govorimo le o vrsti prekrška in o številkah. S tem pa vplivajo tudi na zavest vsakega davkoplačevalca.
Davkar zavezancu ne pomaga?
Tudi pomaga. Treba pa je upoštevati drugačno mentaliteto. Tam si lahko privoščijo diskrecijsko pravico izvajanja zakona, se pravi, da lahko nekaj narediš pred nastopom zakonskega določila. Pri nas bi rekli, da poskušaš najti vse mogoče izgovore. Tudi ko odkrijejo določene nepravilnosti, se da z davkarijo še razčiščevati. Zavezanec, kije storil napako, bo tam hitro plačal, karmu je naložila davkarija, kajti ko pride zadeva na sodišče... Nam pa zakon teh predsodnih postopkov še ne dopušča.
Seveda pa ima tam davkoplačevalec na voljo tudi svetovalce...
*
Izobraženih	davčnih
svetovalcev pri nas primankuje. Nasploh je naša izobrazba na tem področju pomankljiva. Razvite države o davkih izobražujejo že v srednji šoli.
Koliko ljudi pa imajo davčne uprave zaposlenih?
Težko je primerjati, vendar ima
minister Gaspari prav. ko trdi. da pri nas primanjkuje okrog 1000 davčnih inšpektorjev. Treba je vedeti, da imajo drugačen sistem tudi pri dohodnini. Tamje sistem samoobdavčevanja. Ko oddaš svojo letno napoved, lahko izračunaš, koliko boš plačal. Če ne znaš sam, ti to izračuna tvoj davčni svetovalec. In ko prineseš napoved, prineseš tudi že dokazilo o plačilu. Zato tam davčna administracija bistveno bolj nadzira in manj odmerja davke. Prav nadzor pa je končni smisel
davčne administracije. Seveda je treba za to zagotoviti pogoje, da bo vsak zavezanec dovolj davčno izobražen. Tudi pri nas moramo začeti izobraževati generacije, ki so še v srednjih šolah. Izobrazitije treba tako, da bo vsak zavezanec razumel, drugače kot danes večina, da to ni nekaj slabega...
... da vsak razume, da mora plačati svoj delež za policijo, vojsko, šolstvo, zdravstvo?
Tako je.
Ste na Danskem nabirali tudi praktične izkušnje za uresničevanje novosti pri pobiranju dohodnine?
Tudi, čeprav vsega letos še ne bo mogoče uresničiti. Letos pričakujemo, da bi odstotek v roku. to je do 31. marca, oddanih napovedi ostal isti kot lani ali da bi se še malo povečal. Letos ni več mogoče popravljati napovedi. Lani je lahko zavezanec še novembra dopolnil svojo napoved. Zaradi te novosti bo marsikoga spet bolela glava, če se ne bo z vso resnostjo lotil zadeve.
To je ena novost, druga je pa tista, da bo treba plačati več...
Ne bom rekel, da bo treba več plačati. Po dveh letih od uvedbe dohodnine smo ugotovili, da bi vsi ob izkoriščanju 10-odstotne olajšave doplačali le nekaj malega. Nova lestvica pa prerazporeja breme od tistih, ki manj zaslužijo.

O dohodnini:
Rok za oddajo napovedi je 31. marec. Izredno je treba paziti na točno izpolnjevanje obrazcev, da ne bi prihajalo do napak, zaradi katerih je lahko posamezntk oškodovan. Za razliko od prejšnih napoved, jih letos namreč kasneje ne bo več mogoče sprem mjati. Kdor
spremami.
Nova zakonodaja bo veljala šele prihodnje leto. Novost je tudi za upokojence: vsem tistim, ki so prejemali le pokojnino ne glede na njeno višino in med letom niso plačali davka, oziroma so imeli na odrezku napisan le fiktivni davek, hkrati pa niso imeli drugihdohodkov,dohodninenitreba napovedovati.

Pl
na tiste v višjih plačilnih razredih.
Koliko odstotkov lanskih napovedi ste preverjali?
Načelno bi morala davkarija preverjati od 10 do 20, če ne celo 30 odstotkov napovedi. Lani smo jih preverili 4,5 odstotka.
Kakšne so ugotovitve?
Razmere dejansko niso najbolj ugodne. Pokazalo se je, da je od 350 preverjenih skoraj 200 napovedi vsebovalo nepravilnosti, ki niso bile samo formalne narave.
In kako ste ukrepali?
Teh stvari zaenkrat še nismo obravnavali kot utaje. Zavezanci so dobili zaradi novih podatkov noveodločbe, tiste pa, ki so naredili hujše napake, smo predali sodniku za prekrške. Do danes je šlo naprej okrog 80 predlogov.
Kakšna kazen jih čaka?
Za lani je sicer minimalna kazen 200.000 tolarjev.
Soljudje slabo seznanjeni ali so na splošno nepošteni?
Ne bom rekel, da so nepošteni. Je pa verjetno v vsakem izmed nas nekaj, zaradi česar poskuša obiti zakon. Zato sem prej dejal, daje treba mlado generacijo davčno izobraziti.
Obstajajo polegteh primerov še kakšni drugi?
Je še nekaj drugih primerov. V Hrastniku sta tudi dva primera neprijavljanja dohodnine iz igre catch thè cash. Mi smo pri tem svoje že opravili in ovadbe so na sodišču. To so specifične zadeve, ki imajo izvor drugje, kot recimo nepravilno izpolnjena davčna napoved. Prav tako bi lahko kot posebne primere šteli tiste, ki napovedi sploh niso oddali. Tako smo morali pozvati 140 ljudi, naj oddajo napovedi.
Nekateri so prepričani, da je hrastniška davkarija strožja od davkarij v sosednjih občinah.
Tega ne slišim rad. Mislim, da mi delamo normalno. Če bi rekel, da smo strožji, potem to pomeni, da druge slabo delajo. Zato se s takšnimi trditvami ne strinjam. Mogoče bi se lahko s kakšnimi podatki dokazovalo, da pri nas opravimo več kontrol. Vendar pa je to normalno glede na število prevbivalcev.
Trdijo celo, da je tako zato, ker naj bi se vi kot vodja davčne
izpostave želeli izkazati pred odhodom na novo delovno mesto v Ljubljano?
Ti seveda vedo več kol jaz. To ne drži. Res pa je, da imamo vodje izpostav tudi funkcijo svetovalcev direktorja republiške davčne uprave in imamo zato več dela. Kot svetovalec sem tudi odšel na Dansko. In kot svetovalec nekako pokrivaš tudi regijo in moraš tudi kaj več narediti. Jc pa to začasnega značaja, ker takšne obremenitve dalj časa človek težko zdrži. Ko davkarji sedemo skupaj, ugotovimo, da za večino davkarij govorijo, da je strožja kot v sosednji občini. Tako se pač nezadovoljni posamezniki odzivajo na davčne postopke.
Je hrastniška izpostava res vzorčna v državi?
Je. Pri tem pa gre za to. da je v nekaterih izpostavah nekatere zadeve lažje izpeljati kot v drugih. To je odvisno od organizacije, znanja, pokrivanja področij in podobno. Nekjejc več pavšalizma, nekje ga je manj, tudi mi nismo izjema. Težnja pa je, da bi ga bilo vedno manj povsod. In če nekateri mislijo, daje hrastniška davkarija izpostavljena: normalen sistem je torej v tem, da vse davkarije delujejo enotno.
Ro to za davkoplačevalce boljše ali slabše?
Za da vkoplačevalee bi to moralo biti boljše. Vsak nastop davkarije bi moral voditi k temu. da bi ljudje spoznali, damorajo izpolniti svojo obveznosti do države.
Obstaja nadzor nad občinskimi davčnimi izpostavami?
Seveda, zdaj je celo strožji kot prej, ko smo bili občinski upravni organ. Uprava jc strogo centra-
lizirana, jaz recimo sem neposredno odgovoren direktorj u, ministru. Imenuje me direktor s soglasjem vlade in tu glede odgovornosti ni izmikanja. Spremenil se je sistem, na davčnem področju zelo opazno in mogoče najbolj. Inšpektorji imajo pooblastila za delo v celi državi. Kadarkoli lahko pride inšpektor iz Ljubljane in preveri delo naših, in če je bil izpuščen katerikoli korak, sledijo sankcije. To se neprestano izvaja.
Koliko jih je bilo v zadnjem obdobju?
Lani smo imeli generalno inšpekcijo, ki je preverila vse. Vendar pri naši kontroli ne gre za podrejenost in nadrejenost pač pa za sistem, v katerem lahko kadarkoli za našo davčno inšpektorico drug inšpektor preveri njene postopke. In če je bil kateri izpuščen, jc to zelo težko opravičiti.
V zadnjem času ste opravili nekaj pregledov v podjetjih, kar naj bi bil presedan, ker je to naloga SDK?
To je reakcija na preglede trgovin pred kratkim. Mi imamo generalno pooblastilo za nadzor nad prometnim davkom ne glede na status podjetja. V teh primerih pa gre za enkratno skupno akcijo s tržnimi inšpektorji na ravni Slovenije. Ugotovili naj bi ali trgovine izpolnjujejo predpise. Slišal sem tudi, da smo z zapiranjem trgovin pri občanih spet dobili velik minus. Vendar to ne bi smelo držati. Treba se je vprašati, zakaj so bile trgovine zaprte. Napaka ni bila storjena pri nas. ampak pri tistih, ki so imeli zadeve neurejene in so morali potem zapreti trgovine za toliko


časa, da so se ugotovljene nepravilnosti odpravile.
Za kakšne nepravilnosti gre?
Gre za vodenjeposlovnih knj ig, pravilnika, trgovskih evidenc... Te evidence so začele veljati s L januatjem in vsak trgoveeje vedel, kaj ga čaka. Če bi se SDK lotila teh kontrol tako kot mi, potem bi bilo res hudo. Osebno tudi razumem reakcije lastnikov. Vendar se ti ne smejo spraševati, zakaj so ga preverjali, ampak zakaj svojih postopkov ni uskladil z zakonom.
In kakšne bodo posled ice za te lastnike?
Sodniku za prekrške bomo poslali predloge za kaznovanje.
Kako ukrepate proti šušmarjem?
Težko, čeprav se trudimo. Treba pa je povedati, da niti niso v celoti pod našo pristojnostjo. O njih se vedno bodemo z medobčinskimi inšpekcijskimi službami. Po zakonu je tako: tisto, kar je prepovedano, je kaznivo. In delo na črno ni dovoljeno. "Lopova" lahko kaznuješ, ne moreš pa ga obdavčiti. Ob tem so še praktični problemi. Mi moramo dokazati, daje šušmar prejel plačilo. To pa tli lahko, ker v postopku ljudje, ki so koristili usluge šušmarjev, nočejo dajati izjav.
Ljudje trdijo, da na davkariji tako vodite postopek, kot da želite škodovati.
Če obstaja sum, da je nekdo storil prekršek, potem je naša naloga, da mu to dokažemo. In seveda mu ne bomo pomagali, da bi dosegli nasprotni učinek. Naše pomoči je lahko nekdo deležen prej. Če kdo kaj ne razume v zvezi z davki, mu lahko svetujemo. Ko pa je dejanje storjeno, je storjeno in mi bi kršili poklicno etiko in dolžnost, če bi nekomu pomagali.
In zato vas ljudje gledajo postrani...
Nikomur ni lahko. Ne verjamem, da bo kdaj to poklic, ki bi bil pri ljudeh posebno cenjen. Razumem, da se ti izmikajo, da imajo rešpekt, ne morem pa razumeti, da te ljudje sovražijo zato, ker opravljaš svoj poklic.
Stane Šterbucl Foto: Danijel Amon
Zbor Čebelarjev
V osnovni šoli v Polju pri Ljubljani so se zbrali slovenski čebelarji na svojem sedemnajstem republiškem čebelarskem seminarju. Na njem so poslušali predavanja znanih domačih in tujih čebelarskih strokovnjakov o pridelavi medu, predvsem pa o njegovi prodaji. V uvodni besedi jih jepozdravil predsednik Marjan Skok, nato pa je o švedskem čebelarstvu govoril prof. dr. Josef A. Stark, sicer Slovenec iz Metlike. Janez Pokljukar je govoril o čebelji paši v gozdu, Pavle Zdešar o izboljšanju in posodobitvi čebelarske opreme i n naprav ter o izrabi čebelje paše v Sloveniji in izkušnjah ter težavah v letu 1993. Alojz Bukovšekje govoril o maticah in njihovi uporabi. Za to priložnost je osrednja čebelarska organizacija pripravila in izdala brošuro s povzetkom referatov omenjenih poročevalcev.
Slovenski čebelarji si bodo lansko leto zapomnili kot eno radodamejših. Pridelek je bil razmeroma dober. Slabše pa je bilo s prodajo medu. Mnogi čebelarji imajo lanskega pridelka še precej doma ali pa so ga prodajali po nižji ceni. Zavoljo tega so dali čebelarji že lani poseben poudarek trženju. Ni pa to le naš problem, pač pa imajo težave tudi nekateri drugi evropski čebelarji. Slovenski čebelarji se bodo morali odločneje postaviti po robu uvozu manjvrednih čebelarskih pridelkov, da bi tako zavarovali tisoč let staro tradicijo slovenskega čebelarstva. Nujno pa je, da se domači čebelarji zavoljo tega bolje usposobijo za trženje. V okviru čebelarskega seminarja so pripravili tudi razstavo čebelarske opreme, čebelarskih pripomočkih ter čebeljih pridelkov in izdelkov.
T.L.
Aktivna
organizacija RK
Krajevna organizacija Rdečega križa Kotredež je vseskozi zelo delovna. Aktivnih je okrog 13 članic. Delujejo na številnih področjih; med drugim še vedno ohranjajo tradicijo osmega marca. Nekoč so vsako leto organizirali proslave, zdaj pa ženske že tri leta hodijo na izlete. Tako bo tudi letos, saj priprave za izlet že potekajo.
Leta 1976 so začeli organizirali srečanja starostnikov, starih nad 70 lei. Pripravili so jim pogostitev in kratek kulturni program. Sedaj pa je veliko starejših ljudi bolnih, tako da organizirajo obiske starostnikov na domu, z njimi veselo pokramljajo in pošljejo čestitko na Radio Trbovlje. Sodelujejo pri vseh nabiralnih akcijah in pomagajo društvom v krajevni skupnosti. Lani oktobra so organizirali akcijo zb i ran j a denarja za rentgenski aparat za trboveljsko bolnico in uspeli zbrati kar 71.000 tolarjev, kar je za majhno vas Kotredež kar veliko. Občne zbore organizirajo vsaka štiri leta, sestanke pa po potrebi, da sc dogovorijo o akcijah in nalogah za prihodnost.
K.B.
Kotredeški
gasilci
Prejšnjo soboto so imeli svoj redni občni zbor gasilci Gasilskega društva Kotredež. Pregledali so delo gasilcev v prejšnjem letu in podelili priznanja občinske gasilske zveze veteranom. Za prihodnost imajo veliko načrtov, pa žal premalo denarja za njihovo uresničitev. Nekaj denarja za kritje osnovnih stroškov jim prinaša bife v gasilskem domu. Za ostale stroške pa bi rabili več sponzorjev. Njihova želja za delovanje društva v prihodnosti je, da bi tisto, kar so do sedaj zgradili, tako tudi ostalo, oziroma sc še nadgradilo. Vsako leto sc redno vključujejo v gasilska
tekmovanja. Lansko leto so imeli sicer malo smole in bili na občinskem tekmovanj u diskvalificirani, letos pa upajo na drugačen izid. Imajo dve članski moški ekipi in eno žensko. Nekoč so redno imeli tudi otroške ekipe, sedaj pa vladanckakšno zatišje. Problem nastaja tudi pri nakupu gasilske opreme, kije precej draga in je trn v peti vsem društvom.
K.B.
Pregled dela
Prejšnjo soboto je Društvo gojiteljev malih živali Trbovlje pripravilo občni zbor. Glavna tema dnevnega redajc bila inventura dosežkov v preteklem letu. Kljub številnim težavam, ki tarejo to ljubiteljsko dejavnost, dosežkov ni bilo malo. Za njimi je uspešna društvena razstava s srečolovom, izkazali so se tudi na tretji državni razstavi v Ljubljani, kije imela mednarodni značaj. Poleg okrog tristo domačih gojiteljev sona njej razstavljali tudi gostje iz Avstrije, Italije, Madžarske in Nemčije. Živali je bilo več kot tri tisoč. V tej konkurenci je razveseljivo, da so imeli Trboveljčani prvake Slovenije pri kuncih, golobih, perutnini in kolekcijo. Kolekcija pomeni, da morajo biti razstavljene štiri živali iste pasme, ki morajo dobiti najvišjo oceno.
Na občnem zboru so izvolili novo vodstvo društva, podelili priznanja in pokale udeležencem razstave, najbolj zaslužnim članom pa so podelili dva srebrna in en zlat znak Antona Lchrmana, ki ga podeljuje Zveza gojiteljev Slovenije. Res je, da gre največji delež zaslug za uspehe požrtvovalnim članom društva, vendar brez razumevanja okolice, predvsem delovnih organizacij, ne bi šlo. Sc posebej so hvaležni za razumevanje in podporo Termoelektrarni Trbovlje.
M.B.
Planinsko društvo Trbovlje bo imelo svojo letno konferenco v nedeljo, 6. marca ob 10.30 uri v svojem planinskem domu na Mrzlici. Nanjo so vabljeni vsi člani in članice ter ostali občani.

Mladim
Zasavcem
■	'V;..	■. v:--.
O pustnih norčijah homo v crjctno dohill šr ki.kšm' vtise kot so /aplsi I/ Dola, posehno veseli pa smo prve«a prispevka, k! so mm. «n poslali * šole v Šmartnem pri Litiji. Seveda «a * veseljem objavljamo in upamo, da bo mentor Boris Žužek držal besedo in poslal še kakšen prispevek mladih Šmarčanov.
Hrupa zanimivost Je šola v naravi trboveljskih četrtošolcev. Ra/vescllll smo se njihovih pozdravov In sestavkov. Nekatere skupine so izdale svoj časopis - 4. e. d. e. zanimive sestavke pa so
poslali tudi 1, 4. a in b. Žal njihove skupne fotoprafije ne moremo objavili, ker je fotokopija. Pošijite original, pa bo več možnosti.

Pustovanje v
V'
Šmarski šoli
V Šmartnem že dolgo ni bilo pravega pustovanja. Zalo so se naši učitelji dogovorili, da priredijo pustovanje v šoli. Vsak razred je moral imeti svojo pustno masko. Pustovanje seje začelo s prireditvijo v avli. Učenci so pripovedovali o vraževerju na Slovenskem, obudili nekatere stare pustne običaje, pevci pa so zapeli pod vodstvom profesorja Slimška nekaj pustnih pesmi. Zvrstili so se tudi skeči, kjer smo se do solz nasmejali.
Naenkrat sta nas presenetila kurenta s svojimi zvonci. Prišla sta s Ptuja in nam pripovedovala zanimivosti o kurentih, ki so najstarejša slovenska maska. Zvedeli smo, daje kurentov največ v okolici Ptuja. Ravnatelj ju je ob koncu pripovedi povabil, da bi nas spremljala na pohodu skozi Šmartno, v kar sta oba z veseljem privolila. Po prireditvi v avli in malici smo odšli v učilnice, kjer smo si nadeli maske in pustna oblačila in se ob desetih
odpravili skozi kraj. Za prijetno razpoloženje je skrbel naš harmonikar, ki je šel na čelu sprevoda, v katerem je bilo nad 500 maškar, pa tudi kurenta sta s svojimi zvonci privabila na cesto veliko ljudi.
Ko smo se vrnili v šolo, seje začel ples v maskah, starši pa so si ogledali razstavo, ki je prikazovala pustovanje nekoč in danes in smo jo pripravili v sodelovanju z učitelji. Izdali pa smo tudi posebno številko šolskega glasila Šmarcipust, v katerem smo predstavili svoje dvomesečno delo in šege ter običaje o pustu doma in po svetu.
Tomaž Jaklič, 6.a, OŠ Šmartno pri Litiji
V'
Se o pustovanju
Majaje prinesla povoje z mavcem za izdelavo pustnih mask. Vsak od nas sije dal na glavo vrečko, v katero smo naredili luknjo za slamico, da smo lahko dihali. Ko se je mavec strdil, smo si masko sneli in dali sušit na radiator. Veliko mavca je steklo tudi v usta, zato smo si jih po končanem delu šli sprat. Ko se je mavec čisto posušil, smo ga pobarvali
z vodenimi in tempera barvicami. Tudi v drugih delavnicah je bilo zanimivo. Učitelji so bili dobro razpoloženi in so se zabavali z nami.
Vesna Pigac, 7,a
S prijatelji srno obiskali glasbeno in gospodinjsko delavnico. Kolikor sem jih opazoval, so se vsi dobro počutili. V glasbeni delavnici so izdelovali instrumente in se naučili pesem o pustu, ki so nam jo potem predstavili. Hodili so po celi šoli in peli.
Boštjan Meserko
V knjižničarski delavnici je bilo deset učencev in tovarišica Helena Kreže. Učenci so iskali zanimivosti o pustu, izvor imena pust, raziskovali pustne jedi. običaje, vraže, plese in maske. Informacije so črpali izknjig in revij. Ko so končali, so začeli izdelovati plakate in slike o pustnih jedeh.
Tibor Holešek, 7,a
Hoja po Žerjavici
Učitelj Stepuh nam je pokazal hojo po žerjavici. Zakuril je ogenj, malo počakal in ga razgrabil, da je nastala žerjavica. Žerjavico je posipal s soljo. Potem se je sezul in začel hoditi po žerjavici. Za njim so šli še drugi tovariši. Mi nismo mogli verjeti, daje to sploh mogoče. Zelo veseli smo bili, da srno lahko videli hojo po žerjavici.
Katja Bostič, 4.b, A. Hohkraut
Na Kozjaku
Na Kozjaku strto preživeli lep teden. Že prvi dan smo zvečer odšli na pohod z baklami. Med vsemi dejavnostmi sta mi bila najbolj všeč' lov na lisicoin lokostrelstvo. Naučili smo se veliko novega, na primer zavezovati vozle. Ko smo imeli učne ure v naravi, smo lahko šli na opazovalnice. Sobe so lepo urejene, osebje prijazno, hrana dobra, kot bi jedel doma irr program super. Program vključuje tudi gledanje diapozitivov, disko, pokaži kaj znaš in modno revijo. Razgled na Avstrijo je prav lep.
Bojan Klemenc, 4,d
Pohod z baklami
Na pohod z baklami srno se odpravili po večerji. Vodil nas je tovariš Aljaž. Drugo skupino je vodil tovariš Rok. Pri hoji se je moja sošolka udarila v koleno, vendar ni bilo nič hudega. Ko smo se vračali,
smo ugasnili bakle. Po vrnitvi v dom smo se šli razne igrice in prepevali pesmice. Potem smo se umili in preoblekli v pidžame. Prišel je čas počitka.
Kristijan Ključevšek, 4.c
Moja ljubezen
Zaljubila sva se na ogledu najvišjega vrha v okolici Kozjaka. Šel sem k njej in ji rekel: "Ina, ali me imaš kaj rada?" Ona seje zasmejala in mi rekla nazaj: "Ljubim te." Potem jo je Nika nahecala, da mi je rekla: "Ali si zaljubljen vame?" Odgovoril sem ji: "Seveda, če si ti vame." Ko smo prišli z ogleda, je že bil disko in med plesom sva si izmenjala pismi.
Pisatelj: Goran Beširevič, Pomočnik: Tadej Beravs; 4.e
Streljanje z lokom
Najprej nam je tovariš Mile pokazal, kako uporabljamo lok. Imeli smo dve tarči, ki šobile oddaljene 10 m. Naučil nas je, kako držimo lok, kako moramo stati, kako nataknemo puščico in kako jo izstrelimo. Imeli smo dva velika loka: za dečke in za deklice. Streljali smo s štirimi puščicami, zadela sem pa tri.
Elvisa Bajramovič, 4,b
Ogled tise in lipe
V sredo smo s tovarišem odšli gledati najdebelejšo tiso in lipo v Sloveniji. Ko smo prispeli do lipe, je povedal, da je stara 300 let in široka 450 cm. Nato smo šli še malo peš in prišli do tise. Tam je povedal, da je stara 600 let in široka 490 cm. Povedal je, daje zaščitena, zalo je ne smemo sekati. Njene iglice in deblo je strupeno, zato se ne sme uporabljati. Ampak ptiči jedo njene plodove.
Mojca Klopčič, 4.a
{(N
/^DglCAo^UBRlKE MlŠ MAS |
4-i TER UČITELJICE KRtóllMA^HRi BAR ; HELGA KANTU ŽAR IN IVANA MEDVED Se VAS SPOMINJAMO >4 SOLE V NARAV). PREŽIVLJAMO JO NA KOZJAKU.SPOZNAVAMO PREDEL POHORSKE LISICE" ZELO NAM JE
"LEP0• _
POZDRAVLJAMO VAS IN OSTALE v uredništvu ZASAVCA .

Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje bo prihodnje leto praznovalo tridesetletnico obstoja. Do zdaj so vsako leto pripravili kakšno igro, prejšnji teden pa je bila premierna uprizoritev predstave Borisa A. Novaka Mala in velika luna v režiji Nande Guček. Z igralci, večinoma srednješolci, so prikazali musical, namenjen najmlajšim gledalcem, ob katerem se bodo zabavali tudi drugi. Poleg smešnih doživetij igra prinaša tudi sporočilo, da se mladi v svetu, ki se požvižga na njihove želje, vse težje znajdejo.
Nebesni karneval, ples v maskah za planete, zvezde, lune in komete simbolično prikazuje večno igro na nebu, v katero smo ljudje ujeti kot marionete, ki jim je čas odmerjen. Mala luna (mlaj) namreč v predstavi postaja velika (polna) luna, dokler se spet ne povrne nazaj v mlaj - vse to na veke. Gre zaspreminjanjananebu, vesoljni čaš, kjer so "vloge" od zdavnaj razdeljene. Novak je vloge razdelil med Severnico "zvezdo, staro severno nevesto, kažipot za vsepovsod". Luno, "ki kraljuje sredi mraka" in Soncem, ki "vlada, kjer je vroče, večni žaromet neba. " S prijetnim in duhovitim dialogom se srečujejo Komet "ljubljenec daljav", ki išče pot do zvezde Andromede, a je poslan v napačno smer. Tudi dr. Zvezdogleda, ki poučuje na Visoki šoli za nebesno lepoto ne spregledamo: rad bi ugotovil Lunino temno stran, obenem pa jo ogoljufal, daje preveč polnega obraza in ji ne bi škodila njegova lepotna šola. Prepirk na nebu se odražajo tudi na piratski ladji. V središču pozornosti pa je Luna, ki zasenči Sonce, da nastane sončni mrk, prežene kužka, požene se v vodo, ker misli, da jo odsev na vodni gladini srebrno zrcalo, oponaša, a se pri tem nauči plavati. Potlej sveti muckoma, s Severnico se igra skrivalnico, se sreča s Snohodcem, najde mlečno cesto, toda "magija neba" je, da ponovno postaja - mlaj.
Režiserka Nanda Guček je povedala: "Z igralci smo dobro sodelovali, težave so bile predvsem tehnične - z reflektorji, ozvočenjem, "pogruntali" smo, kako prikazati valujoče morje, skratka, vsi smo bili
zelo domiselni. V veselje mi je bilo delati to predstavo, zelo je poetična. Ko so bile govorne vaje za nami, sem videla, da nam prizori na odru ne bodo delali večjih težav." Na predstavi Mala in velika luna vas bodo zabavali naslednji igralci: Polona Režun, Vesna Vranešič, Janez Rus, Miha Vranešič, Romana Grošelj, Sabina Husanovič, Saša Taglavia, Jerneja Alič, Primož Stošicki, Iztok Lužar, Nina Lanišnik, Polona Grešak,TanjaBivic,Barbara Krasnik, Gordana Mohor, Ines Oštrič, Špela Režun, Katarina Pajer in Tanja Pucelj Sodelovali so še: za luči sta poskrbela Roman Poboljšaj in Denis Potrbin, za zvočne efekte Iztok Lužar, za glasbo Andrej Guček, odrski mojster Matej Kolenc, vodja predstave Ines Oštrič, poleg igralcev je pri izdelavi kostumov pomagala Julijana Poglajen, pri gledališkem listu pa Primož Stošicki. Zalivala zauspelo igro gre tudi sponzorjem: Matičnemu društvu Svoboda, Frizerskemu salonu Zali, Sampsu Trbovlje, cvetličarni Lenarčič Gabrsko, mizarstvu Cestnik in cvetličarstvu Ane Guzej.
Tekst in foto: Petra Radovič

V gledališki dvorani DD je bilo 19. februarja srečanje moških pevskih zborov iz Avstrije, Italije in Slovenije, pod geslom od Korotana do Jadrana. Organizator letošnjega srečanja je bil MPZ Zarja Svobode Center. To je bilo že XII. pevsko srečanje pobratenih moških pevskih zborov. Pokrovitelj letošnjega srečanja je bila Skupščina občine Trbovlje. Na koncertu so nastopili zbori: Tabor iz Opčin pri Trstu, Foltej Hartman iz Pliberka, Franc Zgonik iz Brnika, Vres iz Prevalj in Zarja iz Trbovelj. Zbori so peli narodne, domoljubne in umetne pesmi domačih skladateljev. Tudi tokratni nastop je pomenil pravi praznik slovenske pesmi in slovenskega zborovskega petja. Zbori so s kakovostnim petjem znova dokazali, da ohranjajo bogato pevsko izročilo naših prednikov in ga v še bogatejši obliki posredujejo sedanji generaciji.
Sodelovanje teh zborov traja že vrsto let. Zarja sodeluje s Taborom že od leta 1974, zato je letos poteklo 20 let, odkar so pričeli z izmenjevalnimi koncerti na Opčinah in v Trstu. Leta 1980 sta navezala tesne stike Vres in Zarja. Vres je imel dobre vezi z zborom Foltej Hartman iz Pliberka, Tabor je sodeloval z zborom Franca Zgonika. Zavoljo vseh teh plodnih stikov so se leta 1981 dogovorili za skupno sodelovanje vseh petih pevskih zborov. 27. marca 1982 je bil na Prevaljah prvi skupni nastop vseh omenjenih zborov. Takrat so predstavniki zborov podpisali listino o prijateljstvu in pobratenju. Odtlej vsako leto izmenjaje organizirajo srečanjavkrajih,kjerdelujejo. Leta 1988je vsakoletno srečanje dobilo ime od Korotana do Jadrana in pod tem naslovom je potekalo tudi letošnje. Tudi zato so Zarjani na koncertnem listu na koncu zapisali misel enega glavnih pobudnikov za ta srečanja, lani umrlega Marjana Kovača s Prevalj - Žubori pesem, povezuj nas in zmaguj!
Tine Lenarčič

ni
ZABEL ežen O
Hrastnik
Plesno tekmovanje je bilo 17. februarja na OŠ NH Rajko v Hrastniku. Predstavili so se učenci 7. in 8. razreda, ki jih vodi plesni učitelj Albin Šeško. Zmagovalni pari iz 8. razreda: 1. Edita Ramič - Tanja Koritnik, 2. Maja Žabkar - Nina Šuljagič, 3. Klavdija Ranzinger -MeidaPašagič. Iz 7. razreda: 1. Nina Žabkar - Vesna Lesjak, 2. Kristina Drstvenšek - Damjana Prah, 3. Šenka Sabotin - Nina Kohne.
KUD Slavko Avsenik iz Rimskih Toplic je 19. februarja organiziral v zdraviliški dvorani nastop Vlada Kreslina z Beltinško bando. Privabili so mnogo svojih oboževalcev iz zasavskih krajev.
Gledališki abonma je bil tokrat na ponedeljek. Že 21. februarja so organizirali tretjo predstavo letošnje sezone. Štirje igralci SNG so se predstavili s komedijo Woodyja Allena Zaigraj še enkrat, Sam. Predstavo ie režiral Boris Cavazza.
F.M.
Trbovlje
Dijaki Gimnazije-Ekonomske šole Trbovlje so 17. februarja pripravili literarni večer. Brali so svoje pesmi in prozne sestavke ter pokazali likovna dela. Večer je potekal v čitalnici Knjižnice Toneta
Seliškarja v Trbovljah.
Ženski kvartet Plavica je imel 18. februarja samostojni koncert narodnih in umetnih pesmi v Trbovljah v domu Svobode II. Spremljal jih je citrar Peter Napret. Gostovanje tega priznanega kvarteta je sodil v okvir febmarskih kulturnih prireditev, ki jih je organizirala ZKO Trbovlje.
Recital o Kajuhu je bil 22. februarja v Domu Svoboda v Trbovljah. Pripravilo ga je Mladinsko gledališče Svobode iz Trbovelj.
Likovna skupina Kclik iz Trbovelj seje odločila, da tudi letos organizira likovno delavnico mladih od 15. februarja do 15. junija v Relikovih prostorih v DD Trbovlje, ob sredah od 16. do 19. ure. V delavnico se lahko vključijo učenci OŠ od 5. do 8. razreda. Prijavijo se lahko ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do 19. ure v Relikovih prostorih, kjer bodo prejeli tudi podrobnejša navodila.
T.L.
Las itSJ «gS
Zvone Šeruga je v organizaciji litijske knjižnice 18. februarja predstavil svojo zadnjo knjigo Nevarne poti. Potopisno predavanje je popestril s številnimi diapozitivi. V zadnjem letu je prepotoval tudi bližnjo Bosno.
Čemšeničani razvozlali Klobčič
Člani gledališke skupine Prosvetnega društva Čemšenik so 13. februarja premierno uprizorili komedijo hrvaškega pisatelja Perc Budaka Klobčič. Sporočilo dela je aktualno v vsakem času, torej danes prav nič manj kot pred več kot dvajsetimi leti, ko so igro v Čemšeniku uprizorili prvič. Dogajanje se odvija pred vaško gostilno. Lastnica,teta Roza,jesicerločenažedvajsetlet. Vendar v življenju vedno pride čas, ko je potrebno poravnati račune za mladostno zaletavost. Ljubezen še vedno steguje prste proti preprostim vaškim ljudem, kar pripelje do mnogih komičnih situacij, kijih poskuša vsak sam in po svoje reševati. K sreči vsaj v igri, če že ne v življenju - konec dober, vse dobro!
Čeprav jo je vreme čemšeniškim prosvetarjem pošteno zagodlo, so gledalci, kijih snežni metež ni ustavil, dogajanje spremljali in igralce nagradili tako, kot če bi bila dvorana nabito polna. Režiser Marjan Bokal, ki zadovoljstva ni skrival, je povedal, da seje za to delo odločil tudi zato, ker so današnji časi težki, zato naj nas vedrijo urice takšnega druženja! Čemšeniški amaterski gledališčniki so z igro gostovali 19. februarja v Pečah, z njo bodo gostovali še v Preddvoru pri Kranju, v Polšniku, na Sveti Planini, v Šmartnem pri Litiji in verjetno še kje. Delo bodo ponovili tudi v Čemšeniku. In nenazadnje, čemšeniški gledališčniki so bili počaščeni, ker sta si premiero ogledala tudi predsednika Skupščine in IS občine Zagorje.
Tadeja Suša
Grad Bogenšperk je 18. februarja v okviru glasbenih večerov Slava Valvasorja Kranjskega gostil mezzosopranistko Edito Garčevič, ki jo je na klavirju spremljal V ladimir Mlinarič. Pela je dela Haendla, Schuberta. Wolfa, Saint Saensa in Bizeta. Ker je bil njen koncert na gradu napovedan že pred mesecem dni, pa je zaradi bolezni odpadel, so
tokrat organizatorji Glasbene mladine Ljubljanske poslušalcem pripravili presenečenje. Nenapovedano so pripeljali še Mira Božiča. Igral je na orglice, na klavirju pa ga je spremljala Tanja Žužek. Z orglic so odmevali zvoki Gersh wina, Debussyja, Božiča, Montija in Dimicuia.
J.K.
Trbovlje: 25. februarja ob 17. uri bo v Domu Svobode koncert Društva upokojencev Trbovlje. Nastopili bodo ŽPZ pod vodstvom Nande Guček, MPZ pod vodstvom Alberta Ivančiča, MePZ ter Vokalno inštrumen-talna skupina (VIS) s pevskim tercetom in orkestrom.
Trbovlje: 26. februarja ob 20. uri bo v Domu Svobode akustični večer s skupino Hiša.
Zagorje: 26. februarja ob 19. uri bo v DD Zagorje koncert MPZ Loški glas iz Kisovca in pobratenega zbora Fran Venturini iz Domja pri Trstu. Gost večera bo operni pevec Ladko Korošec.
Trbovlje: Vinko Hrovatič iz Hrastnika razstavlja 18 del v prostorih podjetja RSH v Šuštarjevi koloniji 42 v Trbovljah.
Trbovlje: Ivanka Uršič razstavlja v poslovnih prostorih Razvojnega inženiringa v Doljnem Lazniku v Trbovljah.
Trbovlje: Emil in Mito Škrbec razstavljata v prostorih gostišča Planina (bivši rudarski počitniški dom) na Planinskem vrhu 16 del v raznih slikarskih tehnikah.
Zagorje: V Avli DD Zagorje je do 1. marca na ogled razstava 30. srečanja slikarjev v koloniji na Izlakah.
Zagorje: V Medijskih Toplicah si lahko do konca februarja ogledate razstavo slikarke Severine Šproger.
Zagorje: V kavarni Viktorija je na ogled razstava akademskega slikarja Janeza Kneza.
FILMSKO GLEDALIŠČE
Zagorje: V DD Zagorje bo L marca ob 21. uri že 17. filmsko gledališče. Ogledali si bostelahko ameriški akcijski film Na ognjeni črti.
KNJIŽNICE
Hrastnik
Knjižne novosti: 1. J. Walker: Potresi, 2. J. Walker: Lakota, suša in kobilice, 3. F. Walt: V reme in klima, 4. L. Praprotnik - Zupančič: Zgodbe in nezgodbe. 5. M. Dekleva: Bučka na Brodwayu, 6. R. Queneau: Moj prijatelj Pierrot, 7. R. Queneau: Narava v osrednji Evropi, 8. S. Riha: Prebudimo se, ko se stemni, 9. S. Riha: Spimo, dokler ne pride pomlad, 10. S. Riha: Še vedno nosimo otroška oblačila.
Litija
Knjižne novosti: 1. J. Kirschner: Umetnost egoizma, 2. T. Kermauner: Bog in slovenstvo, 3. E. Evans -
Pritchard: Ljudstvo Neur, 4. Z. Pavlovič: Psihološke pravice otroka, 5. B. Hočevar: Kaj morate vedeti o denarju in borzi, 6. B. Hočevar: Prva pomoč, 7. P. Weaver: Enoletnice in rastline za prekrivanje tal, 8. T. Petauer: Leksikon Rastlinskih bogastev, 9. I. Svantesson: Miselni vzorci in spomin, 10. R. Dell Cott: Medicinski terminološki slovar. Zagorje
Knjižne novosti: l.Tempuso-vo snopje, 2. S. Cafri: Zoologija nevretenčarjev, 3. Makso Šnuderl: Dnevnik 1941-1945,4. W. Dyer: Življenje kot igra, 5. T. Morisson: Ljubljana,6. Vladimir Bartol: Zakrinkani trubadur, 7. R.H. Benson: Jezus - prijatelj, 8. J. Skvorecky: Prima sezona, 9.
N.	Shiga: Potovanje skozi temno noč, 10. G. Marquez Garcia: General v svojem blodnjaku.

Velika večina koncertov v hali Tivoli ima vsaj tri skupne točke. Zimsko obdobje, mraz in znoj. Ves čas, ko čakaš na akreditiv ali na fotografa, te zebe kot psa, že nekaj minut po pričetku koncerta pa bi ti bila še lastna koža pretopla. Tudi nastop Bajage v ponedeljek, 21. februarja, ni bil nobena izjema.
Njegovo veličanstvo Princa glasbe je z nekaj besedami napovedal Zoran Predin in nepozaben (zgodovinski, bi rekel g. Terček) večer se je predramil iz zimske otopelost ob zvokih naslovne pesmi albuma Sa druge strane jastuka. Publika je že ob samem dotiku Žikinih prstov s strunami kitare padla v stanje religiozno -nostalgičnega vzhičenja. Predin živi v zmoti. Rajaga ni princ. On je Bog bivše jugoslovanske glasbene scene. Obiskovalci koncerta smo bili popolnoma pod njegovim vplivom. Vodil nas je kot marionete, ko je naše misli zlival v čudovito poezijo lastnih občutkov sreče in žalosti. Nabito polna velika dvorana. Nekaj, kar sc ne da izraziti z besedami... Toliko različnih duš, zlitih v eno samo pesem, pesem, ki jo Momčilo Bajagič v tistem trenutku prepeva, nista Slovenija in velika dvorana hale Tivoli še nikoli videli.
Koncert, o katerem se bo še dolgo govorilo izključno v superlativih. Ljudje v dvorani nikdar niso in nikoli več ne bodo peli z dušo ob slehernem komadu, ki ga izza žarometov sugerira bend. Občutek
brez primere. Na obrazu si v vsakem trenutku videl nasmeške, skozi katere so se v ritmičnem nihanju teles prebijala besedila pesmi. Kamorkoli ti je zdrsel pogled. Tišina. Tamara. Dobro jutro džezeri. 220 u voltima. Svi pevaju. Ja, res čisto vsi so prepevali. Vžigalniki v zraku so spremljali balade in dvignjene roke s ploskanjem vse hitrejše komade. Nekje na sredini koncerta so premierno predstavili zadnjo skladbico tandema Bajaga-Žika z naslovom Pjesma protiv
25-28. TATOVI TELES
(groz.),pet.,pon.ob 19. uri, sob., ned. ob 17 in 19. uri.
1.3.-4.3.	TRIJE
MUŠKETIRJI (kom.), tor., sre., čet., pet. ob 17. in 19. uri.
25-27. ODRASLI SI RIVOŠČIJO (krim.), pet., ned. ob 19. uri.
26. DOC HOLLYWOOD
(kom.), sob. ob 10. uri.
27.2.-1.3. PRVAKI (kom.), ned. ob 17. uri, pon., tor. ob 19. uri.
1.3. PRVAKI (akc.), tor. ob 19. uri.
1.3.	NA OGNJENI ČRTI
(akc.), tor. ob 21. uri.
2.3.	-3.3. TATOVI TELES (fant.), sre., čet. ob 19. uri.
4.3.	ALADIN (ris.), pet. ob 17. uri.
4.3. ALADIN (kom.), pet. ob 19. uri.
25. NAKLJUČNI JUNAK
(akcija), pet. ob 17. uri.
25-27. RED ROCK WEST
(akcija), pet. ob 19. uri, sob., ned. ob 17. in 19. uri.
2.3.-4.3. SMRTONOSNO
OROŽJE III. (akc.), sre., čet. ob 19. uri. pet. ob 17. uri.
4.3. NA OGNJENI ČRTI (akc.), pet, ob 19. uri.
DOL PRI HRASTNIKU -. KINO :
26. ALADIN (ris.), sob. ob 16.
uri.
26.	NAKLJUČNI JUNAK
(akcija), sob. ob 18. uri.
KINO IZLAKE
27.	ŠAMPIONI (akcija), ned. ob 19.15. uri.
Ja, obožujem jih. Vložene C	f	okoli enega vprašanja. Ali
v kisu, na pizzi, v omaki, z Sd ITI pi D j OH Ì !	bo Emilio uspel ukrotiti trop
!..	!..	V......	I /	(«:» tl «Sirih	tri
Šampinjoni so šampioni,	potrudil. Malce prirejeno prvo	vprašate mene. Ob naslovni
toda le kot hrana. Film	praviloživljenja vhokejuseglasi	špici, kjer lahko preberemo
Champious me spominja na	približno takole: udari puck in	Walt Disney Pictures
komedijo prav toliko kot	presents, je še tako
nmjt honorarji na proračun	gHT
za obrambo države. Dovolj	jjl
vam lahko pove že podatek,	H
da so ga kmalu po premieri	,	__________________ „
vl.jul.|J.nipr,dv,J,B|lc«i	tt /"IHU	n,|,..lr,tall, Besed ob tem
e	kB,» Moje,,.	.■L jjgtll	»k,op»e»l» od fltma.
Z^jemBor**™,.	ligi	Bošete,
nezainteresiranemu laiku jasno, da bo imela zgodbica ' m
kompliment, če BI „„jo ie.celotenseem.rijjettredttcl,»,,	Tommy



fr
svih malera, zaigrali pa so tudi kornad, ki gaje Momčilo napisal za Ribljo čorbo. Ne lovite me za besedo, ampak mislim, da ima ta pesem naslov Kad hodaš...
L
Bajaga & Inštruktorji so v Ljubljani igrali tudi pesmi iz zadnje plošče Muzika na struju, kije izšla v Srbiji v drugi polovici lanskega leta. Ne glede na to, da se ta LP pri nas dobi samo preko vez in poznanstev (iz Beograda), je bil odziv dvorane več kot zadovoljiv. Velika večina je kričala ob Muziki na struju in grulila v komadu O vaj grad. Človeška iznajdljivost ne pozna meja. Glasba je še enkrat porazila politiko, vizume in embargo. Bajaga je Bog, vsaj kar se glasbe tiče. Tega se krepko zavedajo vsi slovenski glasbeniki. Niti najbolj izbranim med njimi s skupnimi močmi ni nikoli uspelo TAKO napolniti dvorane, kot šestim Beograjčanom. Spomnite se samo na BOOM 93. dobrodelni koncert za studio Tivoli...
Kakorkoli že. dve uri koncerta sta minili v enem samem vdihu. Bajaga in njegovi Inštruktorji so dali vse od sebe. Ozvočenje je vzdržalo in ni delalo preglavic, celo svetlobni efekti so ubogali tehnike. Murphy si je zlomil nogo in obtičal zunaj na mrazu. V prvem koncertnem podaljšku so Beograjčani zaigrali špico njihove glasbene ponudbe - Ruski voz in Zažmuri, v drugem pa so ponovili tri malce hitrejše komade. Nihče še ni hotel domov, vendar je v množici utripalo spoznanje, daje že to več, kot smo pričakovali od ponedeljkovega večera. Organizator koncerta La car si lahko zadovoljno mane roke. V trenutku, ko pišem te vrstice, še ni znana bilanca obiska, vendar je ta nedvomno rekordna.
Tomi Pucelj Foto: Jure Nagode
tl,!
........... ‘ ...................................•......................
prav ta založba. Pesem Otta je že posneta. Radio Gama MM
Štajerska lepotička Irena Vrčkovnik je pred dnevi postala srečna mamica. Svojemu prvorojencu je dala ime Žan in po njenih besedah je Žan že sedaj izredno priden. Takoj se vidi, da je njegova mami profesorica (vendar samo glasbe, kar imajo učenci le za zabavo).
Ponočnjaški Čuki so posneli nov videospot za pesem Zanzibar. Za zadnji del spota so porabili kar petdeset tort (mogoče tudi kakšno več), na vsaki je bilo napisano ime enega od "igralcev" v njem. Glavni učitelj Čukov je bil pantonimik Andres Valdes.
Sašo Bole, kitarist popularnih Bomb je izjavil, da ne zna igrati
kitare. "Ja. kaj pa potem delaš z njo na nastopih?" Odgovor: "Polagam hrenovke na raženj, kamor pade, pade." Zanimivo: potem zna verjetno vsak dober kuhar igrati tudi kitaro.
Dominik Kozarič sestavlja novo spremljevalno skupino, ki ga bo redno spremljala na nastopih -si želite tudi vi sodelovati z njim? Dominik sprejema vse resne kan-
didate, ki so odlični pevci in bi se hoteli odreči svojega prostega časa...
Baje ima Mia Žnidarič velike težave s svoji ljubljenčkom, ki se je zaljubil v vse psičke v okolici. Tako mora zaradi pasjih težav Mia skrbeti za pasjo Ij ubezen namesto, da bi poskrbela za svojo. S.G.

gola aa večerjo. Seveda je bila to -kot je tradicija že nekaj let, komedija. Predstavo si je ogledala tudi večina učencev iz četrtega letnika Elektro šole. Vsi sojo lepo pohvalili, potem pa je eden rekel, da bi rad enkrat za spremembo vZagoiju videl tudi kako resno igro, o čemer jaz razmišljam že kar precej časa. To je tudi razlog, zakaj na predstavo nisem šel. Na odru Delavskega doma sem videl že toliko komedij, da se mi zdijo vse enake in me sploh tie zabavajo več.
Res je, da ljudje v težkih časih, v kakršnih živimo dandanes, potrebujejo zabave. To pa še ne pomeni, da si ne bi mogli kdaj pa kdaj ogledati kake resnejše predstave, in si tako širiti obzorja.
Boštjan Uran
povsem nedolžni dijaki. Nekateri pridejo v trgovino kar z šolskimi torbami, seveda pa prodajalke kar hitro zapičijo vanje oči. Ti dijaki imajo večkrat za sabo že kar nekaj iskušenj, ki jim prav gotovo pomagajo pri tovrstnem kriminalu. Da ne bo pomote, ne mečem vseh dijakov v isti koš, ampak nekateri so pri tem že kar strokovnjaki. Prodajalke so pri tem povsem nemočne. Ponavadi takšni tatovi prihajajo iz neurejenega okolja in jih tudi naši predragi policisti poznajo že od prej. Nekateri dijaki paimajo vsega dovolj in to opravljajo bolj kot zabavo. Upam, da se bodo te stvari pomirile.
R.B.
Hokejska
Pustni ples
Pust, maškare, krofi in .... ples seveda. Pust brez zabave? "Ne," smo se odločili člani novinarskega krožka in organizirali ples v maskah. Zamisel je bila seveda odlična. Izbrali naj bi najbolj izvirno masko, najbolje plešočo maškaro, pripravljenih smo Imeli nekaj zabavnih igric In kot običajno nagrade za zmagovalce. Po končanem programu pa zabava, ples.
Toda, glej ga zlomka. Kot bi se vse obrnilo proti nam. Začelo seje s tehničnimi motnjami. Mikrofon ni delal. Vsi smo bili "najpametnejši": "Vključi že enkrat na "on", se je slišalo. In: "Saj sem, kaj vpiješ!" Napetost med nami je rasla. Kaj narediti? Kako bomo vodili igrice, če mikrofon ne dela? Fantje so končno - s pomočjo prof. Pajka seveda - odkrili napako. "Hvala bogu," smo si oddahnili. Toda, zopet težave. "Kaj je maškaram, da so tako sramežljive," smo se spraševali. Kljub privlačnim nagradam ni bilo prostovoljcev, ki bi bili pripravljeni tekmovati zanje. Verjetno je bila
krivda predvsem na naši strani. Že prej bi se morali bolje organizirati. Bi to kaj spremenilo? Morda, čeprav nisem prepričana. Vzdušjeje odvisno od publike, od njihovega sodelovanja z voditeljem.
Kljub vsem težavicam smo izbrali tri najbolj izvirne maske, in se "prebili skozi” eno in edino igro (trikrat hura za pogumneže). Na žalost tudi z obiskom nismo bili ravno najbolj zadovoljni. Pogrešali smo predvsem dijake iz tretjih in četrtih letnikov. Program ni najbolje uspel, zato smo se odločili, da ne rinemo z glavo skozi zid. Če dijaki niso pripravljeni sodelovati, pač niso. Zato smo začeli s plesom. Kar nekaj časa je trajalo, preden so se opogumili prvi plesalci. Slišati je bilo tudi nekaj kritik na račun glasbe. Vsega je enkrat konec in tudi tega plesa je bilo. Upam, da nam bo prihodnji bolje uspel.
Mateja Leskovšek
Spet ena komedija
V Zagorju nas je prejšnji teden obiskalo Mestno gledališče ljubljansko s svojo uspešnico Pridi
Leva roka, «lesni žep
V Zagorju, pa tudi po drugih krajih, se že srečujemo z velikim problemom. Kradejo povsod, predvsem po trgovinah v bližini srednje šole. Prodajalke v teh trgovinah so v popolni pripravljenosti, ko se priklatijo iz šole naši
Na Ekonomski šoli Trbovlje divja kar nekakšna vojhna med navijači Olimpije Hertza in navijači Acroni Jesenic. Hokej je postal neizmerno popularen in med dijaki na srečo še ni prišlo do večjih prepirov, tisti manjši prepiri pa so seveda obvezni. Do finalne tekme pa se seveda lahko zgodi še marsikaj! Do takrat pa ohranite mirno kri!
Š.S.
Literarni večer v kavbojkah
Gimnazijci so se odločili popestriti kulturno življenje v Trbovljah z literarnim večerom. V četrtek, 17. februarja so se v knjižnici Toneta Seliškarja predstavili s svojo poezijo in z likovnimi izdelki.
Pri organizaciji večera sla dijakom pomagali profesorici Manca Hribar in Marina Knific. Le ta nam je povedala mnenje o predstavi dijakov: "Zelo sem vesela, da so se dijaki odločili za takšno prireditev. Literarnih večerov vsekakormanjka. Menim, dabi v prihodnje lahko naredili malce več reklame za takšne prireditve in povabili tudi starejše ljudi, ki jih to zanima. Mladi potrebujejo le spodbudo, da pokažejo svoja ustvarjanja drugim."
Svoja razmišljanja so nam v obliki poezije predstavili Simona, Nika, Martina, Peter, Jernej, Tanja. Razmišljali so predvsem o občutkih mladih, o razočaranju nad ljubeznijo, svetom, samim seboj... Svoje slike pa so predstavili Dijana, Ana, Mojca, Saša. Večer pa so popestrili tudi glasbeniki.
Literarni večer so nastopajoči namenili predvsem svojim sošolcem in ostalim dijakom. Vendar si gaje ogledalo le nekaj profesorjev, ki cenijo trud svojih učencev, pesnik Uroš Zupan, ter peščica sošolcev nastopajočih. Da, na žalost samo peščica. Kje je kulturna zavest gimnazijcev? Živimo res samo še za različne oglede filmskih predstav, sobote v diskotekah... Ne vem, če se bodo dijaki, ki so pripravili ta prijeten literarni večer, še kdaj odločili za kaj podobnega?
Prireditev je še en dokaz, da mladi nismo le ljudje, ki površno živimo svoja življenja, ampak se le teh tudi zavedamo. Oscar Wilde je rekel: "Umetnostje ogledalo duše." Nastopajoči pa so pokazali, da naše duše niso le prazna stekla, ampak včasih tudi pisana zrcala.
Petra Žagar

MHz

oeo«
26 333 ^..060A/26 228
Vsak dan PROGRAM MAJ na Radiu Trbovlje od ponedeljka do petka
;
sobota, nedelja, prazniki od 8h > I9h.
" Lokostrelstvo je šport za staro in mlado, za moške in ženske od sedmega do stoosemdesetega leta starosti," je dejal Samo Medved, najbolj priznan slovenski lokostrelec, ki se je udeležil prireditve za najboljšega zasavskega športnika v Hrastniku. Dokazal je, da se z njim ni za šaliti, kajti puščica iz njegovega loka je vedno zadela v sredino. Razpolovila bi celo pomarančo na glavi voditelja Gorana Obreza, če se ne bi ie-ta pravočasno umaknil.
Samo Medved je Ljubljančan, član lokostrelskega kluba Moste, Z lokostrelstvom se ukvarja že 23 let. Trenira dvakrat dnevno po šest ur. Poleti trenira v Bizoviku pri Ljubljani, kjer je moderno strelišče, pozimi trenira v centru Ljubljane v kleti firme SCT.Do nedavnega se je financiral sam in s pomočjo staršev. Zadnje leto pa ima dva profesionalna managerja. Zaposlen je v vojski, kamor ga je vzel general Slapar.
V lokostrelstvu obstaja več disciplin: tarčno sreljanje, poljsko streljanje, lokostrelski biatlon, cloud. flight. Stili pa so: free style. goli lok, compound. Samo Medved strelja v free stylu.
"Slovenci smo izredno dobri lokostrelci. Toda zaradi slabe organiziranosti Lokostrelske zveze Slovenije pogoji za lokostrelce niso najboljši, tako smo prepuščeni sami sebi. Kljub vsemu pa imamo zelo lepe uspehe,” je potožil Samo. Mladinci so blizu svetovnega vrha, lokostelke pa zunaj ne smejo nastopati. Lokostrelska zveza tudi ne obvešča svetovne organizacije o uspehih lokostrelcev, vse ostane anonimno. Na žalost lokostrelstvo v Sloveniji še vedno ni dovolj priznano.
Samo veliko nastopa v tujini, letos bo v Sloveniji nastopil samo na ^državnem prvenstvu. Prejšnje leto so se trije tekmovalci s Samom Medvedom
na čelu udeležili svetovnega Grand-prix prvenstva, kjer so dosegli drugo mesto. Čez en mesec odhaja v Ameriko. Ustanovil je svojo lokostrelsko šolo, ki jo bo en mesec in pol predstavljal v Ameriki. Nastopil bo na vsaj štirih velikih tekmah. Med drugim je povabljen na tekmovanje "Arizona cup".
Njegovi cilji so izredno jasni. Julija bo nastopil na evropskem prvenstvu, kjer pričakuje medaljo. Ko se vrne. ga čakajo štiri Grand-prix tekmovanja, naslednje leto se bo udeležil svetovnega prvenstva v Indoneziji, leta 1996 pa evropskega prvenstva, ki bo v Kranjski gori.
Katja Božič Foto: Branko Klančar
Polom Litijanov
Prevent - Goldstar 24:14 (12:7)
Modra dvorana, gledalcev 600, sodnika Korič, Kalin (oba U).
Prevent: Mavrič, Mihalj, Leve 3, Soršak 1, Bari 4, Kleč, Štrigelj 4, Mave 3, Leskovšek 7.1. Doberšek 2, J. Doberšek, Matanovič.
Goldstar: Krt, Špelič, Andrejič 4, Maček 5, Kogovšek, Verbajs 1, Sotenšck, Kolar 3, Peternel 1, Doblekar.
Lilijani so zapravili veliko priložnost za uvrstitev v polfinale kljub prednosti devetih zadetkov. Z bledo in nezainteresirano igro so domačim omogočili lahko delo in uvrstitev v polfinale Pokala Slovenije.
S.	K.
Komaj zmagali
Litija - Ježica 83:73 (46:35)
Dvorana Litija, gledalcev 100, sodnika Gettar (Radovljica) in Poljanšek (Žiri).
Litija: Berčon, Pavliha 2, Bošnjak 31, Deležan 4, Jocovič, Polanec 21, Šiško 4, Peterlin 19, Soršak 2.
Ježica: Zorko 12. Ravnikar, Mihelič, Božič 8. G. Bojovič 15, Ivanuš 5, Thaler 10, Šuštaršič 12, Somar 11.
Lilijani so bili preveč prepričani v lahko zmago in so do vsega dve minuti pred koncem lovili Ježico. Na koncu je Grega Peterlin s trojkami in zabijanjem zagotovil domačim zmago. To je bila zadnja tekma pred domačim občinstvom v Rdeči skupini. Po sobotnem gostovanju v Krškem, pa sledi play off za napredovanje v enotno 1 SKL.
S. K.
Pričakovan poraz
Pivovarna Laško - Omnikom Rudar 25:11 (15:4)
Celje: Dvorana Golovec,
gledalcev 200, sodnika Gramc in Štoeger (oba Mii).
Pivovarna: Pušnik, Šafarič 5, Bogovič 3, Šerbec. Načinovič 2, Ocvirk. Franc 2. Čatcr 1, Pungartnik 8. Tomšič 2 Leve 2. Strašek.
Omnikom:	Lipovšek.
Medved 1, S. Dervič 1. Podbregar. Vrbnjak. Kosec 2. Drobnič, Senčar 1, Mašič, Voglar 6, Senica, Tržan.
Trboveljčani so odšli na povratno tekmo četrtfinala Pokala Slovenije s štirimi goli zaostanka, vendar so si v Celju nabrali še naslednjih 14 golov zaostanka. Tekma je bila povsem v znamenju Celjanov, saj so Trboveljčani svoj prvi gol dosegli šele v 14 minuti, medtem pa so jih Celjani dosegli že osem. V drugem polčasu so se le nekako zbrali vendar pa je bil zaostanek iz prvega dela prevelik.
B.K.
AVC
Stoklas peti
Trbovlje - Trboveljski kegljač Uroš Stoklas )e izvrstno nastopil na finalu slovenskega državnega prvenstva. Po predtekmovanju v Trbovljah in Ljubljani jebil četrti, na finalu v Prevaljah in na Ravnah na Koroškem pa je sicer izgubil eno mesto, a še vedno dosegel odlično uvrstitev. Pred njim so bili ledržavniprvakBcnedik, drugi Juvančič, bronasti Kirbiš in četrti Bratina. Stoklas je premagal tudi več državnih reprezentantov, med drugim tudi Harija Steržaja. Na finalu sta nastopila šedva zasavska kegljača. Bojan Butja (prav tako Dadas Rudar) je bil 14.. Vojko Šeško (EHO Hrastnik) pa je zasedel 20. mesto.
Sašo Fabjan

Rokomet
POKALNI TEKMI
Odlično v drugem polčasu
Goldstar - Prevent 25:16(9:10)
Litija, športna dvorana Litija, gledalcev 400, sodnika Korič in Kalin (oba Ljubljana).
Godstar: Krt, Špclič 3, Andrejič 9. Maček 5, Kogovšek, Verajs 1. Kolar 3, Sotenšek,Mandelj, Peternel 4, Ulčar. Doblekar.
Prevent:	Mavrič,
Mihajl, Leve 1, Soršak, Bari 3, Kleč 2. Strigi 2. Manc 1, Leskovšek 1. Doberšek 6, Ocepek, Matovič.
Litijski rokometaši so si priigrali lepo prednost pred povratno tekmo z odlčno igro v drugem polčasu. V prvem je že kazalo na uspeh gostov, ki so že vodili 4:7 in polčas dobili z golom prednosti. Domačini so razliko napravili v sredini drugega polčasa s štirimi goli. Potem pa je prišlo do sporne odločitve sodnikov, ko sta priznala gol gostom, ki ga ni bilo (na posnetku se dobro vidi, da žoga ni prešla črte). Burno je reagiral vratar in kapetan Ulčar za kar sta ga sodnika izključila do konca brez pravice menjave. Tako so domači zadnjih sedem minut igrali z igralcem manj in, ne boste verjeli, napravili delnirezultat 5:1 m ob podpori cele dvorane dosegli prednost devetih zadetkov, ki daje realne možnosti za uvrstitev v Polfinale pokala Slovenije.
S.K.
Več sreče prihodnjič
Omnikom Rudar -Pivovarna Laško 20:24 (10:10)
Trbovlje, dvorana OŠ, gledalcev 300, sodnika Štoeger in Gramc (oba Mb).
Ornikom: Lipovšek, Šikovcc. Medved 3. S. Dcržič 1, Sečki. Vrbnjak. Kosec 1,1 Dcržič 2. Senčar 5, Senica, Voglar 7.
Pivovarna: Pušnik. Šafarič 2. Bcgovič. Šerbec 8, Načinovič 3, Ocvirk, Franc, Jeršič 3. Pungartnik 4. Strašek, Tomšič. Leve
4.
Trboveljčani tokrat niso imeli sreče pri žrebu, saj so za nasprotnika že v četrtini finala pokala Slovenije naleteli na najmočnejšo ekipo v državi. Tako jim je ostala edino borba za zmago doma. vendar sej im je tudi ta izmuznila iz rok. V prvem polčasu so se še nekako upirali Celjanom, ki so bili po nedeljski pomembni zmagi nad Wallauom v evropskem pokalu nekako brez idej in volje. V drugem polčasu pa so si gostje hitro pri igrali prednost dveh in nato štirih golov, ki je ostala do izteka 60. minut. Celjani so letos Trboveljčane že drugič premagali.
B.K.
Težka zmaga
Omnikom Rudar -Šešir 18:16(9:5)
Trbovlje, dvorana OS, gledalcev 400, sodnika Bolčina in Hreščak (oba Ajdovščina).
Omnikom: Lipovšek. Šikovec, Medved 8.
5.	Dcržič. Podbregar. Vrbnjak, Kosec 1,
1.	Deržič. Senčar 3. Mašič
2,	Hančič, Voglar 4.
Šešir: Peternel. Tomič
2. Praljak, Berce 1, Šilc 3, Dolinar 1, Frelih, M.Keše, Sokolov 7. Bajt 1. Novšak 1. G.Keše.
Nedeljska tekma je bila precej živčna, saj sta obe ekipi (in sodnika) delali ogomno napak, tako v napadu kot tudi v obrambi. V 17. minuti je že kazalo, da bo rezultat rekordno nizek za prvo ligo, saj je bilo šele 3:3, a so se Trboveljčani le nakako zbrali in napolnili mrežo gostujočemu vratarju. V drugem polčasu pa so sc sicer slabi gostje le zbrali in ga odigrali bolje kot Omnikomovci, mladi vratar Keše pa je ubranil sedemetrovko izkušenemu, sicer dobro strelsko razpoloženemu Medvedu. Gostje, ki so zaradi sojenja napovedali pritožbo, so uspeli izenačiti na 12-tih golih, za kaj več pa jim je dobesedno zmanjkalo moči.
B.K.
Lepa
predstava
Goldstar - Pivovarna Laško 17:21 (8:7)
Utija, športna dvorana, gledalcev 900, sodnika Melanšek (Velenje) in Povalej (Celje).
Goldstar: Krt, Špclič 1, Andrejič 2. Maček 5, Kogovšek 2. Verbajs 1, Kolar. Sotenšek, Mandelj, Peternel 6, Ulčar, Doblekar.
Pivovarna Laško:
Pušnik. Šafarič4.Begovič, Šerbec 4, Načinovič 1, Tomšič, Ocvirk, Franc. Jeršič 6, Pungartnik 4, Leve 2, Strašek.
Pred polno dvorano so sc litijski igralci dobro upirali favoriziranim gostom, ki so celo tekmo igrali s prvo postavo. Pri domačih je tekmo zaradi poškodbe presedel Kolar, ni pa bilo tudi Špendeta in Kosa. Zakaj ju ni bilo. nam ni uspelo zvedeti. Tekma je bila zanimiva, le nekaj minut boljše igre v drugem polčasu pa je zadostovalo
za nekaj golov razlike, ki so jih obdržali do konca tekme. Pri domačih velja pohvaliti v prvem polčasu Krfa, ki se je izkazal z dvema ohranjenima sedemmetrovkama, ponovno pa ne moremo mimo Boruta Mačka, ki je že nekaj tekem zapovrstjo Goldstarjcv najboljši igralec. Gostje so navdušili le z njihovo polkontro, ki je izdelana do perfekcije.
S.K.
Končana zimska liga
Velenje - V Velenju se je minuli vikend končala zimska kadetska liga. Trboveljčani so v zadnjem krogu igrali še dve tekmi, ki pa se nista končali najbolje. Z Ribnico, kije v ligi osvojila prvo mesto, so igrali neodločeno
(13:13), z domačim Gorenjem pa so celo izgubili s 16:15. Trboveljski Dream team je, kot kaže. v manjši krizi, saj so s slabimi rezultati v zadnjih krogih osvojili tretje mesto.
B.K.
Košarka
Visoka zmaga
Smelt Olimpija ml. -Litija 56:76(20:40) Ljubljana, dvorana Tivoli, gledalcev 50, sodnika M ujce (Kranj) in Pukl (Maribor).
Smelt Olimpija ml.: Kandž.ič 5, Stcpania 7. Šetina 15, Tomažin 4. Plevnik, Novak 1, Jovanovič 16.
Litija:	Merčon 2,
Pavliha 5, Peterlin 19. Polanec 17, Bošnjak 12,
Naj rokometaš Zasavja
Zasavc in Grema d.o.o. izbirata najboljšega rokometaša in strelca Zasavja. V preteklem kolu sta se najbolj izkazala Borut Maček in Tokrat stil bila najboljša Tone Medved in (spet) Borut Maček.
Ocene: Goldstar (17. kolo): 5 Maček, 3 Andrej ič, 1 Peternel. Omnikom (17. kolo); 5 Medved, 3 Senčar. 1 Voglar.
Skupno - ocene: 44 Andrejič, 36 Maček, 28 Medved. 26 Doblekar in Voglar, 24 Kosec, 23 Lipovšek, 17 Senčar. 12 Ulčar, 11 I. Deržič in Kolar. 10 S.Deržič, 9 Spende. 8 Senica, 7 Kos, 5 Krt. 3 Jug, Peternel in Mašič. 1 Špclič in Kogovšek.
Strelci: 91 Medved (OR), 87 Andrejič (GL), 80 Maček (GL),77 Moljk (TKI), 76 Žibret (Z), 69 Voglar (OR). 62 Zahrastnik (RP), 61 Kosec (OR). 56 T. Kolander (RP), 56 A. Ule (Z), 53 Šeško (TKI), 48 D. Kolander, 46 Lipovšek (TKI), 41 Kirn (Z), 41 R. Ule (Z), 39 Fajdiga (TKI), 38 Spende (GL), 38 Kolar (GL), 38 Potočnik (RP), 37 L Dcržič (OR). 36 Senčar (OR), 35 Krajnc (TKI, itn.
Za0orie
r\ Fitnes C
FITNESS, SAVNA, MASAŽA, MASAŽA
reon CELumu aekobdca, bio bab
TER
mm:
'M m
Dclcžan 13, Šiško 8.
Litijaniso vse bliže cilju, ki so si ga zastavili, drugemu mestu pred odločilnimi boli za enotno slovensko ligo. Po visoki zmagi v Ljubljani j ih sedaj čaka mogoče najtežje gostovanje, tekma v Krškem. V Ljubljano so odšli z malce strahu, saj jim je bila Olimpija dostojen nasprotnik že v Litiji. Z dobro obrambo in solidnim metom so že v prvem polčasu stvari postavili na svoje mesto. Omeniti velja tokrat odličnega veterana Polanca, ter vse boljšega Peterlina.
S.K.
Prepričljiva
zmaga
Zagorje - Slovenj Gradec 102:65 (48:36)
Zagorje, dvorana OŠ Ivana Skvarča, gledalcev 50, sodnika: Kolar (Krško)
in Zalokar (Domžale).
Zagorje: Murn 9. Bassin 12, Turbič 8. Leskovšek6, Mlakar 8, Krofi 5, Kofol 12, Koren 10, Čop 18, Poznič 7, Omahne 7.
Slovenj Gradec: Razdevšek 14, Popič 5, Štaleker 2, Glinšek 19, Gornjec, Verčkovnik 9, Rebernik 13, Špcgcl 6.
Začetek tekme v Zagoij u j e bil v znamenj u odi ičnega Andreja Čopa. Gostje so v šestih minutah dali samo tri točke. Domači igralci so z veliko lahkoto dosegli koše, predvsem visoki igralci Omahne. Koren. Čop. V obrambi niso bili uspešni pri preprečevanju metov za tri točke, saj so gostje dosegli šest trojk in tako držali rezultat. Pod košem j e Omahne od lično startal na odbite žoge, ki jih je Luka Bassin zaključil s protinapadom. V drugem polčasu so domači igralci v obrambi prešli na cono, kar je
gostom onemogočilo met za tri točke. Vse odbite žoge so bile lahek plen Omahneta in Kofola, ki sta asistirala Čopu in Hassinu. V prvih desetih minutah so gostje dosegli vsega d ve točki. Toje samo dokaz, kako slaba je ekipa iz Slovenj Gradca. Povrhu vsega so jih nadigrali še mladinci Mlakar. Leskovšek, Poznič in Murn, ki so poželi aplavz od izkušenejših igralcev.
D.G.
Zmaga v gosteh
Celje - Zagorje 69:94 (69:51)
Celje, tehnični center, gledalcev 50, sodnika Matjačič (Kranj) in Hudovrnik (Velenje).
Celje: Jurak 9. Kolka 2. Stropnik, Kitek 10, Tomašič 13, Čmer 9, Herman 8, Strašek 18. Tomašič, Videnšek.
Zagorje: Murn4, Bassin 25, Turbič 13, Leskovšek, Krofi, Koren 15, Čop 24. Poznič, Omahne 13.
Na gostovanju v Celju
je zagorska ekipa prepričljivo zmagala. Že v prvem polčasu so z odlično posta-vljeno obrambo popolno-ma onemogočili celjski način igre. Celjani so dosegli le 25 točk, kar je zgovoren podatek o zagorski obrambi. Tudi s številnimi menjavami in minutami odmora niso našli prave rešitve. Pri gostujoči ekipi je blestela celotna petorka tudi v napadu. Pravo vrednost je šele sedaj pokazal Andrej Čop, saj je zasenčil vse celjske igralce. Za njega niso našli rešitve ne v obrambi ne v napadu. V nadaljevanju so z^agotjani razliko vseskozi le ohranjali, mlada ekipa paje rutinersko zaključila tekmo ter vknjižila novo zmago.
D.G.
Nogomet
Zmaga
Rudarja
Dekani - Zasavska drugoligaša Rudar (prvič brez Orie) in ETI
Elektroelement sta v nedeljo nastopila na turnirju v Dekanih, na katerem je nastopil še domači Istragas Jadran. Igrali so po "italijanskem” modelu, vsako srečanje je trajalo le po 45 minut. V prvi tekmi so domačini kar s 3:0 premagali Zagorjane. Med strelci je bil tudi bivši Rudarjev nogometaš Dejan Jesih. Nato sta se ponrerila Rudar in Zagorje. Kot v prvenstveni tekmi sta se tudi tokrat razšla brez zmagovalca. Izid je bil 0:0. V zadnji tekmi, ki je odločala o prvemmestu, so Trboveljčani z zadetkom Mitje Breznikarja z 1:0 premagali domačega prvoligaša in tako dva tedna pred nadaljevanjem prvenstva dosegli lep uspeh.
S.F.
Še dva remija Zagorjanov
Koper - Poleg sodelovanja na turnirju v Dekanih so nogometaši ETI Elektro-elementa med drugimi vikend pripravami rta slovenski obali odigrali še

Naj košarkar Zasavja
Zasave vsodelovanju s tenis parkom As Litija izbira naj košarkarja Zasavja. V preteklem kolu seje pri Litijanih najbolj izkazal Peterlin. Zagorjani pa so tokrat odigrali kar dve koli najboljša pa sla bila Omahne in Čop.
Ocene
Litija (23. kolo): 5 Peterlin, 3 Šiško, 1 Dclcžan;
Zagorje (21.kolo): 5 Omahne,3 Kofol. 1 Bassin; (22 kolo); 5 Čop, 3 Koren, 1 Omahne.
Skupno: 75 Šiško, 59 Bassin, 35 Koren. 31 Bošnjak, 26 Deležan, 23 Košuik in Peterlin, 22 Kofol, 17 Jocovič in Čop, 16 Omahne, 15 Turbič, 10 Merčon, 8 Polanec, 5 Soršak in Murn, 4 Krofi, 2 Pavliha, 1 Mirtič, Kovač in Kranjc.
Strelci: 458 Bassin, 393 Bošnjak,254 Deležan, 238 Petrlin, 237 Turbič, 232 Polanec, 229 Koren, 223 Jocovič, 193 Šiško, 156 Čop, 149 Omahne, 111 Kofol, 101 Košnik, 84 Merčon, itn.

TENIS V DVORANI v Litiji
Telefon: 061/883-817
fr
ROKOMET
Hrastnik: 26.2. ob 19.00 Dol TKI -Pomurka (2.liga) -športna dvorana
MALI
NOGOMET
Zagorje - tradicionalni turnir "Pokalni
prvak Zagorj a 94”. Prij ave (prijavnina znaša 1.500.00 SIT) se zbirajo do žrebanja, ki bo v okviru občnega zbora ŠD. v petek.4.3.1994 ob 18. uri v Proletarcu.
TENIS
Litija:	26.2. Odprto
prvenstvo Litije v tenisu v absolutni kategoriji za posameznike. Prijavite se lahko do petka. 25.2. do 19.30 ure ko bo tudi žreb. Vse dodatne informacije
dobite na telefon 061/ 883-817. prijavnina znaša 1300 tolarjev.
BADMINTON
Zagorje:	26.2.
vabimo vse, ki si želite razvedrila in sprostitve, na igranje badmintona od 14. ure dalje v dvorano Zas Ten. Rekviziti so na voljo v dvorani.
dve tekmi. Obakrat so igrali neodločeno. Tekma s prvo-ligašem Koprom se je končala z izidom 1:1, s hrvaškim drugoligašem Umagom pa so igrali 2:2. Vse tri zadetke je dosegel zasavski "Van Basten" IgorHolešek. S.F.
Litijani boljši
Litija - V prvi prijateljski tekmi litijskih nogometašev so visoko premagali optimistične Radečane, ki odhajajo na priprave na morje. Domači so nastopili s sedmimi mladinci, ki jih je do pred nekaj časa treniral sedanji trener članov Miro Videmšek, ki je prevzel člansko vrsto pred pričetkom spomladanske sezone. Gostje, ki visoko kotirajo v tretji ligi, niso pokazali skoraj nič. v uteho naj jim bo le to, da domači niso nastopili kompletni in da sojo še poceni odnesli. Kljub temu, da so izgubili z 1:4. Strelci: 1:0 Girar, 1:1 Kirbiš, 2:1 Uršič, 3:1 Mele, 4:1 Poglajen. Verjetno mnogim nepoznavalcem litijskega nogometa neznana imena, a naj zapišemo da je Rok Girar kadetski reprezentant Slovenije, Uršič pa je še rosni mladinec.
S.K.
ZASAVC
Smučanje
Zupan spet na stopničkah
Trbovlje - Mladi alpski smučar Uroš Zupan je po dveh tretjih mestih na tekmovanju za lovoriko Toppolino v Italij i uspešno nastopil tudi na drugem naj večjem mednarodnem srečanju za dečke in deklice. Na Soriški planini je v okviru tekmovanja za Pokal Loke zmagal v veleslalomu.	Pred
drugouvrščenim smu-čaijem je imel več kot dve sekundi naskoka. Uroš je že dan prej nastopil v slalomu, kjer semnje prav tako nasmihalo prvo mesto. Po prvi vožnji je bil namreč na	vrhu
razpredelnice z več kot dvema sekundama in pol prednosti pred zasledo-
valci. v drugo pa je imel manj sreče, sajje "zajahal" vratca in ostal brez uvrstitve. Vseeno pa je še enkrat dokazal, da gre za zares izjemen talent. Na Trofeu Toppolino in Pokalu Loka so namreč svojo uspešno smučarsko pot začeli mnogi izvrstni svetovni smučarski asi, med njimi tudi naši Križaj, Strel, Franko. Petrovič, Svetova ter seveda tudi naša sedanja generacija na čelu z. bronasto olimpijsko Alenko Dovžan.
S.F.
Tenis
Zagorje - Preteklo sobotoje v Teniški dvorani ZAS-TEN v Zagorju potekal drugi turnirdvojic. Tekmovali so v dveh starostnih skupinah. V kategoriji, kjer je skupna starost dvojice preko 60
let, sta zmagala Slavko Ručman in Matej Pavčnik iz Hrastnika, v kategoriji, kjer je skupna starost para nad 80 let, pa sta bila najboljša Izlačana Boštjan in Stane Gošte. Naslednji turnir dvojic bo 12.marca.
V Masters so se že uvrstili pari: I. skupina: Čuk - Berger in Pavčnik -Ručman ter v II. skupini: Vengust - Vengust inGoštc - Gošte.
J.G.
Sankanje
Zanimivo na Kumu
Trbovlje - Sankaški klub Kum iz Trbovelj je pripravil zasavsko prvenstvo v sankanju z navadnimi in samotežnimi (oglarskimi) sanmi. Prireditelj je sicer pričakoval boljšo udeležbo, množičnost pa so vendarle rešili člani taborniškega odreda Bičkova skala iz Ljubljane, ki so na Kumu preživeli nekaj dni skupnih počitnic. Start približno450rndolge proge, ki je potekala po zasneženi cesti v krasnem, sončnem vremenu, je bil točno na vrhu 1220 metrov visokega Kuma. V najbolj številni skupini med osnovnošolci je prvo mesto pripadlo Dobovčanu Nejcu Potrpinu. drugi je
bil Matjaž Škrinjar, tretji pa Gorazd Repar. Med osnovnošolkami je zmagala Rebeka Fakin, med srednješolkami pa Ljubljančanka Živa Grgič pred svojo someščanko Petro	Hrovatin.
Srednješolcev ni bilo, zato pa so nastopili trije predšolski otroci. Vrstni red je bil: Maruša Bajda. Simona Tofolini in Gregor Nučič. Najbolj zanimiv je bil nastop trosedov s samotežnimi sanmi. Najhitrejša je bila dobovška trojka Simon Smodiš. Aleš Laznik in Marjan Potrpin, le 43 stotink sekunde so za nj irni zaostali Milan Bajda, Milan Tofolini in Lado Hvala, tretje mesto pa je pripadlo trosedu v postavi Bojan Oblak. Tone Marinko in dr. Samo Fakin.
S.	F.
Alpinistična
novička
Trbovlje - Član AO PD T rbo vije Sebastj an Jančič je plezal v severni steni Škarji, 2131 m. Sam je preplezal Vzhodno grapo, dolžine 400 rn in z naklonom 30-40 stopinj.
T.	L.

KOŠARKA
Člani:TAMBus"B" -Ipoz Rudar 67:68 (33:40), Mascom Lenart - Hrastnik 88:85 (39:45).
Kadeti: ŠŠD MJ. Sun Oil - Litija 63:66 (29:40), Ipoz Rudar -Hrastnik	83:78
(44:41), Prebold -Zagorje 76:81(33:48).
Pionirski festival -St. deklice: Hrastnik -Domžale	54:37
(26:15), Domžale -
Hrastnik 57:33 (30:16).
SMUČANJE
Ošven - tekmovanje za cicibane in cicibankc: -
cicibani: 2. Nejc Potrpin, 13. PrirnožBebar (obaSD Kum), 8. Marko Šumer (SD Zagorje): - cicibanke: 3. Špela Volaj, 8. Jasmina Zakonjšek (obe SD Kum),
11. Maja Renko (SD Zagorje)
KEGLJANJE
Trim liga Zagorje -
I	.liga: Piramida I - GM Kisovec 2:0(1185:1118), ETI EE I - Fitnes Panda 2:0(1182:1152). Piramida
II	- TE-VE Varnost 0:2 (1108:1146), SIZ - IGM
2:0 (1128:1111).Trenutni vrstni red: 1. TE-VE Varnost 14,2. ETI EE I 13 3, Piramida I 12 točk, sledijo Fitnes Panda, SIZ, GM Kisovec, Piramida II in IGM.
2.liga: Rudnik -Upokojenci 2:0 (1074:966), JKP -ETI EEII 2:0(1126:1016). Trenutni vrstni red: L JKP 12,2. Rudnik9, 3. ETI EEII 4 točke, sledita Udarnik in Upokojenci.

"Počakajte malo, Štefan ne more hoditi, z berglami se bo nekako prebil do telefona," nam je prijazno dejala Lipičnikova žena, ko smo poklicali Štefana Lipičnika domov. Nismo ga hoteli moriti v bolnišnici, doma pa nas je rad sprejel. Zakaj?
Štefan Lipičnik se je 17. januarja okrog 20. ure nič hudega sluteč vračal iz centra Zagorja proti domu. Peš je šel po šolski poti, cesti, ki pelje od avtobusne postaje do Železnine. Na križišču s Kidričevo cesto sta se izsmeri Kopališke ceste pripeljala mimo dva mladoletnika na neosvetljenem kolesu. Štefan je zaslišal enega, ko je rekel: “Ustavi!" Ko se je obrnil, je po obrazu dobil nekaj udarcev. Štefan je bil tako presenečen, da se najprej sploh ni zavedal, ko so po njemu padali udarci in brce. Sprva se ga je lotil le eden izmed fantov. Ko pa se je Štefan pričel braniti, je prvemu priskočil na pomoč še drugi. Drugi mu je skočil na nogo in mu jo poškodoval. Ko se je hotel pobrati s tal, zaradi ostre bolečine ni mogel vstati. Slučajno in na srečo je takrat mimo prjpeljal siv jugo, katerega je vozil sin Štefanovega soseda. Ko je voznik stopil iz avta, mu je Štefan zavpil ^‘Pomagaj, jaz ne morem nič, ker imam zlomljeno nogo." Fanta sta pobegnila. Prijazni sosed je Štefana peljal v Zdravstveni dom, od tu pa so ga z rešilcem pripeljali v trboveljsko bolnico.
Ob 21. uri je Štefana Lipičnika operiral dr. Jernej Guna. Operacija je potekala dve uri. Štefan je moral zaradi kompliciranega zloma in ranjene noge ostati v bolnici en mesec. Sedaj, ko je že doma, še ne sme vstati. Če že
naslednje jutro v bolnišnici, kjer mi je Štefan povedal, kaj seje zgodilo." Šlaje na policijo, kjer je izvedela, da so enega napadalca ulovili še isti dan. Drugega pa čez štiri dni, ko je kradel v trgovini Čerk. Štefan ve, da napadalca
mora, si pomaga z berglami, pa tudi žena mu je v veliko pomoč. Štefan pravi, da ga noga še vedno boli. "Imel sem tudi zlomljeno deveto rebro. Imel sem hude bolečine, saj nisem smel zakašljati ali se zasmejati. Na srečo se je sedaj že zacelila," nam je povedal Štefan. "Dejal sem si: ozdraveti moraš, saj nimaš druge izbire," je še dodal. Štefan je povedal, da ga napadalca nista oropala. Pravi, da seje vse zgodilo zelo hitro, brez besed.
oh.stojajo Vzgojno varstveni zavod i.
Naslednja stopnja je VVZ
.
prevzgojni dom - odprti in zaprti
mladoletnike so mladoletniški zapori v Celju.
Pl» Zagorje je pričela leta 1992
mladoletnih oseh na policijski postaji. Mladoletnike pridržijo v primeru vinjenosti in če je razlog za pomiritev. Sprva .so mladoletnike
represivnim ukrepanjem, nato pa *	privedbo p» l'l> i»
izročitev sfarsemali socialni službi.
Štefanova žena pripoveduje takole: "Zvečer je zazvonil telefon. Oglasil seje sin. Dejal je, naj nič ne skrbim in da je mož v Zdravstvenem domu, ker sta ga dva napadla. Vse je bilo tako hitro, da nisem utegnila s sinom v Zdravstveni dom. Sem ga pa obiskala
nista slovenske narodnosti. Meni, da ga nista napadala ztiradi političnega ozadja ampak zaradi objestnosti. Kasneje je izvedel, da sta se hotela pravzaprav spraviti nekega drugega šoferja. Štefan jebil namreč pred upokojitvijo šofer avtobusa.
Štefan Lipičnik innjegovaženarazmišljata, koliko je verjetno še podobnih primerov, ko za njih ne vemo. Štefan ni jezen na napadalca. Žena meni, da je napad bil odraz čistega sadizma. Štefan se zaveda, da ni bil ne prva ne zadnja žrtev. Seveda pa olrok ni sam kriv, dastori takšno dejanje. V prvi vrsti sc takšnega obnašanja nauči najprej v družini. Lipičnikova pravita, da bodo dogodek obravnavali na sodišču. Za policiste Štefan meni, da so učinkoviti. Lahko bi bili še bolj, če bi jim zakon to dopuščal. "Rad bi se zahvalil tudi vsemu bolniškemu osebju, ki so bili zelo prijazni in prizadevni," je na koncu dejal Štefan.
Policija je še isti večer prijela osumljenca, mladoletna K.M. iz Trbovelj in S.M. iz Zagorja. K.M. so izročili staršem. Naslednji dan popoldne so prijeli še mladoletnika S.M. iz Zagorja. Storila sta kaznivo dejanje. Zoper njiju so podali kazensko ovadbo Temeljnemu javnemu tožilstvu, oddelku za mladoletnike. Proti K.M. so podali kazensko ovadbo po členu 53/1 po KZ SRS Slovenije v zvezi z 22. členom KZ SFRJ (udeležba za sostorilstvo). Zoper S.M. pa so poleg te podali še kazensko ovadbo za kaznivo dejanje nasilniškega obnašanja po 222. členu KZ SRS. S.M. seje še isti večer, ko je napdel Štefana Lipičnika,
mm:
nasilno obnašal šenaavtobusni postaji. K.M. so preko PP Trbovlje izročili Centru za socialno delo v Trbovljah, tudi zaradi bega oddoma. S S.M. so policisti opravili razgovor. Preko delavke za socialno delo pa so ga odpeljali v prevzgojni dom v Radeče, kjer je bil izdan pravnomočni sklep za oddajo za prevzgojni dom. S.M. je bil že leta 1992 izrečen vzgojni ukrep za vzgojni zavod, vendar pa je njegova mati dosegla, da je bil po nekaj tednih izpuščen, ker je garantirala nadnjim strožje nadzorstvo. Vendarpajepo nekaj tednih prostosti spet zašel na stara pota.
Komandir PP Zagorje Alojz Klančišar je povedal, da vseskozi obveščajo o tej problematiki Center za socialno delo ter tožilstvo, oddelek za mladoletnike v Ljubljani. Ugotavlja, da se prekrški mladoletnikov pričnejo že v osnovnih šolah. Če že tukaj zamolčijo delikventna dejanja mladoletnikov, jim s tem le škodijo. Tako dobijo pogum, da storijo še večje prekrške. Zalo seje potrebno z njimi takoj na zečetku pogovoriti. Večina se jih nato asimilira in umiri.
Štefanova zgodba je le ena izmed podobnih. Večina se resnosti te problematike niti ne zaveda. Vendar si pred kriminalom mladoletnih o seb ne zati skaj mo oči in se ne delaj mo, kot da se nas to ne tiče. Resnica je, da se to dogaja prav pred našimi vrati.
Katarina Gavranovič
SI

Promet
Hrastnik - 14. februarja ob S.45 uri jc
Z.M. iz Hrvaške vozil svojega forda proti Trbovljam. Približno 500 metrov od savskega mostaje na zasneženem vozišču izgubil oblast nad vozilom, zapeljal na levo stran ceste in trčil v nasproti vozeči golf, ki gaje vozil K.S. iz Litije. Na obeh vozili je bilo za okrog 130 tisočakov škode. Tujca so odpeljali k sodniku za prekrške, kjer so mu izrekli denarno kazen.
Litija -16. februarja ob 19.00.uri je B.A. vozil iz Litijeproti ljubljani. Zaradi neprimerne hitrosti gaje v ovinku na Gornjem logu zaneslo na levo stran, kjer je zapeljal na nasip, se prevrnil na streho in obstal na boku. Sopotnik H.E. seje hudo poškodoval, voznikov alkotest pa je bil pozitiven.
Zagorje - 17. februarja ob 21.50 uri je
O.S. vozil iz Izlak proti Zagorju. V Podvinah mu je nasproti pripeljal voznik osebnega vozila Suzuki Swift, ki gajekljub umikanju voznika O.S. skrajno desno oplazil in odpeljal naprej. Policisti so na podlagi zapisane registrske tablice izsledili voznika.
Litija - 18. februarja ob 15.40 uri je
voznica V.L nacesti Litija-Ljubljana dohitela kolono vozil, ki je zmanjševala hitrost. Voznicaje zaradi neprilagojene hitrosti trčila v zadnje vozilo, ki je nato poškodovalo še naslednjega. Telesnih poškodb ni bilo.
Litija - 18. februarja ob 18.50 uri je
vinjeni V.B. zaradiobjestne vožnje trčil v dve parkirani vozili pred gostilno Lap.
Trbovlje - 18. februarja ob 20.17 uri je
F.K. v Bovškem zaradi vinjenosti s fickom zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v vozilo, ki gaje upravljal Č.M. Nastala je le materialna škoda.
Trbovlje - 19. februarja ob 04.50 uri je
K.B. zneprimerno hitrostjo drvel po Bovškem proti križišču Sušnik. V ovinku gaje zaneslo s ceste, trčil je v telefonski drog in nato preko betonskega jarka v vrt. Telesnih poškodb ni bilo, telefonski drog in stoenka pa sta uničena.
Šmartno - 20. februarja ob 19.10 uri je Z.B. zaradi vožnje preblizu desnega roba na cesti Bogenšpertk - Šmartno podrsal po odbojni ograji in si tako poškodoval vozilo.
Kradejo kot srake
Litija - Neznanci so v noči na 14. februar vlomili v diskont Merkator, kjer so razbili okensko steklo in odnesli trilitrsko steklenico Vincenta in steklenico Vechijc. Hudo žejni storilci so Vechijo popili kar pred trgovino in prazno steklenico vrnili - poštenje velja.
Trbovlje-Neznanecje v noči na 20. februar M.A. iz njegovega dia, parkiranega na Trgu revolucije, sunil vse štiri okrasne pokrove
koles. Nesramnežu sporočamo, da tovrstne predmete, ne boste verjeli, tudi prodajajo.
Kazal ga je
Trbovlje" - Neznanec je 17. februarja okrog 13.00 ure po Koloniji L maja kazal svojega tička. Presenečeni mimoidoči občan ga je opisal kot 175 cm visokega temnolasca, oblečenega v črno bundo in kavbojke s črnimi škornji. Ker gre za nemoralni prekršek, policija naproša občane, da sporočijo kakršne koli informacije v zvezi s tem dejanjem, ki bodo pripomogle k izsleditvi osebe. Mi pa mu priporočamo, da tega ne počne več - star pregovor pravi, da kdor gaje kazal, so mu ga odrezali.
Hrvaški državljani
Trbovlje - Policisti so 16. februarja prijeli tri prodajalke jopic, ki so brez dovoljenja prodajale izdelke po stanovanjih. Hrvaške državljanke so izročili v postopek inšpekcijskim službam.
Zagorje - B.J., hrvaškega državljana, ki brez prijave že dalj časa biva na območju Zagorja, je 21. februarja prijela zagorska policija in ga priprla do izročitve sodniku za
prekrške.
Ker policija zadnje čase poostruje nadzor nad tujimi državljani, jim svetujemo, da si uredijo status bivanja v naši državi, v nasprotnem primeru pa odpotujejo v domovino.
Nestrokovni električar
Gorenji Log - Požar v stanovanjski hiši, last P.F., je zanetila pregreta žica. Oškodovančev sin je nestrokovno napeljal električne podaljške po podstrešju, na katere je priključil termoakumulacijsko peč in radiator. V požaru, ki so ga pogasili s pomočjo sosedov, sta na srečo zgorela le kavč in fotelj.
Ponarejen pettisočak
Trbovlje - Iz SDK so sporočili, da so našli ponarejen bon zapettisočaka, ki so ga prinesli iz Emona marketa. Z njim je plačeval občan, njegova žena pa je dobila bankovec na trboveljski tržnici. Policija za prodajalcem zbira obvestila, saj gre po prvih ocenah za barvno fotokopijo. Zanima nas, za kateri bankovec je ženska dobila "drobiž" za 5000 tolarjev.
Aufbiks
Še eno pustno nam je uspelo zvedeti v redakciji jetrnic. Na pustno sredo je bilo seveda treba pokopati pusta. V Gradiških Lazah so se štirje možakarji primerno maskirali, zaprli cesto in ga veselo cukali, kot se spodobi za takšen praznik. Ko so prišli policaji, sojih ignorirali, marsikaj so možje postave tudi slišali. Pustne šeme so pusta nazadnje pokopavale kar na policijski postaji. Tam sojih primerno podučili, kako se v takšnih primernih obnaša. Svoje jim bo povedal tudi sodnik za prekrške. Tako so imeli tudi na postaji nekaj od pusta. Delovnik je bil pustno obarvan - kot se spodobi za ta čas.
f' V lovski koči na Vačah je P.Š. 20. ™ februarja poškodoval roko vsled pretepa brez vzroka s strani sokrajana, ki naj bi mu pomagal tudi oskrbnik koče. P.Š. je roko nesel pokazati v litijski zdravstveni dom in na UKC Ljubljana.
jj* Nogometna zagreteža P.P. in R.S. ™ iz Zagorja sta 19. februarja zvečer v lokalu Viktorija v Zagorju brcala žogo. Pri tem sta čisto po nesreči zgrešila gol in razbila nekaj steklenine in celo razstavljene slike. Ker za njuno nogometno znanje v lokalu niso kazali pretiranega navdušenja, so o početju seveda obvestili pristojne. Predno so le ti prišli, sta fuzbalerja že
odšla. Seveda so ju poiskali. Zaradi sodnika za prekrške, da nebi imel premalo dela, pa tudi zato, ker bi zagorskim nogometašem kakšna okrepitev tudi prišla prav.
;}%	P.J. iz Brdc je v Jack baru na Dolu
9 20. februarja pobral nekaj krepkih, ki mu jih je natrosil Trboveljčan FJ. Taje prišel v lokal, ga kar lopnil, vlekel za lase in brcal. P.J. jc pobegnil iz lokala in - glej ga zlomka - čez čas je prišel nazaj s sekiro in napadel gospodiča iz Trbovelj. Da se ve, kdo je kje gospodar. Seveda jo je sedaj pobrisal F. J. Oba bosta popestrila delavnik pristojnih sodnikom.

Prijeten glas, s katerim lutka nagovori občinstvo - za njo pa igralec, ki tu in tam pokuka izza špranje: češ, kako žareče so oči v dvorani, ki spremljajo lutkino vlogo. Radovedni Taček, televizijski Kljukec, kužek Piko in cela vrsta drugih vlog Naceta Simončiča, ki obenem sporočajo tudi življenjski nauk in so zanimive različnim generacijam ljudi. Za svoje delo je bil poplačan z nagradami (Prešernov sklad, Župančičeva nagrada, nagrada mesta Ljubljana). Je pa tudi edini Slovenec, ki ima Zlato plaketo slovenskega lutkarstva. Z lutkarji je gostoval po celem svetu - tudi na Kitajskem, Koreji, Pakistanu... Brez njegovega simpatičnega glasu si marsikatere vloge ne znamo predstavljati več. V Litiji pa (ker je pač Litijan, ki živi v Ljubljani) je reden in dobrodošel gost na mnogih litijskih prireditvah. Malokdo pa ve, da se je Simončič poskušal tudi z "živim" in ne le lutkovnim gledališčem.
Svojo kariero jc Nace Simončič začel med 2. svetovno vojno v Črnomlju v OF teatru, kjer je opravil gledališki tečaj, sc učil balet in pel pri komornem zboru. Pozneje je nastopal z belokranj sko kulturno skupino, se pridružil Slovenskemu narodnemu gledališču v Ljubljani terprvo vlogo odigral v Borovih Raztrgancih. "Na odru sem se spopadal z različnimi vlogami," jc povedal Simončič. "Igral sem gestapovca, poskušal sem se z ljubimcem, tudi vlogo mafijca so mi dodelili, pa so dejali, danisem prepričljiv. So rekli: Nace, saj ti ne veijamcmo." Ko so študirali baletno satiro jc opazil, daje v komičnih vlogah boljši. V SNG je igral več vlog po predlogah Cankarjevih Hlapcev, Kreftovih Kranjskih komedijantov. "Najbolj sem ponosen na vlogo Matička, svojo največjo vlogo." jc omenil. "Severje igral Matička in potem sva alterirala - on jc igral v gorenjskem dialektu, jaz sem sc naučil v dolenjskem, da jc bila predstava tudi po tej plati zanimiva." Simončičje hkrati sodeloval z ljubljansko Opero, ki jo je vodil Pino Mlakar ter nastopil v dveh predstavah: Miklova Zala in Vrag na vasi, potem je balet opustil.
"Rad se spominjam pokojnega igralca Frana Lipaha, kije igral podoben žanr in me je veliko naučil," je pripovedoval Simončič. "V Drami me je tudi doletela vloga, kjer je na sceni nastopal živ pes. Pokojni režiser Bojan Stupicajc zahteval, da s psom igro "naštudirava" tako, da bo pes, ko bo potrebno, zalajal. Bilo je zanimivo, saj pasji jezik ni enostaven. S psom sva se zaprla v garderobo in učila drug drugega. B il sem slab učenec, veijctno sem mu v pasjemjeziku kaj grdega rekel in
Nace s Tačkovo kostjo.
pes meje celo napadel. Rekel sem si, da sc takole že ne bova ničesar naučila. Zato sem se doma učil lajati, češ, če ne bo pes zalajal, bom pa jaz. Ne vem sicer, kaj so si sosedje mislili, ko sem takšne glasove spuščal, saj niso vedeli, za kaj gre. A lajati sem se le naučil. No, pes me je pa tako zasovražil, daje takoj, ko meje zagledal, začel lajati. Zame jc bilo to dovolj. Med igro je bil namreč pes na odru in takrat, ko naj bi zalajal, scingale pogledal izza kulis inje že lajal. Toje bil tudi za režiserja velik šok in me jc še velikokrat vprašal, kako sem to dosegel, a mu tega nisem izdal." Vloga je bila za Simončiča usodnejša kol si jc mislil, saj gaje na vaji slišal lajati pokojni režiser Jože Pengov, prvi lutkama slovenskem ozemlju po osvoboditvi, ki je bil nad njim navdušen ter ga povabil k
sodelovanju - pripravljal jenamrečŽogico Marogico, kjer je potreboval kužka Postružka. Tako je leta 1950 začel sodelovati z Lutkovnim gledališčem.
Pričel jc s Pcngovovima predstavama Čarobne gosli pa Žogica Marogica, ki jo še vedno igrajo in bo kmalu praznovala 900. predstavo. "Med živim teatrom in lutkami jc velika razlika," je dodal. "Igralca lahko gledalec prepozna, kar zna biti ovira, da bi se prepustil vlogi, ki jo hoče igralec podajati. V marsikakšnih vlogah si namreč lahko bolj statist kot igralec. Kljub temu, da sc igralec trudi, da bi v neki vlogi ostal, sebe ne more zatajiti in to "seka" ven, kar je moteče in vedno visi vprašanje ali mu verjameš ali ne. Pri lutkarstvu tega ni, ker igralca ne vidijo."
Simgnčič seje v šestdesetih letih spoprijel s TV-lutko, ki se od gledališke razlikuje. Pripravil jc serijo Kljukčeve dogodivščine, k jerje uporabil svoje doživljaje iz mladosti. A sc prva serija ni ohranila, ker še ni bilo magnetoskopa. Šele tretja, iz leta 1966, je bila posnela na film in jo od časa do časa ponovijo. V sedemdesetih letih sta z Markom Okornom pričela oddaje z radovednim Tačkom, igrali so tudi Milčinskega Butalce z velikimi lutkami. "To so bile prve slovenske Mupetshowke, še pred ameriškimi. Žal se oddaje niso nadaljevale," je pripomnil, "sicer bi danes imeli naše Mupetshowke." Simončič je lutkarstvo tudi poučeval na učiteljišču in srednji vzgojiteljski šoli, kjer jc tovrstno znanje kot kruh.
Sicer pa je bil Oče Pepe v Ostržku, Oče Sovir v Soviči Oki, Ribič v Zlati ribici... Napisal jc več kot dvajset lutkovnih igric, med temi tudi Veliki Kikiriki, ki ga še igrajo, režiral Sapramiško Svetlane Makarovič, sedaj nastopa kot Postružek, mišji Strahcc in raca Manca v Galu med lutkami, Gašperčck v Doktorju Faustu s Klemenčičevimi malimi marionetami in je Drnulja v Kozlovski sodbi v Višnji gori, kije še po dvanajstih letih aktualna. Sicer pamuje v drag spomin palček Smuk (sicer češka risanka), zato mu ga je slikarka in zdravnica Bemova narisala na platno. Posebej vesel pa je, ko na predstavah vidi zadovoljne obraze obiskovalcev, otrok in staršev, ki ob prijetni igri pozabijo na vsakdanje tegobe.
Tekst in foto: Petra Radovič

Kljub temu, da je Nietzsche trdil, da je Bog mrtev, in da Uroš Zupan trdi, da je Bog umrl v Trbovljah, so se v tej naši preljubi zakotni trboveljski kotlini oglasili božji znanilci. To niso kristjani, niso muslimani, niti kopti niti pravoslavci in niti judje. V Trbovljah so svoje življenje in delo, svojo vero, predstavili pripadniki verjetno najstarejše vere na svetu - Mare Krshna ali po naše Hare Krišna.
V večnamenskem prostonj OŠ Revirski borci je vladalo ob šesti mi popoldne pravo indijsko vzdušje. Dišeča kadila, nežni zvoki tradicionalnih indijskih glasbil in gostje iz ljubljanskega društva zìi zavest Krišne. Nekateri s tesnobo, dnigi z nezaupanjem, tretji z že kar jasno sliko o vsej zadevi, smo pričakovali začetek. Po uvodnem pozdravu vodje Mare Krišna centra iz Ljubljane so sledili čarobni trenutki indijske glasbe. Fantje in dekleta, predani svojemu bogu Krišni so igrali na tradicionalne indijske inštrumente kot so harmonij in posebni mali zvončki, ki sov spretnih rokah izkušenih glasbenikov zveneli prav nadzemeljsko. Zraven so prepevali indijske duhovne pesmi in marsikatera noga v dvorani seje začela spontano premikati v ritmu glasbe. Tu in tam je bilo videti tudi kakšno ustnico, kije sledila svetim besedam, ki so kot pomoč vsem, ki bi želeli zraven zapeti, visele izza glasbenikov na veliki zavesi.
Po skoraj uro trajajočem glasbenem delo so fantje obritih glav in dekleta v tradicionalnih indijskih oblačilih pred stivili svojo kulturo, svoje poglede na življenje in svojo miselnost. Nevsiljivo, a zanimivo so pripovedovali o bogu Krišni in njegovih pojavnih oblikah, o duhovnem življenju in o njihovem zavračanju materialnega sveta. V odmoru, ko so bile na voljo tudi jedi iz njihove strogo vegetarijanske kuhinje, so se razgovori med božjimi služabniki in navadnimi "civili" nadaljevali v prav prijetnem vzdušju. Marsikdo seje tako prepričal, da so vsi sledilci boga Višnuja ali Krišne prav prijetni fantje in dekleta, ki jim niti na misel ne pride, da bi v imenu svoje vere ubijali ali
škodovali soljudem, kot to počnejo nekatere dnige vere. Njihova filozofija je po eni strani precej komplicirana, po dingi pa uči preprostost v življenju in skromnost. Na koncu čudovitega in nekoliko drugačnega tri ure trajajočega večera smo bili vsi prisotni zìi borih 300 tolarjev deležni še z diapozitivi podprtega splošnega predavanja o življenju in delu pripadnikov Hare Krišna širom sveta. Kljub temu, daje njihov vsakdanjik precej asketski, šobili vsi po vrsti .videli zdravi, zadovoljni s skromnim življenjem in predvsem srečni. Večer Hare Krišna v Tiho vij ah je vsekakor bila veliko boljša varianta kot posedanje v zakajeni gostilni ali v mehkem naslanjaču ob pregovorno slabem sporedu slovenske televizije.
Tekst in foto: Jure Nagode
Potovanje
Lansko jesen je bil v Pekingu (Beijing) Svetovni čebelarski kongres Apiinondije. Kongres v Pekingu je narlomestil pred dvema letoma načrtovanega v Splitu, ki so ga zaradi vojne v Sloveniji in na Hrvaškem najprej prestavili za eno leto, zaradi kasnejših žalostnih dogodkov na I Irvaškem in v Bosni pa je bil dokončno odpovedan. Na pekinškem kongresu so v svetovno čebelarstvo organizacijo Apimondijosprejeli novonastale države, med njimi tudi Slovenijo. Akto sprejetju je bil svečano razglašen pred 2500-članskim zborom delegatov - strokovnjakov s celega sveta. To je veliko priznanje za slovenske čebelarje, slovensko čebelarstvo in našo organizacijo. Uradno slovensko delegacijo smo zastopali dr. Janez Poklukar s Kmetijskega inštituta, prof. Janez Miheli, odgovorni urednik Slovenskega čebelaija in sam kol predsednik /veze čebelarskih dništev Slovenije.
Pri prevozu so nam pomagali hrvaški čebelatji, ki so nam predlagali let z letalom kitajske dmžbc z Dunaja, organizirali pa so tudi dokaj ceneno bivanje v Pekingu. Skupen aranžma je bil tako za polovico cenejši od ponudbe zahodnoevropskih turističnih agencij. Kongresje trajal teden dni. na Kitajskem pa smo bili dva tedna. Tako smo si po opravljenem delu lahko nekoliko ogledali in spoznavali to deželo.
Kitajska ima 7.5 milijona čebeljih družin, kar je več kot 13 odstotkov vseh družin na svetu. Na leto pridela 208.000 ton medu, več kot 1000 ton matičnega mlečka, 800ton cvetnega prahu in 3000 ton voska. Okoli 25 odstotkov svetovne trgovine zalaga z medom, z matičnem mlečkom pa okoli 80 odstotkov
Na petkov večer se je začelo potovanje z letalom. Po sedmih urah vožnje smo se v jutranjih urah znašli v Karačiju v Pakistanu ob Indijskem oceanu. V enournem postanku potniki nismo smeli iz letala. Nato smo se dvignili nad 1 limalajo, ki je bila vsa ovita v oblake. Le najvišji vihovi so se nam pokazali. Dolgo smo se vozili nad puščavo Gobi. Šele kakšno uro pred pristankom v Pekingu smo se znašli nad kultiviranim ozemljem in nato še nad hribovitim območjem. Prek tega se je vila dolga in zelo zavita bela črta. ki sem jo ob spustu letala spoznal - kitajski zid.
Po lokalnem času smo v Pekingu pristali zvečer. Na prehodu čez mejo nismo imeli nobenih težav in hitro smo se znašli v mogočnem hrupu velemesta. O vtisih z obiska na Kitajskem pa več v naslednjih številkah Zasavca.
(nadaljevanje prihodnjič)
Tekst in foto: Marjan Skok
7I^Z
Nas je strah preteklosti in kaj vemo o
niei?
Strmeč zatopi potnik svoj pogled v živahno prizorišče in premišlja, s kakimi sredstvi je umetnica priroda ustvarila vso to bogato menjavo.
Ferdinand Seidl
Že na začetku si lahko postavimo dve vprašanji: prvič, zakaj dvojni naslov in drugič, zakaj prav navedba F. Seidla (Seidl, 1908 Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice -Poljuden geološki in krajinski opis) iz zvezka (II) o slovenski zemlji. Odgovor na vprašanji jezelo enostaven. Prvega dobimo v podatku, ki pokaže, da so že pred leti skušali na poljudnoznanstven način širšim množicam prikazati tudi tisto preteklost, katera je razen specializiranim strokovnjakom (npr. geologom), nepoznana in tuja. Ker je članek namenjen Zasavju, rudarjem in ostalim prebivalcem, sem želel na enak poljudno - znanstven način opisati pra-pra zgodovino (več milijonov let nazaj) Zasavja. To so kraji, kjer lahko najdemo fosilne ostanke, kateri marsikaj povedo o geološki zgodovini prostora pred mnogimi milijoni let.
Področje Zasavja je zelo znano v znanstveni geološki literaturi, o kateri je bilo včasih precej več napisanega kot sedaj. Ta področja pa so že dolga leta znana po premogovnikih (rjavi premog). Seveda so vsa leta eksploatacije premoga odkrivali tudi Številne fosile. Toda tu je še nekaj, kar me je vzpodbudilo k pisanju tega članka. Danes ljudje vedo po zaslugi filma Jurski park in raznih revij precej o življenju v raznih geoloških obdobjih, ne vedo pa skoraj ničesaro zelo razgibani geološki preteklosti svojega kraja in o številnih ostankih, ki se tu najdejo. Velika škoda bi bila, da se vse to pozabi. Pisanje pa je tudi rezultat "potikanja" po terenu in iskanja ostankov npr. pod Retjem, v Lakonci, na Dobrni, Vaslah, Novem Dolu in drugod.
Milijoni let so bili potrebni, daje Zemlja dobila današnjo obliko, milijoni let so bili potrebni, daje Zemlja ustvarila tisto, kar je omogočilo človekov razvoj in obstoj. Toda samo nekaj desetletij je potrebno, da človek porabi in uniči vse, kar mu je ponudila in darovala narava. Dokler je imel človek od narave korist, je vehko časa porabil za iskanje in raziskovanje, ko pa so ta bogastva začela usihati, je začelo usihati tudi zanimanje za tovrstne raziskave. Lahko se samo še spominjamo, da je nekdo pred leti našel "okamenelo" ribo, list ali školjko. Toda kdo ve danes, kje točno je bilo to najdeno in kje je, če sploh je, to shranjeno.
Že večkrat sem omenil besedo fosil. Kaj v resnici to pomeni? Fosil (latinsko fossilis - to, kar je izkopano) ali fosili je pojem, s katerim označujemo ostanke organizmov, ki so živeli v bližnji ali daljni geološki preteklosti, ohranjeni pa so v zemljini skorji v usedlinah ali sedimetih. Ko govorimo o okameninah ali fosilih s področja Zasavja, se bomo zaustavili pri tistih, ki so najpogostejši in najbolj ohranjeni. To so fosili tercialne starosti in spadajo v geološko dobo oligocena (obdobje pred 36 do 23 mio let) in miocena (pred 23 do 5 mio let). Oligocenu pripadajo talne, premogovne in krovne plasti (nekdaj so bile te plasti poznane kot "socka" ali "soteške"
plasti (ime je predlagal F. Rollc. 1858). Fosile redko najdemo v premogovnih jalovnih vložkih, obi lo ostankov rasili n. školjk i n rib pa v krovninski h plasteh. Usedline oligocena kažejo, da so nastale na kopnu, močvirju in v morju. Miocenu prištevamo usedline, ki so imenovane kot "govške" plasti (po F\ Tcllcrju, 1907), "laški lapor" (po A. Ki Milerju, 1884). ki kažejo na morsko okolje nastanka, kar potrjujejo številni morski fosili ter plasti sarmata, ki pa že kažejo na mešanje s sladko vodo.
Ozki tercialni pas, ki se vleče od Savinje na vzhodu pa do Moravč na zahodu, je bil že od nekdaj zanimiv geologom, tako da so nekateri fosili dobili ime v čast Trbovelj (nem. Trifail), Zagorja (nem. Sagor) ali pa po kakem znanem človeku iz Zasavja. Na primer, polž iz morske gline (sivice) se imenuje Aponhais trifailenssis,
rs
Edmund Mojsisovics pl. Mojsvar
(1839-1907)
Rodil se je 18.10.1893 v družini uglednega zdravnika. Ko je končal gimnazijo, se je posvetil študiju prava, leta 1864 je bil na univerzi v Gradcu promoviran za doktorja prava. Vendar je bila to zgolj formalnost, ker seje povsem obrnil k geologiji in je leta 1865 stopil v dunajski Državni geološki zavod, v katerem je ostal 35 let. Večkrat je zavrnil pozive za udeležbo na inozetnnih katedrah, od leta 1873 pa je bil aktiven kot glavni geolog in potem od leta 1892 poddirektor istega.zavoda. Leta 1900 je bil upokojen in je po težki bolezni umrl 2.10.1907. Za svoja dela (trijas Alp. geološka dela v Bosni) je dobil mnoga-svetovna priznanja, (vir podatkov F. Katzer. 1926)
l ■ ■
riba iz krovnega lapora je znana kot Clupea sago-rensis (danes ima ime Alosa sagorensis), druga vrsta je znana kot Morane sagorensis (staro ime Labrax sagorensis), nek polž pa je dobil ime Turritella terpotizia po nekdanjem ravnatelju rudnika Hrastnik (nem. Hrastnig) Martinu Terpotitzu, ki seje zelo zanimal za okamenine. Razkrivanje (dnevni kopi) so bili pred leti bogat vir fosilov in so zelo koristili geološki vedi. Tako je znani botanik iz Celovškega muzeja Gustav Adolf Zwanzingcr ugotovil 24 različnih rastlinskih vrst, katere so nekoč uspevale na tem področju. Pri bivši Premogokopni družbi je bil en delavec zaposlen samo zato, daje zbiral fosile, jih zaščitil in pošiljal na Dunaj v Državni geološki zavod (J. Orožen, 1958). Ne pozabimo, daje bilo to konec prejšnjega stoletja ! Tudi podatki o najdbah fosilov iz Laškega (nem. Tueffer) so že precej stari (D. S tur, 1871). Iz tega časa je še ena pomembna in zanimiva najdba. D. Stur je namreč leta 1871 obvestil Pongratza Eichhcltera (od leta 1869 upravnik rudnika Vodestollen-Gewerksschatt-vodenskopremogokopno društvo) o ostankih.sesalca imenovanega Ant/iraratheMion.
Pravzaprav je v Ljubljani Bergrath Trinker že imel zobe nekega sesalca s tega področja, vendar je imel D. Stur to srečo, daje našel (oz. dobil) dva kotna zoba, ki jih je določil E. Suess kot Anthracotherium inagnum (R. Hoernes, 1876), potem pa kot A. illyricum (F. Teller, 1886) in to ime obstaja še danes. Anthracotherium spada med sesalce. Živali so bile podobe divjim svinjam, imele so zelo velike glave in dolg gobec z močnimi zobmi. Živel je do kraja oligocena, to pa pomeni, da je pred kakimi 25 mio let izginil in po tem obdobju ga ne zasledimo več.
Sledi vprašanje, če v Zasavju še najdemo fosile zanimive geologom (tudi ljubiteljskim, amaterskim). Odgovor je vsekakor pritrdilen. Tu je obilje ostankov rib in rastlin, školjk, polžev, katere najdemo v velikih količinah v opuščenih dnevnih kopih (krovni lapor). Tudi amaterski "geologi”, če se le malo potrudijo in pobrskajo po ustrezni literaturi, lahko najdejo marsikaj zanimivega. Ribe je večkrat opisal znani hrvaški učenjak D. Gorjanovic-Kramberger (1882,1884. 1895), ki je znan po odkritju "krapinskega pračloveka", kateremu popularno pravijo "dedek Kajmbuščak". Kar sodi k fosilnim ostankom in njihove določitve, pa pridemo v stik z znanim znanstvenikom C. EUingshausenom. ki jih je večkrat opisal (1872, 1877,1895). V tem kratkem pregledu se srečujemo s samimi tujimi imeni, vendar ostaja neomenjeno še eno zelo pomembno ime, ime Kd m linda Mojsisovicsa pl. Molsvar.ki je na čelu Trboveljskega premogokopnega društva (TrifailerKohlenwergesellschaft) bil preko 20 let (1873-1907) kot upravni svetnik. Zaradi njegovih zaslug v rudniku in kot znamenitemu geologu, bi morda kazalo poimenovati po njem kakšno ulico v Trbovljah ali pa kak drug simboličen spomenik, kasnejšim generacijam v spomin.
Področje Zasavja je zanimalo geologe ne samo zaradi nahajališč premoga, temveč tudi zaradi geoloških razmer, posebnega razvoja premogovnih plasti itd. Kako pa je z zanimanjem za raziskave in samim raziskovanjem, bomo izvedeli v naslednji številki.
Enio Jungwirth

Turistično društvo Mlinše je v soboto pripravilo že 4. zimske igre na smučišču pri Vidrgarju v Kandršah. Na igrah so sodelovale ekipe iz Hrastnika, Trbovelj, Izlak, Mlinš, Vač in Šentgotarda. Igre je povezoval Bogdan Barovič. Pri organizaciji so pomagali številni sponzorji.
Tekmovalci so se pomerili v šestih igrah. Pred tekmovanjem so si lahko ogledali tekmovalno progo, kjer so lahko tudi preizkusili posamezne igre. Vsako ekipo je sestavljalo šest tekmovalcev. Med njimi je vsaj eden moral biti starejši od 40 let, vsaj eden med 30 in 40 letom, za preostale tekmovalce starost ni bila pomembna. Vsaka igra seje točkovala od 1 do 6. Vsaka ekipa je imela na razpolago Jollyja, s katerim sije lahko v eni igri podvojila osvojene točke. V prvi igri so se ekipe pomerile v Človek ne jezi se. V drugi so sestavljale domine. V tretji so igrale biljard, seveda z večjo palico in večjo kroglo, ki sojo morali po hribu spraviti v luknjo. Četrta igra seje imenovala Pikado, kjer so tekmovalci metali puščice v tarčo in morali osvojiti čim več pik. To je bila tudi edina igra, kjer niso upoštevali čas, temveč število osvojenih točk. V peti igri. Policijskem alkotestu, so trije tekmovalci iz vsake ekipe morali do cilja vozili kratek slalom, tam pa še napihniti balon, dokler ni ta počil. V zadnji igri, ki se je imenovala Sestavljanka, so se vsi smučarji zbrali na startu. Nato so vsi naenkrat prismučali na cilj, tam pa so sestavili geslo: Nasvidenje na igrah prihodnje leto. In kakšen je bil končen vrstni red? Zmagala je ekipa Izlak pred Mlinšani, ekipo Šentgotarda, Vač, Hrastnika in Trbovelj.
Letos sije igre ogledalo manj ljudi kot lani. Verjetno zaradi vremena in pa, ker so igre letos prvič bile na soboto, ugotavlja predsednik
Turističnega društva Mlinše Vili Avbelj. V društvu razmišljajo, da bi zimske igre spremenili v letne. Vse rekvizite za tekmovanje so naredili člani Turističnega društva Mlinše. Vse ekipe so prejele pokale. Prvim trem je pokale podelil predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič, ki je dejal, daje na igrah že tretjič. Poudaril je, da so igre bile zelo dobro pripravljene in so vsako leto boljše. Po igrah so še tekmovalci in organizatorji iger zbrali pri večerji v gostilni Vidrgar. Nekateri obiskovalci so po igrah odšli domov, drugi pa so se še pogreli v topli gostilni in ostali na kratkem klepetu.
Tekst in foto: Katarina Gavranovič
I
■

Preteklo nedeljo je bilo čutiti na Partizanskem vrhu vonj po preteklosti. Spet so se namreč zbrali smučarji oid-timerji. Organizatorji, Prosvetno društvo Partizanski vrh, so imeli kar nekaj težav, a prireditev so vendarle izpeljali. Plakati so že teden prej vabili vse ljubitelje smučanja in zabave na smučišče "pri mamici" in tako se je v nedeljo res zbrala kar precejšnja množica ljudi.
Smučarji so se prijavili za start kar pred tekmo pri komisiji, ki je ocenjevala tudi vso opremo, kar so upoštevali pri končni oceni. Prijavilo se je enajst tekmovalcev: Jani Kužnik, Jože Grobljar, Franci Rajšek, Alojz Drnovšek, Jani Bokal, Anton Grabnar, Milan Širše, Drago Lomšek, Anton Sušnik, Janez Razpotnik in Marjan Žerko. Tekmovanje so morali pričeti kar brez kočijaža, ki bi tekmovalce popeljal do vznožja smučišča, ker je imel kočijaž preveliko zamudo. Tako so se tekmovalci odpravili kar peš do starta. Pri startni hišici je bil šef Sla vko Bokal, ki je tekmovalce glede na nj iho ve startne številke spuščal na progo. Čas vsakega posameznika je merila tudi ura, kije bila postavljena nekje na sredini in sicer le na ročni pogon. Tako so počasi vsi prismučali do cilja, nekateri z večjimi problemi, drugi pa bolj gladko. Manjkalo ni niti takšnih, ki so na razne načine skušali podkupiti komisijo, a ta je delovala pošteno in tako zavračala debele kuverte, klobase, žganje in podobno... Medtem ko je komisija seštevala točke, je Ivan Cestnik podpisal reverz za sneg iz lanskega leta, ko so si sneg za tekme "sposodili" pri njem. Tako je bil poravnan tudi ta dolg. "Krstili" so še ratrak, katerega je letos kupilo Prosvetno društvo Partizanski vrh in ga tokrat častno polili s šampanjcem (?).
Medtem je do konca nepodkupljiva komisija že opravila svoje delo, čeprav so priznali, da ni bilo lahko. Tretje mesto je dosegel Drago
Lomšek, drugi je bil Milan Širše, zmagal paje Franc Rajšek. Kot so povedali kasneje, je pri zmagovalcu odločila njegova oprema, ki je dobila največ točk. Najboljši trije so dobili lesene pokale (takšne, kot poklanjajo zmagovalcem že vsa tri leta.
Celotno tekmovanje je povezoval Jože Bernot. Ob koncu seje predsednik Prosvetnega društva Partizanski vrh Jani Barlič zahvalil vsem tekmovalcem in Stanetu Vetršek, kije tudi letos pokazal, kako so včasih delali smuči. Jožetu Bernotu so dodelili plaketo častnega člana Prosvetnega društva in si zaželeli na snidenje na tekmah old-timerjev leta 1995.

Tekst in foto: Urška Izlakar

^ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le | priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta ■ ZO.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ i I 20 vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo I
le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
STANOVANJA IN PARCELE
PRODAM oziroma dam v najem garažo - zidano 6x7 metrov v Trbovljah - Nasipi, tel.: 24-464.
PRODAM dvosobno stanovanje v centm Trbovelj. Tel.: 24-401 .zvečer.
ZAMENJAMO dvosobno lastniško stanovanje v Trbovljah za dvoinpolsobno ali trosobno stanovanje, tel.: 27-121.
ODDAM prostore (30-70 m2) v trbovljah za mirno dejavnost. Tel.: 20-803.
V ZAGORJU dam v najem ali

prodam gostinsko - poslovni lokal z kletjo, vrtom in kovačnico. Tel.: 73-652. popoldan.
PRODAMO garažo - zidano, Trbovlje - Kovinarsko naselje, tel.: 62-338.
AVTOMOBILI IN DELI
PRODAM Opel records 2 os., letnik 80. lepo ohranjen, garažiran. Tel.: 21-561.21-348.
LADO 1300. letnik 1981, ugodno prodam. Tel.: 65-250.
PRODAM Z 750, letnik 81, neregistriran v voznem stanju. Cena 400 DEM. Tel.: 43-762.
PRODAM Z 101, letnik 74, registriran 4/94. tel.: 22-944.
PRODAM Z 101 -M. letnik 80. cena 95.000 tolarjev. Tel.. 43-023.
PRODAM nove zadnje amortizerje za Z 101, cena po dogovoru. Tel.: 41-704 int. 279, cel dan.
PRODAM Z 101/1300 cm3. starejši letnik, karamboliran, vozen, registriran celega ali po delih. Tel. :73-615
OSTALO
PRODAM sinlhesyser SA - 10.
srednji, primeren za učenje začetnikov. Cena samo 80 DEM. Tel.: 61-593.
UGODNO PRODAM peč za centralno ogrevanje Tam Stadler
35.000	- 40.000 kalorij. Tel.: 63-467.
PRODAM kombiniran otroški voziček, rabljen 2 meseca. Cena 200 DEM. Tel.: 22-710.
PRODAM čelado (zaprto) in menjalnik za R4 GTE, čelado za 100 DEM in menjalnik za 100 DEM. Tel.: 24-913.
PRODAM aluminijasta platišča (15 col.), ter gume semperit 195/50/ 15. Tel.: 73-615.
POCENI PRODAM karto za premog - 3600 kg. Tel.: 25-451.
PRODAM karto za premog - 3600 kg. Tel.: 43-476.
PRODAM premog-3600 kg. Tel.: 22-773.
PRODAM premog-3600 kg. Tel.: 24-965.
ZAPOSLITVE
FANT 22 let, izučen orodjar, išče službo. Imam avto in B kategorijo. Tel.: 62-471, vsak dan od 17. ure dalje.
VW - AUDI TRBOVLJE d.oo.


nCT BEA 1.3 0X19.664.54 DEM IBIZA 1.9 D OX 23.531,10 DEM nfiT TOLEDO 1.6 G. OAAS 24935,31 DEM

V prodaji novi SEAT-CORDOBA
•	VW POLO OO 17.020 DEM DALIE
•	VW GOLF OD 25.576 DEM DALJE
•	VW GOLF VARIANT OD 30.983 DEM DALJE 0 VW VENTO OD 31.750 DEM DALJE
•	VW PAS&AT OD 37.621 OEM DALJE
•	VW TRANSPORTER COMBI, RAZLIČNO OPREMÙEM
O AUDI 800038.725 DEM DALJE O AUD1100 OO 45.551 DEM DALJE
VOZILA NA ZALOGU

KREDITI, LEASING
Prodaja; 0601/26^25. »nd* 060,C1-525 P
il

EUR {	}
__________«■>■> FORUM ,,.
ZUNANJA - NOTRANJA TRGOVINA
TEL. FAX. 0601/64 235, 61 425
VELEPRODAJA MALOPRODAJA-KOCKA AVTOPREVOZNISTVO RENT A CAR
VUGO, R4, OPEL ASTRA, FORD ESCORI
Rezervacija vozil ob delavnikih med 7h - 15h.
Obiščite nas tudi v trgovini KOCKA v Trbovljah
na Opekami 2A, kjer boste lahko kupili:
-	POSTEUNE GARNITURE
-	VZGLAVNIKI
-	PREŠITE ODEJE
-	OBLAČILA IN MODNE DODATKE
VSI IZDELKI SO PO ZELO UGODNIH CENAH!
kmetijsko zadrugo izloke.
Z.O.O.
Izlake 40 61411 IZURK6
ODDA V NAJEM
prostor v pritličju zgradbe na Lokah v izmeri 70 m2. Prostor je primeren za obrtno ali drugo dejavnost.
PRIJAVE NASLOVITE NA SEDEŽ ZADRUGE NA IZLAKAH.


°čENTROMERICUR
TRUBARJEVA 1,61000 LJUBLJANA
V NAJEM ODDAMO POSLOVNE PROSTORE V PRODAJALNI CENTROMERKUR, ULICA1. JUNIJA 36, TRBOVLJE.
Poslovni prostori so primerni za trgovinsko, proizvodno ali servisno dejavnost.
Informacije na tel.: 061/214 552 in 126 31 70.
Posredovanje pri nakupu novih in rabljenih vozu
Brezplačna evidenca za rabljena vozila
Uredimo za vsa
•o ugoden leasing vozla (2-3 leta)
NOVA VOZLA IZ ZALOGE :
FIAT Cinquecento FIAT lipo 1.6 SX ie 5v Kombi Ducato 2£ D 1.4t FORD Fiesta l.li 5v FORD Escort 1.6i 5v Ford Mondeo CLX 1.8i 5v
ob nakupu podarimo : • komplet prve pomoti
• komplet rezervnih žarnic - varnostni trikotnik
12800.-
21450.-
25600.-
39950.-
bela, modra met. blu petrol met beWdaljSi,vtfji črna
zelena met rdeč metABSJdima
POSEBNA PONUDBA J količine omejene ! , ,
Fiat TIPO 1.4 S Maq 5v	16900.- tdeč, beL srebrn..
Fiat Uno 1.7 S Diesel 5v	14500.- razne barve
Seat Ibiza 1J FreeWay *94 5v 19000.- rdeča, zelena, bela ( dod.oprema : radio, elektrlipe, centralno zaklepanje...)
Skoda Favorit 13 LX - ugoden kredit : polog : 7012,- DEM , obrok : 315.- DEM x 24 obrokov
lei: 0601/26 - 553
9-12 m
ob sobotah
17-19
9-12
RABUENA VOZILA :
HONDA Civic 1.4 OL xdm '8S	12500,-
RENAULT dio 1.4 RT ,91	15500.-
CITROEN AX 11 TOE WSl 9800,-
Opomba : vw cene so izražene v DEM
TLGE SlDOfGX p.o.
l.: ■ Ji-••I 61410ZAGORJE0BSAVI,LOKE64
GRADITELJI POZOR!
PREd pulČETkoM CjRAdlVljE SÌ MqOTOvilE
qRAdbENi In ostaIe materìaIe
po UGODNIH CENAH.
AKCIJSKA PRODAJA SIPOREX IZDELKOV V MESECU MARCU.
SiporiEX izokcijskE plošče dsh. od 7, 5cm do 1 7,5civi od 50 do 50% CENEJE.
KoliČiNE 50 OMEjENE, ZATO pohijilE Z NAkupOM.
AkcijskA pnodAjA se bo prIčeLa 1.7.1994.
Tudi OSTAI! MATERÌaIÌ In ORodjA po Nižjih CENAh.
VSE INFORMACIJE DOBITE V TRGOVINI SIPOREX V KISOVCU, TEL: 0601/71 122.
		jjS	»»»N	3»««		sP	-,
jV/							
mp wrfì siti'TIH a
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 3.3.1994 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo).
Nagrade, ki vas cakaio:
1.	nagrada: Bon v vrednosti
5.000	SIT, KZ Izlake
2.	nagrada: Bon v vrednosti
3.000	SIT, KZ Izlake
3.	nagrada: Bon v vrednosti
1.000	SIT, KZ Izlake I/žrehanri nagradne križanke
6/94
1.	nagrada: Bon v vrednosti 3.500 SIT, Trgovina As, Zagorje,
Kristina Hribar, Sallaumines 4a, Trbovlje
2.	nagrada: Bon v vrednosti
2.000	SIT, Trgovina As, Zagorje, Mojca Ocepek, Medija 10, Izlake
3.	nagrada: Bon v vrednosti 1.500SIT,Trgovina As, Zagorje, Martina Vrtačnik, Cesta 3. julija 11, Hrastnik
Vsem izžrebancem Čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. zmage 33, Zagoijc, do 4. 3.1994. Če se po nagrado ne morete
oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 7/94:
LOARA,	ZOOMAR,
NORVEŠKA,	JARO,
L1LLEHAMMER, I, ZOI, YAVAROS, AED, ILGIN, EBERT, TRI, MIRSAD, ALKINOOS, SMETAR, DD, ASEN, KP, BOSE, LOKAL, E IRE, KRPAČ, ANANA, JENS, POKROV, TS, STAMP, OTO, ALI, SKOK, OBALA, KRIST, EERO.ROTA, KATETA, KRIS, OBED, ONAGER, TAKT, KRKA, SELENA.
kmetijsko zadrugo izlake, z.o.o.

Izlake 40, 61411 Izlake; tel.: 0601/73 634
VLJUDNO VABLJENI V NAŠE POSLOVALNICE
IZLAKE:
MARKET AJDA TRGOVINA MEDEA TRGOVINA AGRIA
ZAGORJE:
MARKET POLJE TRGOVINA CANKARJEV TRG IN TRGOVINE MLINŠE, LOKE, KOTREDEŽ, ČEMŠENIK


	A	B	c	č	D	E	F	G	H	1	j
1											
2											
3											
4											
5											
6											
7											
8											
9											
10											
11											
01	1	221	421	1	2 VK
Italijanska križanka
Pri italijanski križanki mora reševalec črna polja postaviti sam. Pri tem mu je v pomoč podatek o številu le-teh v posamezni vrstici oziroma stolpcu, kije napisana ob desnem (za vrstice) oziroma spodnjem (za stolpce) robu križanke. Opfcj so podani po vrsticah (označenih s številkami na levi) in stolpcih (označenih s črkami na vrhu) v pravilnem vrstnem redu, med seboj so ločeni s pomišljaj!.
Opisi:
Vodoravno: 1. izumrli leteči plazilec s ptici podobno glavo in letalsko opno, 2. obrat za gojenje rib, 3. staro slovansko ime za glavno mesto Bolgarije, Sofijo - ime nekdanjega jugoslovanskega politika Vllasija, 4. zvok, glas - stadion v B ud impesti - letovišče pri Opatiji, 5. avtomobilska oznaka Nizozemske - del voza, 6. reka skozi Muenchen - splošna smer razvoja Pojava, predvsem v ekonomiji, 7. odprtina v zidu - starorimski naravoslovec (Tit Lukrecij) - rimska šest, 8. ime švedskega Politika, generalnega sekretarja OZN in nobelovca za mir, Mammarskjolda -
denarni ali gospodarski polom, 9. hišni duh pri starih Rimljanih - mejna nemško poljska reka, 10. seznam, urejen po imenih - vogal, 11. gospodarsko središče krasa, rojstni kraj SrečkaKosovela- imcslovcnske pesnice Škcrlovc.
Navpično: A. sled prijema z roko, eden od pomembnih elementov kriminalistične raziskave (dve besedi), B. turistično razvita avstrijska pokrajina - začetnici nemškega slikarja, surrealista Ernsta, C. tropsko drevo z zelo trdim črnim lesom - prebivalec britanskega otoka, Č. skupina podobnih živali v zoologiji - makedonsko kolo - ime Tolstojeve literarne junakinje Karcnine,
D.	pojav pri zgorevanju kisika - iglavec iz družine cipres, s plodom za kuhanje žganja,
E.	predavateljica na visoki šoli-avtomobilska oznaka Karlovca, F. začetnici češkeha pisatelja Jiraska - slovensko obmorsko letovišče, G. orientalsko barvilo - slovenski predalpski kraj, središče Cerkljanskega, H. renesančni beneški slikar iz 16. stoletja, avtor Urbinske Venere - glavno mesto Latvije, I. teliček - bob za dve tekmovalca, J. južnoameriška tovorna žival - -prvi latinski prevod biblije.

					
U ki
Nikogar ne prenočujem, čeprav sem hišni gospodar,
vendar sem doma vsekdar.
Uganka!
Ni'--.'.-,
čeprav sestre In brate Imam,
z mano prijazno kramljajo in pravljice gozdne mi šepetajo.


jih razbijajo kriče.
,	Lrri,
ŠSiŠSSSS™
'
r	■
Odvzemi
črko
NAUK, STIHI, BREDA, KAPJE, ROB, SILOS, MEHTA.
Iz vsake besede izluščite po eno črko. Preostale vam bodo dale slovensko ljudsko reklo.


mm
14.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI. 15.00 OTROŠKI PROGRAM, 16.00 100NA URO - MLADINSKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM
PONEDELJEK 28.2.1994
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK TV, 20.15 100 NA URO -PONOVITEV, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
TOREK 1.3.1994
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI. 19.30 DNEVNIK, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
SREDA 2.3.1994
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15ŽEBLJIČKI, 21.30 FILM, 23.00 SATELITSKI PROGRAM
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15 DANNY VAM PREROKUJE, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
PETEK 4.3.1994
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK. 20.15 NADALJEVAN-KA. 21.15 SATELITSKI PROGRAM
mmmmmmmmmmwmwrnm
RADIO TRBOVLJE
SOBOTA 26.2.1994
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ IN
IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA,
16.45	OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE. 19.00 SLOVO
8.00	- 9.00 DOBRO JU TRO. 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE. OBVESTILA, 13.(M) ČESJTIKE POSLUŠALCE V, NEDELJSKO POPOLDNE. 19.00 SLOVO
PONEDELJEK 28.2.1994
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ. 14.30 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM.
16.45	OBVESTILA EPP, 17.00 SNOOPY, 18.00 ODDAJA O KULTURI . 18.45 POROČILA,
19.00	SLOVO
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ . 14.30 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVESTILA. EPP. 17.00 ŠPORT. 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
SREDA 2.3,994
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM. 8.00 - 14.00 PROGRAM MA. 14.30 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVES TILA IN EPP. 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA,
Naša bodočnost
Rojstva v trboveljski porodnišnici od 14. do 19. februarja:
14.2.	Ksenija Šmit, Hrastnik, hči 'Tina; Petra Kolman. Hrastnik, hči Katja; Ismira Husanovič, Trbovlje, sin Denis;
16.2.	Fatima Muratovic, Trbovlje, sin Eld in ; D rabica Domita, Trbovlje, hči Nataša; Irena Abdič, Trbovlje, sin Peter: Nataša Ceglar. Zagorje, hči Tjaša; Saša Berdon. Trbovlje, hči Kim; Vida Strmljan, Zagoije, hči Neva;
18.2.	Marjana Kos, Sevnica, sin Denis;Nataša Antolič. Trbovlje, sin Žiga; Rahela Suša, Zagoije, sin Jan;
19.2.	Tanja Vodenšek, Celje, hči Ula.
Iskreno čestitamo!


19.00	SLOVO
ČETRTEK 3.3,994
6.00-8.00JUTRANJI PROGRAM.
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ. 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM. 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE,
18.45	POROČILA, 19.00 SLOVO
6.00-8.00 JUTRANJI PROG RAM.
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ. 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM. 17.00 MLADINSKI VAL. 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO
TV SIGNAL LITIJA
•	■ ■ ■....... .*.•
NEDELJA 27.2.1994
9.30 RISANA SERIJA. 10.00 INFORMATIVNA ODDA-JA;CELOVEČERNI FILM.
Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure. v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110)
Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje, Hrastnik: od 26.februarja -do 3. marca je dežurni veterinar Liza Pokorn dr. vet. med.. 4. marca je dežurni veterinar Marko Kastelic dr. vet. med..
Kunigunda.
OVEN Sprememba okolja vam bi koristila. V tem času bo nekdo spoznal, kako vas pogreša. Ta teden bo poln razigranosti in veselja v dvoje. Ne razmišljajte o problemih. Št.: 56.
BIK Preveč zidate gradove v oblakih. Ničesar ne naredite, da bi vam bilo bolje. Presenetilo vas bo srečanje s starim prijatejem, ki pa ni več takšen kot. bi si želeli. Št.: 60.
DVOJČKA Preveč obzirni ste do drugih in pri tem pozabljate na svoje želje. Partner vam bo potožil zaradi težav na delovnem mestu. Ne boste mu mogli pomagati, kar vas bo nekaj časa obremenjevalo. Št.: 53.
RAK Z vašim zdravjem že nekaj časa ni vse tako. kot bi moralo biti, krivi pa ste sami. Prekinite z nekaterimi svojimi aktivnostmi. Rezultat bo kmalu viden. Št.: 49.
LEV V zadnjem času svoj levovski temperament preveč mirile. Takšnega vas okolica ne pozna. Razmislite o vaši vlogi in se temu primerno vedite. Št.: 50.
DEVICA Razmere na delovnem mestu se bodo izboljšale. Odsoten bo sodelavec, ki je vsem trn v peti. Ne veselite seprezgodaj. Razmislite o vaših reakcij ah. ko se bo vrnil. Št.: 72.
TEHTNICA Naj bodo vaši cilji še tako visoki, v tem tednu vam bo uspelo vse, česar se boste lotili. Našli boste čas za vse, pri tem pa se vam lahko zgodi, da boste malce pozabili nase. Št.: 55.
ŠKORPION Pokažite svoji ljubljeni osebi pravi obraz, da si bo žeenkral najasnem, kaj pravzaprav čutite do nje. Obiščite jo s šopkom rož in prijazno besedo. Št.: 47.
STRELEC Prenehajte objokovati stare ljubezni in si s tem manjšati možnosti, da najdete pravega. Ozrite se okoli sebe. Morda se nekdo že dolgo ozira za vami, vi pa tega ne opazile. Št.: 63.
KOZOROG Tako dobro delate v zadnjem času, da vas nadrejeni sploh ne utegnejo pohvaliti. Ne mislite, da vas nisoopazili.Če boste tako nadaljevali, vas čaka prijetno presenečenje. Št.: 48.
VODNAR Mislite na pustolov-šči no, vendar si odločilnega koraka zaradi negotove prihodnosti ne upate narediti.Prihodnostje v vaših rokah. Vse težave imajo svojo rešitev. Št.: 52.
RIBI Dobili boste dve enakovredni ponudbi. Odločitev bo zares težka. Posvetujete se s strokovnjakom in se odločite za eno od ponudb. V sredo pričakujte pismo. Št.: 69.
Saška
Sì
Sposojeno iz BBS
Varnostni pasovi
Zakaj ima fičo varnostne pasove? Za primer, če se pelješ z njim v hrib z več kot 10 odstotnim vzponom; obrneš pašo ve na zunanjo stran fičota, si ga zavihtiš na hrbet kot nahrbtnik in jo mahneš po hribu.
Razlika
Dva razposajena tipa se sprehajata po cesti in se zabavata. Za njima hodi policaj, ki ga nista opazila. Prvi tip pravi glasno drugemu: "Ha, ha, a veš kakšna je razlika med policajem in oslom?" Policaj ga sliši in ga prime od zadaj za ramo in vpraša: "No, kakšna!?" Tip vidno prestrašen hitro odgovori: "Saj ni nobene."
V bordelu
Pride ženska v bordel in zahteva enega dobrega deca za 20 dolarjev. Zvodnik jo napoti v sobo 34. Čez deset minut sc ženska vsa zgrožena vrne in potoži, daje v sobi intelektualec. Pa ji zvodnik reče: "Kvapa mislš, da boš za 20 dolarjev dobila šoferja al kva?!"
Zdravnika
Sta se zdravnik (ljudski) in veterinar pogovarjala, čigav poklic je težji. Veterinar: "Moj poklic je nedvomno težji, saj tebi pacienti povedo, kaj in kje jih boli, meni pa živali ne morejo nič povedati." Seveda se zdravnik ne strinja. Čez nekaj časa veterinar zboli in pokličejo zdravnika. Zdravnik pride in vpraša veterinarja: "Kje te boli?" Veterinar: "Muuuuuu!" Zdravnik: "Ne zafrkavaj se in mi povej, kje te boli." Veterinar: "Muuuuuu!" Zdravnik: "Zdaj te imam pa dovolj! Povej kje te boli!" Veterinar: "Muuuuuu!" Zdravnik se odpravi k veterinarjevi ženi in ji pravi: "Dajte mu to zdravilo. Če do
jutri ne bo boljše, ga pa ustrelite."
t----------------------------------------------------------"N
eqoms opqo af etprpoq qqsn t>{q :«>|ja juia/Apo I :£ BjjuBSfpu^tpadoj^ '-Z	:1 «>|ub8q
VaV ‘VNV?3S ‘T3DO ‘)1IN3IA[1 | ■ ‘VSIN ‘3V3 ‘TOžINNVa ‘OVCI ‘JA ‘žl\01 ‘ONOIO ‘CIN3ŽII i ! ‘ŽIVSI ‘VDINfO ‘IN ‘Vili ‘d3N ‘NOJ. ‘PJ3ZV ‘03CI3Ž1S ! * ‘VOINfODOaDI ‘ILLMVCIOMaia	«MsuBfiiBji
| |
V.____________________________________________J
Zasavski tednik, 1964
Nisem lovec in ne vem, ali je zdaj Čaš lova ali ne, povedal vam bom pa resnično lovsko zgodbo!
V avtomobilu sem se pred dnevi peljal približno ob 20.30 čezSlačhik v Trbovlje. Mraz je močno pritiskal. Takoj ob mostu, ko se začne cesta vzpenjati v hrib, sem ob cesti zagledal dolgouhca, kije sedel na jasi in^ slrnjfel z ušesi. Ko sem pripeljal v Bevško, sem dótjktM ^'Tfilovce, ki so se peljali iz zagorske smeri z motornim f kolesom s prikolico. Ustavil sem avtomobil in jim dejal: "Fantje, v Slačniku vas čaka zajec!" "Kje si ga pa videl?!" "Ob cesti. Naročil mi je, naj izročim najlepše pozdrave trem lovcem, ki jilt je čakal, pa jih ni dočakal..."
Vsekakor edinstveno jeDrušivo copatarjev hai) nad Hrastnikom, ki trenutno šteje 85 članov' iz Hrastnika in Dola. Pobudo za ustanovitev društva je Jm 1955. leta Stanko Štraus. Moto članov društva je: "Mi smo toliko pošteni, da ne skrivamo pred svetom, kot nekateri, dasmo podložnikisvojih boljših polovic!" Kot vsako društvo imajo tudi oni svojstvene društvene izkaznice: Pravo copato! Društvena zastava: metla, ženske hlačke, copate ter krtača za ribanje. Članarine ne pobirajo, ker bi moral blagajnik prekmalu osiveti, če bi jih lovil in zahteval od njih denar, ker jim ga vsega, kot je znano, poberejo boljše polovice.
Irena I. Lej
IZ s,
SjtarihZa^
avcev
ŽENO ŠE
/7?
POVE.J, FRANCELJ! SE VIDVA VEDNO TAKO
hudo in ostro
PREPIRATAi
S



NIČ VEČ! ZDAJ SVA SKLENILA PARTNERSTVO ZA MIR!

jeTKniCe w
Q Proračunske muke. Trboveljska opozicija je
uspela prepričati pravobranilca, da sprejemanje osnutka proračunskega odloka ni bilo zakonito. Zupanu Francu Majnardiju - Majskemu pa je menda zaradi tega vseeno; bolj ga skrbi, da se nikakor ne izidejo številke.
I | Zamujena priložnost. Že pred leti smo pisali, da zagorska občinarka Majda Drnovšek - Lady Godiva dolguje javnosti en gol sprehod po mestu. Te dni je zamudila krasno priložnost, saj bi morala le dobesedno vzeti vabilo na gledališko abonmajsko predstavo 'Pridi gola na večerjo'.
VI SPRAŠUJETE, REDAKCIJA ODGOVARJA
Marjan iz Litije sprašuje, če morda vemo, zakaj I je ves januar in komu na čast na zgradbi litijske občine visela državna zastava.
Zadeva je zelo enostavna. Sloje za, recimo, stavo. | Podpredsednik tamkajšnje skupščine Nace Šteferi g je na novoletnem sprejemu rekel, da bo za cel mesec | izobesil zastavo, če mu litijski gostinci v desetih I minutah prinesejo kupico sladoleda. In so mu jo.
k.

I | ZasluŽIlOSt. Častni občan Hrastnika Vinko Trinkaus - Literat bo najverjetneje razmislil o tem, da bi to visoko priznanje vrnil. Na hrastniški občini niso kupili niti enega izvoda njegove zadnje knjige, kjer popisuje zasavske povojne čase.
Opozicija. Bivši šef zagorske vlade Janez Lipce -Lipe je zdaj res čisto v opoziciji. Razrešili so ga še kot predsednika pevske revije mladinskih zborov.
I I Davkarija. Lilijani bodo letos šefu davkarije Marjanu Soncu - Sončku davčne napovedi oddali še z nekoliko težjim srcem kot navadno. Dacarji so se selili v nove prostore. Znano pa je, da država redno poplačujc svoje dolgove. Znano je tudi, od kje ji denar za to.
I | NecellOVStVO. Prvi trboveljski policaj Miran Bokalič - Vrček bi lahko postal šef znotrajpolicijske protikorupcijske enote. Čeprav seje radijski urednik Aleš Gulič - Leko zamaskiral v čisto ta pravega policaja, so mu Vrčku podrejeni možje postave vzeli izpit.
Zakaj le imamo	■
poslance	*
Naša vrla poslanca in naša vrla poslanka premalo skrbijo I za naše kraje. Nešteto pobud bi lahko izrekli v parlamentarnih I prostorih, pa nič. Vsaj nič trajno dobrega.
Pred kakšnim mesecem je nek poslanec od nekje drugje I predlagalprojekt:jabolčnikkotnacionalnapijača.Kmetijsko | ministrstvo, ki se maje na bazenih vina, sicer ni bilo | navdušeno, ampak to za našo zgodbo sploh ni več | pomembno. Pomembne so pobude, pomembnaje metoda | dela.
In kaj naj predlagajo Miran Jerič, Metka Karner - Lukač in i Miran Potrčv dobro naših dolin. Kernjihovo dosedanje delo i upravičeno zbuja skrb, da se tega sami ne bodo domislili, , nekaj malega predlogov.
Miran Jerič sodi v vrste svetovljanske liberalne demokracije. Verjetno mu ne bi bilo težko predlagati, da naj se Slovenci kulturno dvignemo nad Balkan tudi tako, da na
veselicah prepovedo točenje vina, piva in drugega v ' plastične kozarce.
Seveda bi bila za pobudo skrita interesa hrastniških I steklarjev in kemičarjev, vendar mu tega res ne bi bilo moč I očitati, če bi pobudo zavil v kulturo pitja. Razbite kozarce bi | bilo treba nadomestiti z novimi, umazane zdrgniti s pralnimi | sredstvi. Če vseeno ne bi šlo, bi na pobudo prilepil še | ekološko mašno - toliko in toliko plastike manj.	|
Metka Karner - Lukač, veljakinja ljudske stranke, bi se | lahko zavzela za več morale v oblačenju. Ve se, kaj vse roji ■ moškemu svetu po glavah, ko okrog njih defilirajo razgaljene i dolge noge, globooooki dekolteji in oprijete okrogline.
In kdo bi lahko tej visoki moralni drži očital, da zagovarja . interese litijske predilnice. Bi se pa tamkajšnje statve, če bi -bila uzakonjena modna pravila, da za body zadošča že šest metrov flanele, vrtele noč in dan. Posledično pa je učinkov nešteto: nova delovna mesta v konfekcijskih tovarnah, več ■ dela za prevoznike in celo gradbince, saj bi bila potrebna ■ večja skladišča,... Da o večji zbranosti moških sploh ne I govorim.
In kaj naj pove Miran Potrč, celo prvi poslanec socialne I demokracije. Ker je poznan kot resen mož, bi morda svojo, | sicer resno pobudo, zavil v šalo. Takole: ker nam vseskozi | očitate boljševizem, predlagam, da po kitajskem vzoru | uvedemo za vse enaka modra oblačila.
V bolj resni obrazložitvi bi bilo nato povedano, daje morda i to še zadnji način, da se premosti slovensko brezno. Bilo bi i konec s črnimi in rdečimi in zelenimi in lisastimi..., vsi bi bili i le še modri. Ali vsaj plavi. Da bi si pa v Ipozu in Delozi meli . roke, če bi sploh imeli toliko časa, je pa tudi res.
Tako je to. Razcvet naših dolin je na dosegu roke. . Pravzaprav, na dosegu rok naših poslancev. Ti pa nam ! morajo itak biti večno hvaležni, ker smo jih spravili v dvorano oblasti.
L
Rdeči Revir
PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE
STE POMISLILI,
DA LAHKO SVOJ AVTO POŠKODUJETE TUDI NA POTI V ZAVAROVALNICO?
Mi smo! Zato ga pridemo zavarovat tudi na vaš dom
Poleg tega pa ponuja paketno zavarovanje ie naslednje prednosti:
u Sami se boste odločili o vsebini vašega paketa;
U kasko zavarovanje je v paketu 20 odstotkov cenejše;
■	10-odstotni popust za vsa ostala zavarovanja v paketu;
■	popust za takojšnje plačilo;
■	možnost obročnega brezobrestnega odplačevanja;
■	pri kraji ali uničenju avtomobila vam povrnemo denar za nakup novega;
■	v primeru poškodbe vašega avtomobila vam krijemo stroške najema drugega vozila;
■	zavarovanje pravne zaščite vam krije morebitne stroške odvetnikov in sodnega postopka;
■	turistično zavarovanje za potovanja v prostem času;
■	Triglavov bonus - nagrado za vaše preudarno ravnanje v prometu;
■	dodatni popust za zvestobo Zavarovalnici Triglav;
m enake pogoje zavarovanja za posameznike kot za podjetja.
IS
zavarovalnica triglav d.d.
Končno popolno in sodobno zavarovanje !
Celje - skladišče
D-Per
6/1994
5000001643,8
Trbovlje
Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje
Boste reševali
STANOVANJSKI PROBLEM?
Potem se zdaj odločite za namensko
mesečno varčevanje v Banki Zasavje d.d., Trbovlje.
v
Ze po enem letu lahko dvignete z obrestmi oplemenitena privarčevana sredstva
in
KREDIT, ki je celo 5 x VEČJI od povprečno
privarčevanih sredstev.
NAJUGODNEJŠE MED UGODNIM
Informacije v enoti Trbovlje na oddelku stanovanjsko-komunalnega kreditiranja.
Banka Zasavje d.d. Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi

J o%
N AROČILNIC A
Vaš casopie
Imo kraj
ulica
datum
ZASAVC, Cesta 20.julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494
Naročam časopis ZASAVC

in priimek
: .*
	
	
. . poštna št. . , . tolofon
............. i'locip's
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)	J