I 0351-6407 ■■ I liJfAAOfilS.'' ' t [ [ I Murska Sobota^ 31. avgusta 1995, teto XLVti, št. 35, cena 150 SIT I ®®Ptember Prvi šolski dan tt Cc Sp tl4n Brodarskc- 'f® ia Kroga in svetovnega ■fih^ JLfl dlvMtl VD- med posa- torstno enajsto na Gornji Radgoni življenjski standard kmečkega prebivalstva pa j I postaja iz leta v leto pomembnejša medna- ®'‘'upaj s Primo- stvifi, ki jih je slovenska drsava letos namenila ? Ihllj "®Povedi pomočnika D razvojna. *«letrgovine Kmetijstvu zgolj za preživetje nanje velja še danes, zato ne preseneča, če kar tudi pri kmetu potrpljenja konec. Ni ulica): spremenila^ za to ne bodo potrebne tudi no- I SOBOTA, Ulica Li/DV/K KOVAČ t arhitekta Novaka 2. l Politiki v samokolnici «5IN« VEStffi ^iltVESraiKVij: ''ESTHIKVESffllfr’ VISIMK VES *ISTHIK VESTNIIt J Informacije: 061/264.382 Uto E U R o I N k O N n poti vodijo v MVISTOIKVK j wwvesthik1 Helikopterski konstruktor Iz Segoveo govo kmetijstvo najodgovornejši. Prvi človek evropskega kmetijstva se je namreč med obi- skom v Sloveniji srečal tudi s predsedniki stvo. Vprašanje pa je, kako dolgo bo slovenski vlade, parlamenta in države ter z nekaterimi kmet v takšnih razmerah še lahko vzdržal, saj ministri, ki krojijo politiko našega kmetijstva, je zgolj dobra volja do dela premalo. Ko za z njo pa kmetijci vsaj za zdaj nikakor niso zadovoljni. Da je kmetijsP’O ena najpomembnejših gospodarskih panog, so v Evropski uniji spoznali že ob koncu petdesetih let in to spoz- kilogram oddane pšenice dobi 18 ali še manj tolarjev ali pa ko mora na plačilo za oddano Živino čakati dva in več mesecev, ob tem pa niti ne ve, koliko bo zanjo sploh dobit, potem je trenerja slovenske reprezentance za spust Štefana Varge, sicer trenerja BD Mura iz Kroga, ki je pred odhodom na tekmovanje povedal, da se bodo vrnili z eno od medalj v moštveni vožnji. Ob osvojitvi prve Članske medalje na svetovnem prvenstvu je bil Borut Horvat skupaj s trenerjem Štefanom Vargo izredno zadovoljen in je povedal: »Veslal sem odlično, čeprav bi sc takoj po startu skoraj prevrnil. Ko sem se nekoliko sprostil, je Šlo vsejrot po maslu.« Sicer pa je Borut Horvat letos že osvojil srebrno medaljo Ukrepi in sredstva, ki jih zdaj v Sloveniji namenjamo za kmetijstvo, so zgolj za njegovo PREDLAGAJTE Ml IME! I I VREME Ob koncu tedna bo zmerno oblačno In nekoliko topleje. polovico proračuna te zveze namenijo za potrebe kmetijstva. Oskrba porabnikov po primernih cenah m zagotavljanje primernega življenjskega standarda kmečkemu prebivalstvu sta biti temeljni voditi zveze pri uresničevanju kmetijske politike. Ta je bila ves čas razvojno naravnana, k povečevanju kmetijske pridelave, in če so v začetku te države hrano morale uvažati, je Evropska unija danes neto izvoznik hrane. Kaže, da smo se pri nas ves čas (in tudi še danes! držali v glavnem le prvega vodila, na VELETRGOVINE , 13, septembra letos. Vabljeni k vpisu delnic II. emisije! kajaku in kanuju ^fonasta medalja “®rutu Horvatu zemlje. Ker pravi kmet ljubi svojo zemljo, jo bo obdelal za vsako ceno, tudi za ceno izgube, in to je tisto, kar zdaj rešuje slovensko kmetij- Z ! skem prvenstvu v spustu v Spin-dlerovem MIynu. Borut Horvat je tako še enkrat potrdil, da njegovi dosedanji uspehi niso bili naključni in da gre za zelo talentiranega in vztrajnega tekmovalca, ki ima lepo prihodnost. Feri Maučec CREOriANSlALT Banka uspešnih M. Sobota, Lendavska 11, tel.: 217S0 l tudi zanimanje za to prireditev. Obiski stro- 'S kovnjakov iz tujine postajajo tradicija, prav . . . ' tovrstna srečanja pa so lahko najboljša priloŽ- za kmetijstvo. Zgol] razvojna kmetijska stra e- t prvem evropskem mladin- * Ta kupon izrežite, I nalepite na dopisnico in I pošljite najpozneje do 8. I septembra na naslov: nost, da se seznanimo z izkušnjami drugih, gija, ki je sicer dobila večinsko podporo v slo-tisto, kar je dobro, pa tudi sprejmemo. Dvod- venskem parlamentu, je premalo, če ni pod-' nevni obisk Franza Fischerja, komisarja za prta z ustreznimi ukrepi, za slovensko kmetij-1 kmetijstvo pri Evropski uniji, v Sloveniji je bil sko politiko pa bi lahko dejali, da ni preveč Veletrgovina Potrošnik, I 69000 MUKSKA v državah Evropske unije je zdaj kmetijska politika usmerjena tudi v spodbujanje opuščanja obdelovanja kmetijskih zemljišč. Za to SO se odločili, ker se srečujejo s presežki v pridelavi. V Sloveniji smo še daleč od samooskrbe s hrano, a mnogi kmetje že opuščajo obdelavo kmetijskih zemljišč. Tega bo v prihodnje še več, in Če se politika do kmetijstva ne bo bene dodatne spodbude. Vprašanje pa je, ali je tako tudi prav! Ro bo po vsej Sloveniji in siM • ' in sc bodo odprla šolska vrata osnov-dolski Letos je 1. september v petek, zato so prvi Pregovor Čs je Tilen slabe volje, ms mesec ne bo bolje. Vestnikov koledar 32. ngut, fetriek, Rajko I. Hplembef, |»tak, Tflen 2. september, tobete, Igor 3. saptamber, gedelli, Breget 4. saptember, poneriellek. Žalika S. september, torek, Lovra B. saptember, sreda, Hubi ime bo nagrajeno [I Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni življenjski standard kmečkega prebivalstva pa , ' ' j '. V ’ j'' J . se nismo preveč ozirali. Zdaj, v času liberalne J rodna manifestacija, kar navsezadnje potrjuje politike, je odnos do kmetijstva še veliko " slabši, kar se vidi tudi po proračunskih sred- ll '"‘log la ----- inie maskote: predlagatelja: li prav gotovo dobra priložnost za to, je pa seveda vprašanje, koliko so zlasti kmetijci to znali izkoristili. Bolj kot to pa se postavlja tudi vprašanje, preživetje, pa še za to bi bilo premalo, če koliko so se od njega naučili tisti, ko so za kmetijci ne bi imeli tako spoštljivega odnosa do razvoj slovenske države in s lem tudi za nje- . —rv rcceoo drugače, se bo pouk začel ob 8. ali ob 1 Najmlajši. 16 bodo prvič prestopili 'solskt prag, bodo zvonec zaslišali ob 16. uri. "SR Ca— ' * lh.1 JI Bali ttiij'"- ^ain enajsto 1 Še bronasto R, ^''^nci na° v članski Borut • ^^?“‘^^eTnJ^®j™PaisPrimo-■ im"’- Tak„?'”®‘^omHoCc-nan" '^^^i kanuisti ''•^isdariu' ™ ponedeljek, kajti v Pravilniku o šolskem slednji^''* zapisano, da se pouk začne prvi na-. čr je I. september v petek. Tudi Ministrstvo b, dg |j|, *Port je vsem šolam po Sloveniji poslalo sporoči- ni b'u na veliko veselje učencev en dan daljše. ' ’ drugače, se bo pouk začel ob 8. ali ob lO. ' tekmovanju " čio" _________________ -'*^>*ra is svetoviičg-ilih?’"*v^^y'''’*=“j?Raševin § I I I \ /-J L>|: 1^ \ f I Ml/ I —1\ \ \ / 2 _____ vestnik, 31. avgustajj^ aktualno okoli nas I PO SLOVENIJI ■ LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek seje srečal s kongresnikoma Robertom EJomanom in Gre-goryjem Laughlinom. Glavna tema pogovora so bili dvostranski odnosi med ZDA in Slovenijo s poudarkom na varnostnih in obrambnih vprašanjih. ■ PIRAN - Približno dve milji pred Piranom, le kakih 7(X) metrov od izpusta piranske čistilne naprave, je prišlo do vnovičnega ribiškega incidenta, ki sta ga povzročila dva hrvaška pomorska policista. Ministrstvo za zunanje zadeve je veleposlaniku Hrvaške v Sloveniji Mitjenku Žagarju izročilo protestno noto. ■ LJUBLJANA - Sekciji Škuca Magnus in LL sta organizirali mednarodni posvet o homoseksualnosti. Med drugim sta pripravili tudi okroglo mizo o homoseksualnosti in politiki ter aidsu. ■ LJUBLJANA - V zbornični dvorani Univerze so podelili diplome šesti generaciji udeležencev mednarodnega programa MBA, ki ga v sodelovanju z ekonomsko fakulteto že več let uspešno pripravlja ICPE (Mednarodni center za podjetja v javni lasti). Mednarodno priznani naslov magister poslovodeijja in organizacije si je doslej pridobilo 145 slušateljev iz 28 evropskih držav ter iz Azije, Afrike in Amerike. Tudi balkanska laž ima kratke noge Tudman je v prvem vlaku proti Splitu priznal, daje že pred prvimi večstrankarskimi volitvami računal na širitev »nenaravnega hrvaškega kiflja<{ oziroma ozemlja avnojske Hrvaške PO SVETU ■ DUNAJ - Hrvaškega zunanjega ministra Mateja Graniča, ki se je mudil na dvodnevnem obisku v Avstriji, sta sprejela predsednik Thomas Klestil in kancler Franz Vranitzky. Ze prej pa se je Granič sestal z avstrijskim zunanjim ministrom Wolfgangom Schues-selom ter mu ob tej priložnosti ponovil hrvaško zahtevo po Baranji in vzhodni Slavoniji. ■ BEOGRAD - Posebni odposlanec ruskega predsednika Aleksander Zlotov se je s srbskim predsednikom Slobodanom Miloševičem pogovarjal o mirovnem načrtu za nekdanjo Jugoslavijo. Srečal se je tudi z novim srbskim zunanjim ministrom Milanom Milutinovičem. ■ BREGENZ - Avstrijski in nemški zunanji minister Wolfgang Schuessel in Klaus Kinkel sta se v okviru prvega dvostranskega srečanja pogovarjala d položaju v nekdanji Jugoslaviji, pripravah na vladno konferenco EU ter o prflrliževanju sredine- in vAodnoevrop-skih držav Evropski uniji. ■ ALPBACH - V tej tirolski vasici je bilo srečanje znanstvenikov. politikov, gospodarskih strokovinakov in kulturnih delavcev. Evropski forum Alpbach 95 je bil v znameiiiu pogovorov o tehnologiji in novih informacijskih tehnologijah. ■ BRUSELJ - Tuje potekal šesti krog pogajanj med Marokom in Evropsko unijo o ribolovu. Maroko od Evropske unije zahteva višje kompenzacije. ■ ALMA ATA - Predsednica pakistanske vlade Benazir Buto je bila na večdnevnem obisku v Kazahstanu. ■ JOHANNESBURG - Tu je potekalo letno ministrsko srečanje gospodarske skupnosti južnoafriških držav. ■ NEW YORK - Poročilo generalnega sekretarja OZN Butrosa Galija o hrvaški operaciji Nevihta in prihodnosti Uneroja je zelo objektivno in uravnoteženo, je dejal hrvaški veleposlanik pri OZN Mario Nobilo, Gali v svojem poročilu hrvaške vlade ne obtožuje etničnega čiščenja in ji ne odreka pravice do obrambe svojih mednarodno priznanih meja. ■ WASHINGTON - Bela hiša je izjavila, da je izgon Harrjja Wuja, ameriškega borca za Človekove pravice, ki ga je kitajsko pravosodje obsodilo zaradi vohunstva, »odstranil eno oviro za izboljšanje odnosov med ZDA in Kitajsko.* Harty Wu se je vrnil na svoj dom v San Franciscu v Kaliforniji. Kitajske oblasti so namreč 5S-]etnega Wuja zaradi vohunjenja obsodile na 15 let zapora in izgon, nekaj ur kasneje pa so ga izgnale. ■ JERUZAUM - V spopadu na jugu Libanona so bili ubiti trije pripadniki proiranskega Hezbolaha, ranjen pa je bil izraelski vojaL Skupina šiitskih skrajnežev je zajela izraelsko enoto, ki je patruljirala na severu zasedenega območja. ■ GEORGETOWN - Gvajanska vlada je pozvala mednarodno skupnost, naj ji pomaga pri reševanju ekološke katastrofe, ki se je zgodila, ko je v reko Essequibo izteklo več tisoč kubičnih metrov odplak z visoko vsebnostjo cianida. Katastrofa se je zgodila potem, ko se je porušil jez na reki Omai. Reka je polna mrtvih rib in drugih živalt na ogroženem območju pa je ra^lašeno izredno stanje. ■ dUDAD DE GUATEMALA - Gvatemalski predsednik Rami-ro de Leon (3arpio je pozdravil obljubo vodij levičarskih gverilskih skupin, ki so sporočili, da bodo pred predsedniškimi volitvami, ki so napovedane za 12. november, za dva tedna ustaviti spopade. ■ BONN - V prostorih slovenskega veleposlaništva v Nemčiji so podelili slovensko državno odlikovanje predsedniku Deželnega urada za avtomatsko obdelavo podatkov in statistiko nemške zvezne dežele Severno Porenje - Wcstfa]ija Albertu Benkeiju. Odlikovanje je prejel za zgledno, četrt stoletja trajajoče sodelovanje med statističnima uradoma gospodarsko najmočnejše in po številu prebivalcev največje nemške zvezne dežele in Slovenije. Srbi poročajo o velikih uspehih svoje vojske v zahodni Bosni, ki da ogroža hrvaške strateške točke pri Bosanskem Grahovu in Glamoču. Hrvati priznavajo silovit srbski protinapad na Grahovo in GlamoČ, vendar dodajajo, da so osvojili Drvar in da Srbe potiskajo proti Bosanskemu Petrovcu. Srbi poročajo o hrvaškem etničnem čiščenju nedanje Krajine in krvavem maščevanju nad maloštevilnimi Srbi, ki so ostali na svojih domovih ali se vanje vračajo. Hrvati priznavajo le posamične primere takega maščevanja, ki pa jih pripisujejo prizadetim hrvaškim beguncem in pregnancem iz nekdanje Krajine, obenem pa obtožujejo mednarodno skupnost, da naseda »srbski propagandi« ali pa iz muhe dela slona. Vmes smo še tuji novinarji in poročevalci, ki pravzaprav imamo le dve možnosti; prvič, da poročamo o dogajanjih na Hrvaškem tako, kot jih vidi uradna politika, in na teren po- tujemo pod njenim varstvom (policija, vojska) in tako vidimo le eno plat medalje; drugič, da poskušamo priti resnici do dna povsem samostojno, kar ni le preveč tvegano, temveč je praktično neizvedljivo. Posebna novinarska dovoljenja veljajo kvečjemu za prosto gibanje po terenu, ki razgalja srbske zločine nad hrvaškimi vasmi in prikazuje v celoti ohranjene, praktično nedotaknjene srbske vasi, torej hrvaško civilizacijo in srbski barbarizem, ki ga je predsednik hrvaškega sabora dr. Nedjeljko Mihanovič poimenoval z balkanskim satrapom. V takih okoliščinah je videti, daje pot do resnice povsem onemogočena, še posebej, če obravnavamo razmerja na Balkanu v devetdesetih letih, kjer je laž od začetka sestavni del zmag in porazov. Toda nacionalizem, ki prerašča v šovinizem, ni sposoben prikriti vsaj tistega dela resnice, ki je za poznavanje razmer in predvidevanja razvoja dogodkov lahko P Iz Lubljane piše odločilen. Konec koncev so Hrvati z vlakom svobode, s sobotno otvoritvijo obnovljene železniške povezave Zagreba z Dalmacijo prek Knina, sami poskrbeli, da zapolnijo veliko vrzel v kolikor toliko objektivnem poročanju po hrvaški operaciji Nevihta. Hrvaški mediji, zlasti radio in televizija, so obveščali javnost o najmanjših podrobnostih na poti Tudmanovega vlaka svobode, na kateri je hrvaški predsednik pred zbrano množico v Zagrebu, Karlovcu, Gospiču, Kninu in v Splitu ali pa samo pred televizijskimi kamerami v celoti pojasnil vzroke in posledice hrvaško-srbske vojne, »Nemara še Se kdo spomni, kako sem pred prvimi večstrankarskimi volitvami pojasnjeval nenaraven geografski položaj Hrvaške v obliki kiflja. Sedaj je seveda drugače, saj smo ustvarili Hrvaško republiko Herceg-Bosno v BiH in osvobodili velik del ozemlja, ki se naslanja na Hrvaško,« je za HRT i^avil dr. Franjo Tudman, O Srbih, ki so se iz strahu pred hrvaškim maščevanjem umaknili v Srbijo ali na ozemlje BiH, ki je pod nadzorstvom bosanskih Srbov, pa je Tudman dejal, da se sicer lahko vrnejo na svoje domove, vendar kot državljani brez posebnih pravic, V zvezi s tem je tudi zanimivo razmišljanje strokovnjaka za geopolitiko prof, dr. Radovana Paviča, kije do operacije Nevihta veljal za najbolj ostrega kritika hrvaške politike, Prof, Pavič namreč pravi, da se mora Hrvaška upreti vra- Čanju Srbov, »ker bi s njem nastale nove srbske nemire na HrvaHt®* Kaže, da seje tudipto^^ vič okužil z naciooitizK^: vsaj s takim, ki jevrindi!'* rih letih prisilil k 350,0(X) hrvaških Srbov Kfajjiic, icmveč dela Hrvaške. Če k 1®”“ , dodamo okoli 150.0005'^ Krajine in 7.000 Sibovi-^ d-c Slavonije, ki s« po prvomajski in sedanji Nevihti, dne mo do nji rMevinu. i''- m,. pretresljivega da sedaj na Hrvaškem S"'”-okoli 70,000 Srbov, ' To pa pomeni. namesto 12,2 odstotka«^! ga prebivalstva na 1,5 odstotka Srbov! M®’*.',; - odstotek ob prebivalstva Sc m’^ji eii iikapj višji, odvisno “v voja dogodkov na " delu Baranje in vzhod”* nije, ki predstavljata f stotka državnega ta ra o**"' I ic Tudfl^i vaške. V Splitu je . - , povedal, da bo to oboiw’r vaška osvobodila čez dva »po mirni poti * silo«. Toda ne ----------glede na jugoslovanske krize na tleh je že sedaj jaitirb “*!( vaška stopa v novo 0^% brez srbske manjšine, nobenem primeru n® sreče, temveč vse pr® iM) .5 sega. Pravega minise^”' neracOe ne bodo do6*^^** '| peter POTO^^ MJ ( 1 I I I VESTNIK Izdaja Podjetje za Infoimirauje Murska Sobota “-------------- I Vasopisiii sret: dr. Jože Bedernjak, Stebn Ci-gut, Zlatko Eitih, mag. Dalibor Ceder, Cilka ■ Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. VrednBtro: Irma Benko (diiektatiica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik). Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvai, Milan JerSc, Feri Maučec, Šte^ Smej. Štefan Sotx>čan (novinarji), Nataša Jujinov (fbtografiuja). Nevenka Emri (lektmica), Ksenija šotnen (tehnična uicdnica)- Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31998 (naročniška služba), n.c. 31960, 33 019 (novinagi Vestnika), Venera (u&nje) 33 015, št. telc&ksa 32 175. Nenamčenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za U. trimesečje 1995je 1.850,00 SIT. poHema naročnina je 3J4OJX> SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči laftin pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 5I9(KKč03-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50tOO-620-(X)II2-S(M9512. lUt: Dskaiua Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Minislistva za in-fonniianje št z dne 30. 1.1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-od-stotni dav^ od prometa proizvodov. Balkan je prava orožarna Ob večletni vojni na Balkanu so gotovo zanimivi nekateri podatki o oboroževanju držav na tem ozemlju. Kljub prepovedi prodaje orožja državam na tleh nekdanje Jugoslavije se je Balkan zadnja leta polnil z orožjem vseh vrst. Tako ugotavlja tudi britanska vojaška revija Jane’s Deference Weekly, ki vseskozi opozarja, da nihče ne spoštuje embarga na uvoz orožja v države nekdanje Jugoslavije. Pri tem navajajo, da hrvaška vojska, ki naj bi štela 100,000 vojakov, razpolaga s 420 tanki ter 650 oklepnimi vozili in topovi. Po podatkih londonskega inštituta za strateške Študije pa naj bi Hrvaška imela 105,000 vojakov, od tega 65.000 nabornikov, medtem ko bi v rezervi razpolagali še s 190.000 možmi in 40,000 policisti, Po omenjenem viru naj bi imeli Hrvati 900 topov in 173 tankov, petnajst helikopterjev in 13migov21.Ti podatki se torej precej razlikujejo, po podatkih londonskega inštituta za strateške študije naj bi Hrvaška še lani imela 110.000 vojakov, 170 tankov in 900 topov, kar je polovico manj kot po zadnjih podatkih revije Jane’s Deference Weekly. Slednja tudi navaja, da so imeli krajinski Srbi 50.000 vojakov, bosanska vladna vojska 160.000 in bosanski Srbi 64.000 vojakov. Po pisanju te revije bi Hrvati imeli 420 tankov. krajinski Srbi 280, vladne sile BiH 75 in bosanski Srbi 335 tankov. Podobno je razmerje tudi pri oklepnih vozilih in topovih. Hrvati naj bi jih imeli 605, krajinski Srbi 180, muslimanske sile 70 in bosanski Srbi 488. Razmeijc pri letalih in helikopterjih je v korist bosanskih in krajinskih Srbov. MILAN JERŠE Prazna metropola I' I' Čaka jesenski štrbunk । Poletje v Ljubljani ima več dobrih lastnosti: sprehajalnih poteh nastavila vrečke IJf poleg tistega, ki se piše z velikim P in se dogsjja brezuspešno; ni bilo ne drekov ne j < oh 1 .iuhlianici. na odrih, nred magistratom ozi- obstajajo inSpektoiji. W bi lastnika P®®’' stranil dreka, lahko kaznovali s 5 tisoč jc praksa pokazala, da je najbolje. ?(jjtf ] stopiš na drek, da Sc stopiš na , od tistih pomembnih ljudi v Slovenjii. poletje zaokroženi v (dnevni) prodaj’ - -» .. Alt poleg tistega, ki se piše z velikim P in se dogaja ob Ljubljanici, na odrih, pred magistratom ozi- roma predvsem v stari Ljubljani, je najlepše to. da je mesto (bilo) prazno, da ni ljudi, da lahko celo normalno parkiraš v središču mesta. Mesto so celo zapustili gospod župan Dimitrij Rupel, ki so se najprej podali na Bled, nato pa še v Portorož, Medtem so si dali obnoviti svojo pisarno na magistratu; opozicija mu že očita, da zapravlja denar, da se gre »malega Tita«, Po predračunu naj bi obnova njegovega mestnega urada znašala 12 milijonov tolarjev, toda ner-I gači, ki ne razumejo presvetlenega okusa župana, njegovih rumenih (de Michetisovih -mimogrede: zanima me, če jih nosi tudi v zapo-' ru) kravat, govorjjo o 20, drugi Dimitrij, opozicijski predsednik mestnega sveta, Kovačič pa celo o 30 milijonih tolarjev. Ja, jeseni ga bomo žagali! Dimitrija, pri enem bo uspelo! Če k temu veselju še dodamo parlamentarne počitnice, smo še bolj veseli, še mirnejši; toda za veseljem pride katastrofa, kuhinja v parlamentu bo km^u začela delovati. Dobesedno! No, na srečo so poleg kuhinje v parlamentu obnavljali tudi stranišče, tako da lahko pričakujemo vročo politično jesen na liniji žretje, čvekanje, sranje. Toda prva politična zagata po obnovi, ki je vredna 90 milijonov tolarjev, bo v tem. kateri poslanec bo prerezal tr^ nove kuhinje in kateri sekreta. Ali bo to zgodba o uspehu ali bo to kar pomladansko sranje! Ali pa bi Polonca in Zmago istočasno potegnila vrvico? Ne vem, če bosta za to brata, ki ponavadi seijeta v duetu! Drugače je s psi; njim nihče ne postavlja novih stranišč, torej nobenih novih otroških igrišč, tako da se morajo zadovoljiti $ starimi, marsikje polomljenimi, tako da so njihova (pasja) življenja ob načetih gugalnicah prav nevarno ogrožena. Res je. da imamo kar dva odloka o pasjih iztrebkih, zapisana na belih papirjih, da v nekaterih trgovinah prodajajo rokavičke, medičke in vrečke za odstranjevanje pasje nadloge, da je nadobudna komunala lani celo izpeljala nekakšno akcijo in je ob pasjih sedem tisoč hektolitrov unionskega a* do osem tisoč hektolitrov laškega Slednje jc zdaj že skoraj v vseh L gostilnah; tudi v prekmurski ambasadi l ■ so se posodobili z dvema pipama lašk®^ Manj težav je z golobjimi iztrebi, , zanje postavili v parku Zvezda crS*’ Ijon, kije tik ob Titovi, pardon ra. n J Jlir potrebui^ tako da glasbenikov sploh ne potteom^ fff mobili pa igrajo neprekinjeno, gi zadnje (pomladanske) revolucije, volucionarji pred prvimi bitkami jaf to, da sc glasbeni paviljon postavi tja, kjer jc nekoč pred osemdesetin« Nihče takrat ni hotel poslušati Ijanov, da so pač časi drugačni, ne morejo igrati ob cesti. In Sa* svoje; godbenikov ni, paviljon razpad* ’ golobi imajo miren kraj za prelM**’' špektorji jih ne motijo! Odrasli sreče; kar štiri javna stranišča so v enkratna uporaba je po 30 * zvečer ali ponoči ali v soboto ali v nc sme pritisniti! Zaprto! . Pred vrati imamo Se samo S rtiči«, to jc nekakšno ljubljansko tem pa spet v jrolitiko. Začeli svet z nami najprej s ijprej s spomcmttv"* pred Cankarjevim driču. ki stoji pred Cankarjevim ščanskj demokrati predlagajo, da s® in postavi spomenik neznanem« J®”*! njihovega predloga ne bodo je ovili v slovensko zastavo! Ja, revež vedno želel! Je pa zdaj vsaj »nebeški Ljubljane pred feministkami; na kongres žensk pod okriljem MARJAN” 1 I i I I 1 1 i I 1 I I I t 9 t 1$: ^1^31_> avgusta 1995 3 aktualno doma Politiki v samokolnici 1? li? gt .n tis mogoče nekaj časa in nekatere ljudi ves čas, ni pa V te *** imeti za norce,-« je nekoč dejal Abraham Lin-liat..L navidezni medijski In druži^ni paradoks, po čas sicer izjavlja, da so politike naveličani, po pv.illEll raziskave o medijih, prav tako večina Iju- PwluSa in gleda politične teme. ljudmi in mediji je rf' ifš di id a* ki* d* -uiiai . Mzmerje-kljubvsejnejeveriinznaninirečeiu-itti gor vzame«: ljudje upajo na medijsko pomoč, da ne bi v nedogled imeli------------ .. '“e nai w i^iji to pome- /'aj N pisal, ce hoče biti dl gt tl P’®®*’ hoče biti Torej o Staničpolitikov iikJnk jih ima za norce. Kdo n" 2a norce. Kdo jih „ ‘“hia za norce. -“H* Skuša Iqi 23 norce, kdo jih . in F? (t-\ 0*1 J*.. 1*' ',i g^ if' g* (f I satani ^^aj pred novim Jtične sezone, ko se f^knj počit-'“^iSiinvf.R^^ svetov, opraviti bom pregled. Ugoto 'isajo za n’ kakor nas svojih držav-vP°!'t*ki. Še ^^ivljjj- odnos nas ne po-‘otenzivnim marveč s '' "^^čelnem in sploh ne de-realo politični naši politiki, zle- ndnos nas ^emer je izraz zavedljiv. V označuje ki - oliv živo- "•bii, (J ' slabo in nekje na pre- gi-a dogajanja tiče, ™Pnlze, ki jih (politično) Živ* ■*nmenu označuj za silo živo- j iz Sicer (Politično) Živ* f' P*'^^* baroni, politike, skrbijo samo zase, ;''’n(„,.7S,1isKo. kn fip v m p. ^'1'SKo. ko se v me- »čai kisilih I r } F' I - —.......... li'?^ 23 to, da bi zategadelj, v^ ''^'rinric nam raz- yiedx, 'let Potrai;«; ___ Pokrajini ni razlike ) ) ( I f I I J I 1 I I ^■ko politika inšti- tili ■er ned ču-politiki na ii '^1 iiit, fJilkriri “‘^anje Od lokalnega hik^fsha svetnika poslan- Vprašati za ^»mt klasični ali temi! Bodisi o svetovna Sij 1, bodisi o politika! fiiK??^ili ozrimo po na- »či- in po na- nehali, vpolitih- poslanci ?v'?*'* P“’‘**ka? 0^^“ P' niti ‘'^'2^01,15^°^''^“«'I hove N ^ti’?®JhjeJ® 2Upana, ki je %! ^hbZ^^^hbčino sprej-^1» hct po sta- njft nmnj pojt- ■^voljeni’ Sli- I. po pr jih dobiva- ne bo t. '■ ^vkr, ^‘‘^Cele počitnice ha kočije. ■cali v sa- za norce. mokolnice, začeli so vleči vrvi, poskušati vina tn jedače! Postali so zvezde veselic, slavij, raznih noči in dnevov. Ne boste našli programa poletne prireditve, v katerem ne bi pisalo »prihod županov s kočijami« ali »župani vozijo samokolnice« ali »župan razreže kolač«. Na neki prire^tvi so se udeleženi župani pririnili prav v vrh slovenske politike, ko so v samokolnici smeli voziti predsednika države! kak načrt za plinifikacijo mesta, ga bo najbrž vzel na znanje, če ne, se bo to morda zgodilo v njegovem naslednjem mandatu -če bo Kučan, v obrartibo pred fašizmom, kakor je izjavil v intervjuju z Adamom Michnikom, kandidiral, in če bo izvoljen. Lendavski župan Jožef Kocon obstaja samo, ko obstaja dolgo-vaška zapora meje. V vmesnem času je prepuščen v žongliranje lobijem. Politični doseg ljutomerskega Ludvika Bratuše sega sicer do Ptuja, toda ne kot kreacija, temveč kot izrekanje lojalnosti. Radgonski župan Miha Vodenik je nakazal nekaj profila, ko je kohabitiral s tamkajšnjim župnikom, vendar pa zgodba ni postala v ničemer precedenčna, razen če bi jo {dobronamrno jih omenjali tako imenovani osrednji mediji. Požončevo omenjajo še največ, v glavnem zato, ker je predstavnica manjšine. Gezo Džubana je pred meseci Delov {takrat še) kolumnist omenil celo v naslovu, šlo pa naj bi za ilustracijo parlamentarnega sprenevedanja, čeprav gaje nemara postavil v naslovne črke bolj zaradi neobičajno zvenečega imena. Pred kratkim ga je bilo zaslediti v zabavljivi rubriki Maga, ker je lanu pripisal narkotične učinke. Draga Šiftarja so Mladinini novinarji tako rekoč po pomoti postavili v Janševo senčno vlado, za ministra za kmetijstvo, čeprav Šiftar s to dejavnostjo ni pretirano domač, kar še toliko bolj kaže, daje politično »neznana zemljina«, Cirila Pucka kdaj pa kdaj pritisne v medije strankarski ključ, ker je po njem zasedel mesto predsednika pralamentarne komisije za ugotavljanje premoženja. Izsle- f G ušli r" ( [ .a Grof Letos spomladi, ko so cvetele jablane, meje poklical po telefonu. Ze nekaj časa sva se namreč dogovarjala za intervju in obljubil mi je, da se bova srečala, ko se vrne z zdravljenja. Takrat nisem niti pomislil, da je bil to najin zadnji pogovor. In toliko vprašanj sem imel zanj, vendar nanje nikoli ne bom dobil odgovora. Mnogo prezgodaj se je pretrgala življenjska pot Gustija Grofa, človeka, katerega ime bo ostalo zapisano v pomurskem in slovenskem kmetijstvu. Njemu je zapisal vse svoje življenje, tej Prva lokalna liga Je morda kateri župan naredil za vzpostavitev identitete svoje občine kaj drugega kot tisto, kar so mu navrgli organizatorji slavij in veselic, ki pa seveda ne mi-sbjo politično, temveč tržno? Ste slišali za župana, ki je poklical svetnike na obhod meja nove občine, za župana, ki je najel študente in dijake, da bi med počitnicami po hišah opravili anketo o pričakovanjih ljudi v novi lokalni samoupravi? Sc vam sanja o kakem, ki je povabil v svojo občino na počitnice znanega podjetnika ali poslovneža, da bi mu predstavil ugodnosti, kijih bo doživel, če bo vlagal v njej? Kaj počne rogaSovski župan Janko Halb? SvojČas je kot državni poslanec kazal največ političnega profila, mediji so ga citirali več kakor katerega koli drugega regionalnega politika doslej. Nikakor ne samo zaradi razkričanega zavzemanja za pisoarje v parlamentu. Halb je bil za tukajšnje okoliščine vsekakor pobtik z nekim izrisom, s kar zavidljivo ekolkvenco. Po sprejemu lokalne samouprave sta skupaj z moravskim županom Francem Cipotom, kot kaže bolj iz objestnosti in draženja kot zares, preigravala možnosti za nekako konfederacijo občin, Zalo, da sta dražila soboškega župana Andreja Gerenčerja, ki je iz velikega »pokrajinskega« župana tranzicijsko splahnel na mestnega. Ne Cipot in ne Halb ne delata več politike, marveč uživata sinekuro. Njuno župansko politično angažiranje se je razkrilo kot pobalinstvo! Soboški župan Andrej Gerenčer bo župan tako dolgo, dokler bo Milan Kučan predsednik države, To je preslikava državnega stanja duha na lokalne razmere. Gerenčer se tega zaveda, iz česar izpeljuje sklep, da mu ni potrebno ukreniti ničesar. iyegovo županje je vsekozi označeno z nekim fatalizmom in epigonstvom: dinamika njegovega vodenja mesta je natančno taka, kakršna je dinamika njegovih uradnikov. Če mu bodo v tem mandatu predložili pamfleti stično) šteli za namig, kako se bo v odnosu do cerkve vedla vladajoča LDS, ki sc je pred parlamentarnimi počitnicami pri vprašanju vračanja cerkvenih gozdov zares umaknila in pustila reformirane komuniste z Jelinčičem same pri zavračanju vračanja. Druga liga v drugi županski ligi je enako. Nikjer župana, ki bi se priglašal k besedi, ki bi vplival na javno mnenje ali ga celo oblikoval. Navadno ne izkoristijo niti priložnosti, ko jih mediji za kratek hipec sami najdejo. Izjema je nemara samo kobiOanskl Nemet. Šalovski Abraham je s sramežljivostjo kmečkega fanta pustil mimo priložnost, da se profilira ob aferi s konopljo. Beltinski Kavaš, katerega župljani so na foklornem festivalu prikazovali učinkovanje krave, ni izkoristil priložnosti za programski nastop o perspektivah kmetijstva v predelovanju mleka. Parlamentarni statisti * Parlamentarna poslanka in poslanci? Poglejmo, koliko so dki te komisije pa bi mogli biti medijsko zanimivi. Ne pod Puckom. Feri Horvat bolj ali manj inventarno nastopa v nekih par-lametnamih gospodarskih odborih, njegova retorika je kajpada planskogospodarska in nezanimiva, zato toliko kot da ga politično ni. V palamentu sta tudi še Jožef Kocuvan in dr. Bojan Korošec. »So what?« In tako smo pred novo politično sezono. Max Schmelling, nekdanji nemški svetovni boksarski prvak, je menda nekoč rekel, da se nad omembami v medijih ni za vznemirjati, »samo da je tvoje ime pravilno napisano«. Našim politikom s tako medlo izrezljanimi profili se. kot kaže, ne bo treba vznemirjati niti nad tem. Nastopi v državnem zboru so vsekakor tudi samosvoja promocija pokrajine. Kaj bi se potem čudili, če te pokrajine v lej državi kakor da ni. So imeli naši poslanci en sam nastop, ki bi bil omembe vreden, O čemerkoli, pa četudi, podobno kakor v dobrih starih Halbovih časih, o parlamentarni kuhinji. Še dobro leto in dan nas bodo imeli za norce, tako ali drugače. Ne pa v nedogled. Stefan smej panogi gospodarstva je posvetil vso svojo ustvarjalnost in Gusti je veliko pripomogel k temu, daje kmetijstvo dobivalo vse pomembnejše mesto v slovenskem gospodarskem prostoru. V kraju Sebeborci, tam, kjer se razgibana gorička pokrajina počasi spušča v prostrano ravnico, se je pred 59 leti rodil Gusti Grof. Sin kmečkih staršev je po končani osnovni šoli nadaljeval Šolanje na srednji ekonomski šoli v Murski Soboti, a žal po koncu srednješolskega šolanja ni imel materialnih možnosti za študij, zato seje zaposlil v tedanji lokalni samoupravi na občini v Martjaneih. Mesto uradnika mu ni bilo pisano na kožo, zato si je poiskal zaposlitev v takratnem Kmetijsko-industrijskem kombinatu, hkrati pa sije z izrednim študijem dopolnjeval znanje in diplomiral na ekonomski fakulteti. Najprej kot analitik, od leta 1972 pa kot generalni direktor kombinata je prav tu začel razvijati svoje organizacijske sposobnosti in postal je eden od vodilnih agrarnih ekonomistov v Sloveniji in tudi v takratni Jugoslaviji, kar navsezadnje potrjujejo številne pomembne funkcije, ki jih je opravljal v najrazličnejših zveznih in republiških organih. Med drugim je bil večkrat član upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije, predsednik izvršnega odbora splošnega združenja kmetijstva pri tej zbornici, predsednik odbora območne gopodarske zbornice za Pomurje in še bi lahko naštevali. Gusti Je že kmalu spoznat, da kmetijstvo s svojo razdrobljenostjo nima prihodnosti, zato je vse svoje sile usmeril v povezovanje zasebnega in družbenega kmetijstva, le-to pa v nadaljnje povezovanje s predelovalno industrijo in trgovino. Začetne povezave med soboškim in radgonskim kombinatom so se pokazale kot uspešne, zato Je nadaljeval svoje vizionarsko delo. Bil je tvorec in voditelj enega največjih podjetniških združenj v Sloveniji, saj je sozd ABC Pomurka, ki mu Je predsedoval od leta 197(>, združeval kmetijce. živiice, trgovce in gostince od Lendave do Radgone, od Ljutomera do Ormoža, pa vse tja do revirjev, Ljubljane in Jesenic. Čeprav vseh možnosti, ki so bile dane z realizacijo njegovih idej, pomurski kmetijci niso znali izkoristiti, je ostalo veliko sadov tega dela. Ostali so hlevi, silosi, skladišča, vinske kleti, klavnice, mlekarne, trgovine... Gustiju je uspelo nato območje pritegniti pomembna sredstva za vlaganja v kmetijstvo. Prlekija in Prekmurje pa sta dobili pomembno vlogo v slovenski kmetijski in živilski proizvodnji. Sistem, ki ga je gradil, se sicer ni ohranil, sqj je od ABC Pomurke ostala le Skupina podjetij, vendar si je Gusti Grof kot njen direktor še naprej prizadeval za nadaljnji razvoj kmetijstva. Za svoje delo Je prejel številna priznanja, najbolj ponosen pa je bil na Kreigherjevo nagrado, s katero ga je Gospodarska zbornica razglasila za najboljšega gospodarstvenika leta. To nagrado je prejel za svoje delo, ki je bilo v celoti posvečeno kmetijstvu, posebej njegovemu uveljaveljanju kot enakopravne in enakovredne panoge. Kruta bolezen je v zadnjem letu večkrat prekinila njegova snovanja, vendar Je upal, da bo uresničil še kakšno idejo, ki Jih ni imel malo. Če je bil v svojem življenju pri realizaciji načrtov skoraj vselej zmagovalec, mu tega poslednjega boja s smrtjo ni uspelo izbojevati. Kot'z drevesa odpade še nedozorelo jabolko, ki ga Je nažrl črv, tako je neozdravljiva bolezen iztrgala iz delovnega okolja tudi Gustija. Odšel je sredi ustvarjalne poti, z njegovo smrtjo pa Je pomursko in slovensko kmetijstvo izgubilo strokovnjaka. za katerim bo ostala nezapolnjena vrzel. In od njega smo se zadnjič poslovili prav na dan otvoritve mednarodnega kme-tijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, katerega soustvarjalec tn sooblikovalec ter predsednik njegove skupščine je bil tudi Gu-sti Grof. LUDVIK KOVAČ Svetovna konferenca žensk Same sebi tuje ženske? Po raziskavi programa Združenih narodov za razvoj, v katerem so primerjali enakopravnost med ženskami in moškimi po svetu, so ženske najbolj enakopravne v skandinavskih in zahodnoevropskih državah, najmanj pa so enake moškim v Afganistanu in sploh azijskih in afriških državah. Po drugi plati pa ženske v zahodnoevropski Britanci zasedajo samo 7,4 odstotka parlamentarnih mest, v Bangladešu, ki ga poročila o diskrimaniciji žensk pogosto ostro kritizirajo, pa imajo ženske 10,4 odstotka parlamentarnih mest. Je ženska solidarnost stkana iztrgljivih niti? Neevropske države in Vatikan od ženskih lastnosti bolj poudarjajo materinstvo. evropske delegatke pa bodo na svetovni konferenci žensk v Pekingu trdile, daje za blaginjo družbe koristneje, če so v njej bolj izobražene ženske z manj otroki. Kdo s« torej ženske? To ni samo vprašanje, ki bi si ga postavljali moški. V enaki slovnični obliki, torej v tretji osebi množine, ne v prvi, v obliki »kdo smo ženske«, si ga postavljajo tudi ženske same. To implicira spoznanje, ki ga je nekoč v nekoliko drugačni obliki zapisal filozof Nietzsche, najbolj jedki spraše-vaiec o ženski: Ženske so same sebi tuje! Svetovna konferenca žensk v Pekingu se bo začela 4. in bo trajala do 15, septembra. Doslej so bile konference v Ciudad de Mezicu (1975), Koebenhavnu (1980) in Nairobiju (1985). Po napovedih se bo pekinške konference udeležilo okrog 35.000 žensk, pristojni ljudje od Združenih narodov pa govorijo o 50 do 60 tisočih udeležencih žensk in moških, od tega deset tisoč članov vladnih delegacij, v katerih je veliko moških. Žensko čistejše bodo nevladne organizacije, v njih jih bo 95 odstotkov. Politični pomen svetovne konference o ženskah se je že pokazal in kakega večjega ni pričakovati. Potem ko so Kitajci izpustili iz zapora ameriškega borca za človekove pravice kiujskega rodu Harrjja Wuja. obsojen je bil na petnajst let zapora, so se izboljšali medržavni odnosi, konference pa se bo udeležila tudi žena ameriškega predsednika Clintona Hillair. Kulturološki in ideološki pomen konference pa je seveda odvisen od njenih sklepov. Spopadala se bodo stališča Vatikana, kije imel veliko pripomb na osnutek sklepov dokumenta, stališča zahodnega feminizma, islama in stališča dežel tretjega sveta. Glavni duel pa je pričakovati med dvema Američankama, HUlatv Clinton, ki zastopa zahodni feminizem, in Maty Ann Glandon, Američanko, ki vodi vatikansko delegacijo. To vsekakor ne bo samo nasprotovanje med cerkvenimi in posvetnimi stališči, marveč tudi med liberalnimi in konzervativnimi. Sedanjo ameriško zakonodajo o splavu, ki jo je spisala Clintonova administracija, republikanci kritizirajo s pozicij, ki so zelo blizu Vatikanu. STEFAN SMEJ 1 4 vestnik, 31. 7 gospodarstvo Ob pomoči ministrstva za kmetijstvo uspela povezava treh velikih Gorenje Trgovina -Claas - SIP Šempeter V torek so v G. Radgoni podpisali dogovor o sodelovanju, ki se bo začelo uresničevati oktobra 29. avgusta so brije pomembni proizvajalci ra prodajalci kroetipke mehanizacije v prostorih upravne zgradbe Pomurskega sejma v G. Radgoni po-d^isali pomemben dogovor o nadaimjem sodelovanju ter razvijanin Izdelovanja ra prodajanja kmetijskih strojev in mehanizacije. Podpisniki so bili direktor Gorenja Trgovtae Alojz Korše, predstavnik poslovne skupine Claas Iz Nemčije WIIj}ein Earseb in direktor SIP-a Šempeter Bojan Voh. Pri navezavi stikov Je pomagal svetovalec ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prebrano Jože Dular. Gorenje Trgovina je eno najmlajših podjetij poslovnega sistema Golenje. usposobljeno za zahtevnejše trženje in pripravo ter izvedbo marketinških projektov. Usmerjeni so predvsem v kmetijstvo (pri tem gre največji delež kmetijski mehanizaciji in tehnologiji prehrane živine), energetiko in komunalo ter zastopanje, organizacijo izvoza, splošno porabo in uvoz investicijske opreme. Kakor Je povedal direktor Kovše, se lahko pohvalijo s 60 milijoni mark letnega prometa, z novim letom pa bodo prevzeli celotno drobnoprodajno mrežo v Sloveniji. Žc do sedaj so bili ekskluzivni zastopnik in prodajalec za velike svetovne firme Zetor (v Sloveniji so doslej prodali že okrog 1500 traktorjev), Clark, Dcca in Čargo Master, gradbene inehaiuzactje Schocff, malih gospodinjskih aparatov in posode Tefal ter aditivov APC, SIP Strojna industrija Šempeter je od 1992. leta v lasti Sklada za razvoj Republike Slovenije, razvila pa seje 1954. leta iz zadružnega obrata, namenjenega vzdrževanju kmetijske mehanizacije, v štirih desetletjih pa so doživeli veliko preoblikovanj in organizacijskih sprememb. Ves čas so obdržali osnovni proizvodni predam izdelovanja kmetijskih strojev, predvsem priključke senene linije (za košnjo, obračanje, zgrabljanje in spravilo krme), koruzne linije, za talno obdelavo in dvoriščno mehanizacijo. Direktor Voh je na vprašanje, ali povezovanje s Claasom ne pomeni podvajanje proizvodnje oziroma onemogočanje lastne proizvodnje SIP-a, odgovoril: ^Prej nasprotno, ne smemo postati sami sebi dovolj, ampak sodelovati. Prevzeli smo filozofijo Claasa, da je potrebno kmeta oskrbeti z vsem potrebnim na enem mestu. Naše cene bodo kljub sodelovanju konkurenečne. S pomočjo kmetijskega ministrstva smo se prvič približali z Gorenjem in skupaj bomo lahko naredili še mnogo na področju kmetijske mehanizaeije.r Wilijem Karsch je pri predstavitvi zasebnega družinskega podjetja Claas iz westfalskega mesta Harsenwinkel v Nemčiji poudaril, da Je to največji izdelovalec žetvenih strojev v Evropi: lani Je 4500 zaposlenih ustvarilo več kot 1,1 milijarde nemških mark prometa, od tega so več kot 65.5 odstotka prodali na tuji trg. Bili so prri proizvajalci mlatiInih in žetvenih strojev pa tudi prvega kombajna; še danes so vodilni izdelovalci velikih strojev, poleg tega so se kombajnom pridružili še silokombajni, stiskalnice za okrogle in kvadrataste bate ter stroji za Žetev krme (sušenje krme), Claas Je tudi med prvimi razvil stroje za žetev lanu, oljne repice, miskantusa in saliksa. Žetveni in drogi stroji znamke Claas so bili v Sloveniji žc prej, vendar prek avstrijskih posrednikov. S podpisom tristranske pogčtdbe bo od oktobra letos Gorenje Trgovina ekskluzivni uvoznik njihovih strojev, v povezavi s SIP-om pa bo zagotovljena tudi servisna mreža. Claas bo s finančnimi sredstvi pomagal olajšati nakupe, prav tako pa bo tudi usposobit ustrezne serviserje. Upajo, da bodo v (Podrtjem letu prodati od 30 do 40 večjih strojev ter od 20 do 30 preš za baliranje in siliranje. BERNARDA B, PEČEK Nove pridobitve Bogojnska šola | dobila telovadnico Natanko pred štirintridesetimi leti je Bogojina dobila osnovno šolo, v nedeljo pa so po naključju prav na isti datum odprli še nov prizidek. Štiriintrideset generacij se je v začetku novega šolskega leta vedno spraševalo, kdaj bodo dobili telovadnico. In v nedeljo so v okviru sedmih Košičevih dnevov odprli vrata telovadnice. Pridobitev zajema poleg telovadnice še kuhinjski prostor, knjižnico s kabinetom, dve novi učilnici in večnamenski prostor. Projekt za gradnjo telovadnice in manjkajoče prostore v Soli je naredil arhitekt Ignac Dular. Že leta 1993 je SO Murska Sobota sprejela program naložb v šolstvu, v katerem je bila predvidena tudi gradnja telovadnice in manjkajočih prostorov pri Soli v Bogojini. Vrednost naložbe je znašala nekaj manj kot sto milijonov tolarjev. Sredstva za nakup opreme v telovadnici in prizidku pa so jim odobrili tudi na Ministrstvu za šolstvo in šport, ureditev šolske okolice in adaptacijo stare šolske zgradbe je financirala Občina Moravske Toplice, nekaj pa so morali občani prispevati sami. Pa ne tako kot leta 1961, ko so gradili osnovno šolo. Takrat so krajani veliko pomagali s prostovoljnim delom, ročno so izdelovali opeko, opravljati so prevoze z vozovi in živino, ročno so delali beton in malto in podobno. Svojo prvo osnovno šolo pa naj bi Bogojina dobila že v reformaciji, v drugi polovici šestnajstega stoletja. « V Gontji Radgoni slovesno odprli 33. Mednarodni kmetjjsko-živilski sejem S kakovostjo v Evropo 1.300 razstavljalcev iz 30 držav - Sejem spremlja bogat program strokovnih priredij Ob navzočnosti številnih obiskovalcev, razstavljalcev, gospodarstvenikov ter javnih in političnih delavcev so minulo nedelo v Gonyi Radgoni slovesno odprli letošnji Mednarodni kmetjisko-živilski sejem. Čez 1.300 razstavljalcev, med lOinii je kar petina tujih, se predstavlja na prireditvi, ki je tokrat že 33. po vrsti, razstavljale! pa so prišli iz 30 različnih držav. Kot Je v pozdravnem nagovora povedal Janez Erjavec, direktor Pomurskega sejma, nam pogled na 30 državnih zastav nakazuje krog, ki simbolizira Evropsko skupnost Članstvo Slovenije v Evropski skupnosti je odprto kot ta krog, ki je odprt proti Evropi, Prav t^o pa je odprtih tudi mnogo vprašanj okoli nadalji^ga razvoja slovenskega kmetijstva in gospodarstva in odjutih je tudi mnogo vpra-šapj okoli organiziranosti in delovanja ter prihodnosti sejemske dejavnosti v Gornji Radgoni. Organizatorji sejma v lanskem letu 50 si za moto prireditve izbrali »Dobri sosedje - dobri prijatelji«, letos pa govorijo o kakovosti in Evropi. Da si je ta sejemska manifestacija utrdila svoje mesto v tem prostoru, najbolj nazorno potrjujejo številni razstav^alci, ki so to prireditev osvojili kot prostor za promocijo in prodajo svojih izdelkov. Mnogim podjetjem, tako domačim kot tujim, pa ta sejem omogoča tudi prodor iz anonimnosti in možnost njihove uveljavitve. Po besedah Janeza Erjavca sejem v Gornji Radgoni z velikim obiskom tudi dokazuje, da kmetijstvo ni samo gospodarska panoga, ampak je področje delovanja ljudi, ki živijo v tem slovenskem prostoru, ki je velika kmetija in kjer je večina ljudi na neki način povezana z naravo in kmetovanjem. K večji kakovosti naj bi s spodbujanjem prispevala tudi strokovna ocenjevanja nekaterih izdelkov, ki so postala že tradicionalna in tudi v okviru letošnje prireditve so jih pripravili kar nekaj. »Zavedanje o pomembnosti kakovosti pridelkov in višji produktivnosti postaja vse očitnejše tudi v slovenskem kmetijstvu, v pridelavi in predelavi ter vedno bolj tudi v prodaji na domačem in svetovnih trgih. Nadpovprečnost, odličnost, visoka kakovost, Id vodijo v višje cenovne razrede izdelkov, je prihodnost slovenskega kmetijstva,« je dejal slavnostni govornik, predsednik države Milan Kučan. Po njegovem slovensko kmetijstvo vse to zmore, saj je dovolj vitalno, navajanje slovenskega kme- tijstva na-znanje in strokovnost pa ima že dolgo tradicijo, To sega daleč nazaj, do prebujanja slovenske nacionalne zavesti, takšno smer pa kaže nadaljevati in razvijati tudi s pomočjo sej* ma. Ob tem pa mora sejem slovensko kmetijstvo umestiti ob bok kmetijski proizvodnji sosednjih držav in širše, saj s tem omogoča stalno primerjanje in kritično preverjanje doseženega ter možnega. Zdaj ko smo pred izzivom vključevanja v CEFTO, EFTO, Svetovno trgovinsko organizacijo in še posebej v Evropsko unijo, je to Se toliko pomembnejše, »Razvojna vprašanja Slovenije, dolgoročna vizija njenega razvoja, morajo biti zdaj v središču političnega, družbenega in czt t/ 1 nost Slovenije ni treba bati,« je dejal Milan Kučan. Gospodarski kazalci Slovenije so v primerjavi z državami, ki so v tranziciji, optimistični, Slovenija je na različnih mednarodnih lestvicah vrednotenja uspešnosti Množičnost obiskovalcev je najbolj^ ■' daje sejemska priredit®*/ ■ nji Radgoni na dobri smeri pa jo bo potrebno tudi v prihodnje, Zanjo®* , v leto zanima več organu^ , rr v ospredju [»govorov slovenskih kmetij cev s schleijem, komisarjem za kmetijstvo v Evropski razvoj skupne agrarne politike in razprava o možnem Slovenije k Evropski uniji. Po Fischlerjevih bese^h glavni cilji skupne agiarne politike v Evropski uniji do«** že v Rimski pogodbi iz leta 1957 in so vse do danes ostari^ Ti so v povečevanju produktivnosti v kmetijstvu s Vanjem tehničnega napredka in racionalizacijo proizvodnje, v zago^vljarvu primernega življenjskega _ da kmečkemu prebivalstvu, v stabilizaciji tržišč in osb® F trošnikov po primernih cenah. Skupna agrarna politika je bila prva resnično tika Evropske skupnosti in je bila v prvih letih tudi . povezovalec med državami članicami. Skupnost začetka prizadevala, da bi z različnimi podporami obseg agrarne proizvodnje in zagotovila oskrbo z žW> _ demdesetih letih pa se je iz neto uvoznika spremenila* ■ , oemaeseim leun pa se je iz neio uvoznio izvoznika, zato je bila potrebaa i^onna te skupne , tifilr* in ni* i* nn£ly^ v lOO"? 'Ta iCtCfif fU V J litibs in do nje je prišlo v 1^ 1992. Ta reforma sicer m ’_ -mer spremenila osnovnih načel skupnih tržnih orgaiuza^^ pa spremenila način dodeljevanja subvencij. Rezultati n' se že kažejo, saj se je pridelava žita v uniji žc . zmanjšala, podobne težnje pa so tudi pri prireji govedu*- J zlats -itiJt h ICAvAf J MlMiCT^R ZA jOHeri«TjfO, ■4*0- skupin, tudi letos so vedale številne skjJp*®* .jjji valcevin strokovnjakov s initi držav, sejmu pa so „ obiskom dali priznam kateri ugledni svetova vnjaki. Med drugimi sc K ’ juiir lujjiiiii -L. KIH-udeležil otvoritve uuciviJ* —.....rt.* ■ tijski minister Peter JT žc dan pred tem s , «1^ __________.-niitrom kmetijskim ministrojn -naJDEi^l Ostercem poJpii^l sporazum o ’ ni in varstvu žhnlh vetLnPP^^ jplf jjl^-iErnr^ , rastllA« . uLir I I t l I t S i v 3 t c n e s t p I 1 1 3 s 1 I i 1 ( gospodarskega dogajanja v Sloveniji, Če sc bo končno družbena energija, porabljena za žal že prislovično slovensko prepiranje, privoščljivost in nevoščljivost, preusmerila v reševanje razvojnih vprašanj, se za prihod* držav na prehodu in deželnega tveganja v zadnjih dveh letih moč* no izboljšala svojo uvrstitev. Prvi in spodbudni rezultati torej so, treba jih je le usmeriti v prihodnost, pomembno in izjemno vlogo pri tem pa ima tudi kmetijstvo. nem varstvu rastlin. . SejemjcvponedclJ» n)t, Franz Fischler, konusa^ tijstvo Evropske rmu®’ dan tudi pogovarjal s mi kmetijci, * v Radencih Se skupni agrarni pohti ■ ski zvezi. tUDViK I 1 ( t ! t 1 l ) 1 šolanja, in da bo Šola lahko zaradi boljših delovnih razmer opustila klasičen način učenja in poučevanja. Bolj bo sledila načelu: »Ne učiti, ampak usposabljati«. Tako bo nova telovadnica rabila šolski mladini in tudi odraslim za športna srečanja, za sprostitev Tega pomebnega dogodka so se udeležili tudi državna sekretarka Ministrstva za šolstvo in šport mag. Teja Valenčič, Niko Žibrat in Tomaž Štrukelj, predstavnika republiškega Zavoda za šolstvo, poslanci, svetniki, župan ter vsi. ki se zavedajo pomembnosti nove pridobitve. Učenci bogojinske Sole so pripravili kulturni program, iz govorov pa je velo spoznanje in zavedanje, kako pomebna je kakovost /n 'A Drugi naravoslovni tabor v Črenšovcih Letos o jelševem log" Včasih so počitnice veljale za čas, ki je namenjen predvsem lenarjenju in počivanju. Zadnja leta pa se vedno bolj uveljavlja prepričanje, da si otroci tudi v prostem času želijo delati in se učiti. Seveda ne pod prisilo, kot so navajeni v šoli, ampak med zabavo. V ta namen pripravljajo tudi različne tabore. In osnovni namen drugega naravoslovnega raziskovalnega tabora v Črenšovcih je bil, seznanili učence z vrednostjo jelševih gozdov v vzhodnem delu prekmurske ravnine na Dolinskem, v polanskem logu ter kako ohraniti ta biotop. :i »?^t’ vo. Ždeli so vplival' .f,, ti. mnenje in že pn o najbolj dovzetni, ven odnos do okoIjs- j pa povedati, kaj Je P" meniti in narediti-^ j , pa bi bilo, da bi opozorili ha probl«' J t ! 1 l b t in razvedrilo. Za športne izvenšol-ske in intersne dejavnosti pa bo odprta tudi popoldne. Danes je na šoli 237 učencev, od tega 32 na podružnični šoli v Tešanoveth, imajo petnajst oddelkov in en oddelek podaljšanega bivanja. Z otvoritvijo novih prostorov so se razmere za delo nedvomno spremenile na bolje, učenci pa bodo imeli še razlog več, da bodo raje hodili v Šolo. Aleksandra Nana Rituper Tako so prejšnji teden na osnovni šoli pripravili naravoslovni tabor, kamor so povabili otroke iz nekdanjih osnovnih šol lendavske občine. Udeležilo se ga je šest-najast otrok iz osnovne šole Čren-šovci, Lendava, Bistrica, Velika Polana, Odranci, Turnišče in Dobrovnik, niso pa prišli otroci iz Kobilja in Gcntcrovec. Letos so spoznavali gozd črne jelše, značilne rastline pomurskih vlažnih travnikov in logov. Poleg tega so raziskali naravni biotop te ogrožene drevesne vrste in negativne vplive, še posebno pa obsežne melioracije, ki prostor jelše vsako leto bolj krčijo. Pri svojih meritvah so ugotovili, da je črna jelša zelo odvisna od višine podtalnice in da se z upadanjem višine podtalnice sušijo ne samo črna jelša, ampak tudi topol in hrast, in tako dajejo manjše lesne zaloge. Tako so natančno raziskali podtalnico. njen tok in tla v gozdu. Na terenu so izmerili višino talnice in proučevali proTilc gozdnih tal. Janez Janžekovič jim je pomagal spoznavati ptičji svet, ker pa je ptiče precej težko opaziti, so poslušali petje šoje, detla, sinice, črnoglavke, cvrčalca in ščinkavca. Spoznavali so tudi divjad ter drevesne vrste in gozdno podrast. Iz nabranih rastlin, katerih je v polanskem logu nekaj manj kot petdeset, so naredili herbarij. V Času raziskovalnega tabora pa so lahko prisluhnili predavanju različnih strokovnih sodelavcev. Stefan Ptičar, ravnatelj čren-šovske šole, je povedal, da so s taborom in rezultati hoteli opozoriti na najboU aktualne probleme v našem gozdu in na probleme, ki najbolj pestijo našo nara- katerem živijo. Aleksandra Nan lljll lUl^ Obišči^ nas 113 sejnittj Gorm*. od2o- L do 3-^ I I l i t 1 J 1» H k b b b k i b >0 b h b 4 ■i) ii( iii I I I 5 5 Je ribnikov in ribogojnic v Pomurju preveč ali premalo? ' Res le dva ribnika? gospodarstvo 1 v 11 1, K- h r. J ih Ribniki k če ne d sami po sebi niso nič slabega, posegajo prehudo v okolje svojem potoku narediti male hidroelektrarne Kb ™Bika, se marsfk^ sprašuje, če mu upravni organi spo- 1^^*^ dft -——.J n- uktuSUkUU W UIU UpiHTlU Ul|g«lU sa tovrsten poseg prej pridobiti dovoljenje oziroma že čistili r ‘ Še, da so le oni ves čas skrbel) za tisti potok, ^'veliko ^1 >’®dčiH drevje In zarast V preteklosti Je menda pa ni bilo nobenih omejitev. Tudi v Pomurju in reki veliko mlinov in žag, marsikdo Je 1^1 (■B zaslužek. v vodotokih jc velike zadružne in družbene la. . obratovalo okrog mo- velike zadružne in družbene lim 'britve pi dovoljenje za ™ ni upal dru- ■'■flli opravljene 2ar»di'?‘5*' ***■’*' j® *®^^tne politike delovati, ostali so le žage ter mlini. Objekti so bili nacionalizirani, nekatere so nekdanji lastniki v zadnjem letu dobili vrnjene, vendar bo zelo težko ponovno organizirati mletje ali žaganje - zgradbe in oprema so zanemarjene, če ne že uničene (npr. v Kuzmi). Tako je zaenkrat registriranih delujočih objektov na slovenskih vodotokih le okrog 350 malih hidroelektrarn, za katere so v preteklih desetih letih zasebniki lahko dobili ugodna sredstva. Težko bi verjeli, da so to edini objekti na vodotokih. Bolje bi bilo zapisati: država nima nadzora nad tem, kdo in kako izkorišča slovenske vodotoke, čeprav sta minili že dve leti od sprejema Zakona o varstvu okolja, v katerem je zapisano, da so voda, rudnine oziroma mineralne surovine, prostoživeče divje živali, ki se štejejo za divjad, ribe in druge prostoživeče oziroma prostora-stoče gospodarsko izkoristljive vodne živali in rastline v odprtih vodah In v ribolovnem morju lastnina Republike Slovenije... republika ali lokalna skupnost lahko li it id te ^^ovili Zvezo kmetic Slovenije Logarjeva - prva Oied kmeticami V 2 ustanovnem zboru Zveze kmetic Slovenije izvolili za predsednico Mihaelo Logar V * »f| r: r D 0 0 i »i I 1 p r 1 1 I ( doma v Gornji Radgoni je bila pretesna za (ijK “deleženk ustanovnega zbora Zveze kmetic Slovenije, 350, od tega Jih Je bilo 109 poslank iz 35 registrira-deklet v Sloveniji, V prihodnje bo teh dni-aktivi kmečkih žena še vedno niso regi-Ib lažjega delovanja v prihodnje več J-Apar, ena od itlrHl kandidatk, je že v prvem kro-večino glasov in tako postala prva predstavnica prve Kulturnem Mihaelo Logar, 7*^-:kij.Kl°^enskem parla-službe] * 'Jf J® poročila zboru Zveze I* v kulturnem itlDi po- lov te zveze. 'p 11 J" na “^■cah; kljub seda- *ra Sl i' ' M* SO dolga leta in avtobuse, tudi traktotie P«’ro Murska burskim” \’odclovanju s Po-4h^r"’-2VZzaPo-®ladines?^^^*?'» podeželske ob Sevnici je todSS® na po-kombinata v “«dcljo potekalo 'onoiu odprto prvenstvo kmetijska panorama lijem ustavljali tudi ob traktorju iz leta 1932, ki so ga pripeljali s Stare Gore, k njemu pa priključili tudi plug in prikazali, kako so orali nekoč. Za letošnje tekmovanje oračev je bilo prijavljenih 19 tekmovalcev, za naslove najboljših pa sc jih je pomerilo 17. Sodeč po zoranih parcelah bi lahko sklepali, da strokovna komisija, ki jo je vodil Marjan Kardinal, ni imela lahkega dela, s^ so na tekmovanje prišli zares najboljši in tudi tisti z nekoliko slašo opremo s kakovostjo oranja niso zaostajali Dela v nasadih pred obiranjem traktoristov oračev za pokal Pomurskega sejma. To je bilo že peto odprto tekmovanje, ki je bilo hkrati tudi izbirno tekmovanje za udeležbo pomurskih traktoristov na državnem prvenstvu. Vreme je bilo tokrat oračem naklonjeno, na prizorišču tek- • .• Jr vf,' -7^': itiB| f« 'i' ' v TA r’ \ ¥■ J 1 'I I s 3 l Za naslov najboljšega pomurskega orača se je tokrat potegovalo 17 tekmovalcev, ki so bili po kakovosti oranja precej izenačeni, zato komisija pri izbiri najboljšega ni imela lahkega dela. ' tnovanja pa so se zbrali tudi šte- ; Vilni gledalci, med njimi veliko kmetov, saj je cilj tovrstnih tekmovanj tudi pridobivanje znanja in izmenjava izkušenj. Društvo podeželske mladine ®l*dine je ob tekmovaiOu oračev poskrbelo tudi za od Sv. Jurija je poskrbelo, da je **'’*>aiiia n 1932 je med obiskovalci vzbujal precej tekmovanje potekalo brezhibno, ’ Pokazali pa so tudi, kako so orali nekoč. obiskovalci pa so se z zanima- gre kmetom res slabše? ia -*' kritizirajo tistega, ki jim daje tistega, ki jim jemlje (cerkev). Kruto ravnaitje * Hvojnem obdobju moramo seveda pozabiti, saj je živo i»kj*®*imterih, Kksperimentiranje raznih uolitičiiih strm in KksperimentiraiOe raznih političnih stny in W^******<>Čh^ kmetUstvu res storilo nepopravljivo škodo, zato splošnemu nezaupanju kmečkega Človeka in neti, drugih državlJaitov. V marsikateri glavi Še vedno v * prednikov, na mnogih kmetijah srečamo star- JU*’* močmi skušajo nekako ohraniti svojo eksistenco. P^anJ oz. iz- ‘Ohr.i'i »E b., na do- ''■biuS. ■* "a naših '‘“otazuem ■'a fit * Oainre?F, ah. Mo- r ftjdi,- '"V “Obh?““ tnn, unkiia iJo- ®kupator mu uničenje 'hK J*"'*™ komuni- ISšft kmetijstvu Spiti't 81 Jc kL™’*'o 8« j« k ^•Peu^^ktor ^P'nh smel kasneje ob- nio uničenje .Ti»*zs|i minjd !^i so ^tVojS^^Podarstev' . J" Za I _ . Tac ------Za-^^iivelo, kmet je h II sl postajal čedalje pomembnejši partner v tržni proizvodnji in v sedemdesetih in osemdesetih letih smo takratni pospeševalci kmetijskih zadrug dobesedno s polnimi torbami denarja hodili kmetijam ponujat posojila za obnove, Kdor je tedaj pošteno izkoristil ponujeno, je Se danes gospod kmet. Mnogi se z nostalgijo spominjajo teh časov, zavedajoč se, da sc v našem življenju ne bodo ponovili. Inflacija v gospodarstvu ima sicer negativen prizvok, a nam državljanom je prinesla blaginjo, kot je dolgo več ne bo, in to samo zaradi preproste pomanjkljivosti - v kreditnih pogodbah so banke pozabile vpisati klavzulo o valorizaciji obrestnih mer vzporedno z rastočo inflacijo. Toda najhujSa inflacija je pobrala tudi Jugoslavijo, znašli smo se v svoji državi, a obenem izgubili najpomembnejše tržišče. Zakaj vse to pišem? Ker je zveza pomurskih govedorejcev 21, 7, 1995 v Murski Soboti sklicala problemsko konferenco ob navzočnosti ministra za kmetijstvo in njegovega sekretarja. Pomurski govedorejci so sedanje stanje označili s »tik pred katastrofo* ter bruhali kamenje in ogenj na ministra ter sekretarja kot glavna krivca, Z nesramno, pretirano demagogijo so nekateri zahtevali odstop obeh. Povod za nezadovoljstvo je uvoz govejega mesa in živih živali ob že polnih hladilnicah in preveliki ponudbi na domačem tržišču. Mnogi rejci imajo v pitališčih zrelo živino, pripravljeno za prodno, a kupcev ni oz. ponujajo sramotne cene. Tudi čakalana doba na denar od mesnih industrij je prek 40 dni, kar sili rejce kljub slabši ceni k prodaji mešetarjem in zasebnikom. Mnogi živali koljejo tudi doma, čeprav je to kaznivo. Rezultati analiz Oddelka za ekonomiko Kmetijskega inštituta Ljubljana kažejo, da tržna cena govedi pokrije 78 % stroškov. Torej izguba. Podobno je pri mleku. Že kar nekaj let smo v Pomurju pri-^e upadanju števila krav in govedi na sploh, a za mnogo ugodnejŠimi denarnimi spodbudami narašča reja prašičev. Realno je, kadar se manjša kmetija (5 ha) z mešano proizvodnjo preusmeri v prašičerejo, žalostno in nedopustno pa, ko sc kmetija z odličnimi proizvodnimi rezultati in z 20 kravami ter njim pripadajočimi pitanci odloči za likvidacijo in preusmeritev. Pomurci tudi sumi- za drugimi. Med sedmimi ekipami je bila najboljša prva ekipa Kmetijskega gospodarstva Lendava, ki sta jo sestavljala Jože Zver in Vlado Kramar, na drugo mesto sta se uvrstila Anton Ge-der in Jože Vogrinčič iz Kmetijskega kombinata Rakičan, ekonomska enota Topolovci, na tretje pa učenca srednje kmetijse šole iz Rakičana Borut Skuhata in Simon Sedonja. Tudi v posamični konkurenci je bil najboljši Jože Zver, ki je osvojil naslov šampiona Pomorskega sejma, za njim pa sta se uvrstila Kramar in Geder. Prvo- in drugouvrščeni bosta zastopala barve Pomurja na državnem prvenstvu traktoristov oračev, ki bo konec prihodnjega tedna v Lendavi. Po daljšem času so na letošnjem tekmovanju nastopili orači iz vseh štirih pomurskih upravnih enot, spodbudno pa je tudi, da po dobrih uvrstitvah posegajo tudi mlajši tekmovalci. Besedilo in fotografije: LUDVIK KOVAČ mo, da je trenutna kmetijska politika naravnana v tiho rajoniza-cijo “ torej Pomurju (svinje in svinjarijo, alpskemu delu Slovenije pa govedo). Ce pristanemo na to, nas bo še bolela glava, pa ne samo kmetijce. Zaradi tega podpiram upor govedorejcev pa tudi verjamem v izboljšanje stanja. Državne subvencije bodo morale pospešiti govedorejo ob večjem angažiranju območnega zavoda oz. svetovalne službe. Novim predpisom o živinoreji, ki bodo izšli že letos, bi dodal amandma o obvezni paši krav za rejce s 5 in več kravami. Pomurje je žal območje, kjer pase svojo živino najmanj kmetij. Kakorkoli je bila konferenca ostra, bo zagotovo prinesla ugodne rezultate, res pa je tudi, da bodo kmetje na takšnih in podobnih preizkušnjah večkrat, kajti to, kar smo si želeli, imamo - svobodno trgovanje z vsemi. Marsikdo bo v tej tekmi res moral odpovedati, za normalno p re- StOMIJt huvTo Že ... KAfcTje f ici 2o% UST Jb f* I* PA UPVfctiRO tMAlCu, U kit Pred (diiranjein sadjarji skrbijo za nakup embalaže in mislilo predvsem na prodalo oziroma stladiščepje pridelka, V tem času pa lahko opravijo tudi nekatera dela, ki bistveno izboljšajo kakovost pridelka in povečajo dohodek ter omogočajo boljšo diferenciacijo rodnih brstov za naslednje leto. V letošnjem letuje v nasadih jablan in hrušk opaziti močno rast enoletnih poganjkov in večjo debelino plodov kakor v prejšnjih letih, zato je bilo pri bujno rastočih drevesih potrebno opraviti letno rez, ki je precej zahtevnejša kot zimska, saj pri rezi majhnega drevesa ni splošnega pravila, po katerem bi obrezovali, ampak je potrebno veliko opazovanja ter poznavanja fiziologije rasti in praktičnih izkušenj. Rez je odvisna predvsem od časa in namena, ki ga želimo doseči. Pri sortah, ki so bujnejše rasti in se slabše barvajo Gona-gold, clstar)Jc 10 do 14 dni pred obiranjem še Čas za rez za večjo osvetlitev krošnje dreves. Pri tem odstranjujemo nepotrebne poganjke, ki so premočni, pokončni alt v nepravem položaju in senčijo notranjost krošnje, S tem ko povečamo osvetljenost notranjosti krošnje, se poveča obarvanost plodov in dobimo večji odstotek plodov 1. kakovostnega razreda, čeprav na barvo plodov največ vpliva nihanje med dnevnimi in nočnimi temperaturami. Poganjki, ki ostanejo po rezi, imajo na voljo več asimilatov in boljše možnosti za diferenciacijo rodnih brstov za naslednje leto. Na ta način preprečujemo tudi izmenično rodnost in golitev notranjosti dreves. Pri rezi obvezno upoštevamo pridelek oziroma obloženost dreves s plodovi, saj je za učinkovitost ukrepa potrebna dobra prehrana vseh plodov. Premočno izrezovanje poganjkov ima zaradi zmanjšane listine površine ravno nasproten učinek, lahko pa spodbudi tudi novo rast, ki negativno vpliva na diferenciacijo in barvanje plodov. Novorastoči poganjki lahko iz plodov odvzemajo kalcij, kar privede do fizioloških bolezni (grenka pegavost, stek-lavost, itd.). Za zadnje škropljenje je bilo priporočljivo uporabiti euparen, ki pospešuje obarvanost plodov in hkrati zavira skladiščne bolezni, s katerimi bodo letošnje leto zaradi debelih plodov večje težave, V mladih nasadih, kjer Se niso upognili poganjkov, je sedaj skrajni čas. Cilj upogibanja je formiranje ustrezne vzgojne oblike in boljše izkoriščanje svetlobe, s čimer dosežemo boljšo diferenciacijo. Pred obiranjem je potrebno opraviti mulčenje, da je obiranje in spravilo predelka lažje in kakovostnejše. Spremljamo pa tudi potek dozorevanja sadja po sortah po indeksu zrelosti (trdota mesa/suha snov x Škrob). Andrej Karba, dipl. inž. agr. Polovica proračuna za kmetijstvo v državah članicah Evropske un|jo namenijo letno za intervencije v kmetijstvo okoli 40 milijard ecujev, kar je približno polovica celotnega proračuna te zveze. Če bi ta sredstva skušali preračunati v tolarje, bi ugotovili, da v državah Evropske unije vsak dan namenijo za kmetijstvo dobrih 16 milijard tolarjev, Primerjava z intervencijami, ki jih namenjamo za kmetijstvo v Sloveniji, sploh ni možna. živetje kmetije bodo pomembni ekonomski normativi in ne čustveni. Konec koncev nam je vodilo dejstvo, da je država toliko razvitejša, kolikor manj je kmečkega prebivalstva. Žal smo najhen narod in še manjša dežela in se bomo morali podrejati močnejšim. Sosedje so vsi polni hrane in vsega, zato nam ne preostane nič drugega, kot da postanemo čista in urejena dežela z usmeritvijo v turizem in kolikor sc da ekološko naravnano industrijo ter kmetijstvom. Andrej Čeme Prilagajanje------------------------------- evropskim zahtevam Postopno vključevanje Slovenile v evropske tokove zahteva od nas tudi jnilagajanje zahtevam, kJ v^^Jo v Evropi. Tudi nov slovenski pravilnik o higienski kakovosti mleka predpisuje strožje kriterije, kot so veljali pred Časom, sni J^ to pravilnik prilagojen zahtevani Evropske umje. Za pridobivanje higiensko neoprečnega mleka potrebujemo primerno tehniko in tehnologijo za molžo, hlajenje mleka in navsezadnje tudi za čiščenje molzne opreme. Pri nas je opremljenost kmetij, ki se ukvarjajo z rejo krav molznic, zelo različna, saj poleg kmetij, ki Se molzejo ročno, najdemo tudi veliko takih z najsodobnejšo opremo. S svojo molzno opremo je v Sloveniji zelo zastopano švedsko podjetje Alfa Laval Agri, ki je sestavni del koncerna Tetra Lavah Sedež podjetja je v mestu Tumba, kjer so glavni razvojni oddelek, večji del proizvodnih obratov, center za raziskavo tržišča in raziskovalna farma. Na slednji testirajo vse izdelke, preden pridejo v serijsko izdelavo in prodajo. Koncept organizacije Alfa Laval Agri temelji na principu, da svojo službo čim bolj približa kmetijstvu. Zato na posameznih območjih ustanavljajo posebne oskrbovalne centre, ki skrbijo za prodajo in servisiranje celotnega programa tega podjetja. Eden takšnih centrov je tudi podjetje Žižek s Ptuja, ki svojo dejavnost opravlja v razstavno-prodajnem skladišču z veliko izbiro kompletnih molznih sistemov, nadomestnih delov, čistil ter dodatnega pribora, ki se uporablja pri molži, V svojem razstavnem prostoru podjetje prikazuje tudi več sistemov molže z najnovejšimi molznimi enotami ter različne načine čiščenja opreme. Med 11, in 13. septembrom bodo interesentom v tem skladišču na vo|jo tudi predstavniki podjetja Alfa Laval Agri, v tem Času pa bodo tudi brezplačno testirali in servisirali pulzatorje. 8 vestnik, 31. avgusta J I I Porabski otroci v Radencih Otroci vsega sveta so si enaki Štirinajst predšolskih otrok in osem mamic iz porabskih vasi je en teden preživelo v Radencih, kjer so sodelovali v programu ohraijjaijja in razvijanja slovenskega jezika. Ta program so pripravili r sodelovanju z Zvezo Slovencev in Košičevim skladom v Republiki Madžarski. Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, Sektor za predšolsko vzgojo prek območne enote Murska Sobota in Urad za narodnosti RS sta se dogovorila za program konkretnega sodelovalna ter pomoč vrtcem in vzgojiteljicam v Porabju. »Ljudje ponavadi samo jamramo, kako porabski Slovenci slabo poznajo materni jezik, sami pa za to ničesar ne naredimo. Ko sem nekoč hodila po Porabju, sem se zavedla, da moramo preiti od besed k dejanjem,« je povedala Jana Kolarič, pedagoška svetovalka za predšolsko vzgojo pri OE Murska Sobota. »Prepričana sem, da je najboljši način za pridobitev znanja, da jim približamo slovenski jezik, in zato smo jih povabili v Slovenijo, Želeli smo, da Slovenijo spoznajo po geografskih, socila-nih in govornih ravneh. V začetku nas je bilo nekoliko strah tega projekta, saj nismo vedeli, kako bo potekal in kako bomo lahko med seboj komunicirali. Nismo si mogli zastaviti nobenih ciljev, kajti nismo imeli izkušenj. Kmalu po našem predlogu so bile porabske vzgojiteljice in starši takoj pripravljeni sodelovati. Pri nas pa so se odzvali tudi lendavski, ljutomerski in gornje ra d gon s ki vrtec.« Enotedensko bivanje je potekalo po pripravljenem programu. Pokazalo se je, da precej slabo govorijo slovenski jezik in da so vsi, otroci, starši in učiteljice, premalo motivirani, da bi sc haučili maternega jezika. Zato je potrebno v porabskih vrtcih izboljšati strokovnost pri učenju slovenskega jezika. In ker je razumljivo, da manjši otroci ne morejo priti sami, so z njimi prišle tudi mamice in vzgojiteljice. Kajti predvsem mamice so tiste, ki otrokom pomagajo in jih motivirajo. Nobena teorija ne pomaga, če ni praktičnega znanja. Učinek je bil večji kot smo pričakovali, smo lahko slišali na zaključni slovesnosti, kjer so nastopili tudi mladi nadobudneži iz Radenec in Porabja. Še posebno prisrčno je bilo poslušati petje in deklamacije porabskih otrok, ki so pokazali, kaj vse so se v enem tednu naučili. Tudi za mamice je bil to nepozaben dogodek, saj so veliko poto-vah po Pomurju, povabili so jih v ljutomersko občino, se kopali v kopališčih in počeli še marsikaj. Pričakujemo lahko, da bodo s sabo odnesli lepe spomine. Lepi spomini pa bodo vplivali na to, da bodo raje spregovorili v slovenskem jeziku. Dona Nagy, vzgojiteljica v Slovenski vesi v Porabju, je povedala, da je bilo enotedensko bivanje zelo prijetno in zelo poučno. »Ugotovili smo lahko, da naši otroci veliko bolje razumejo, kot govorijo. Zato bo potrebno v naših vrtcih več pogovora, ki ga bomo uvajati skozi igro.« Tudi porabske mamice so se zahvalile za čudovit teden, ki so ga preživele v Radencih. Tako so imele priložnost spoznati, kakšni so vrtci po Sloveniji. Zaželele pa so si, da bi imeli več možnosti, kjer bi otroci lahko govorili slovensko. I I I I sociala, šolstvo, zdravszvo SCI in Mikrokozmos na Svetinjah že pet let organizirata uspešne delavnica I na taVn radi vraČaiO DH , Svetinjsko poletje tudi jeseni in spomladi Doslej je majhno vasico v Ljiitomersko-Ormoških goricah obiskalo že čez 1000 udeležencev iz raznih krajev sveta Pet let je obdobje, v katerem se že pokaže primernost in sprejemlji- rost kakega dogajanja, dogodka. Ni težko organizirati nekaj le enkrat, tudi dvakrat še gre. Jogi C( ^e pa organiziraš nekakšne čudne tabore - vsaj za nekatere tukajšnje ljudi - pet let, s tem da imaš na lijih vsako leto več udeležencev, mnogi (tudi titjci) pa se vračko, to dokaziqe, da je zadeva dobra. Zadevo bi morali poimenovati idejo, družiti se s somišljeniki z vsega sveta, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z našim planetom, ki verjamejo v moč narave in človeka. Enostavno povedano: na Svetipjah se družjjo taki, ki jim ni prvenstven materialni status, zato tudi ni bilo nobeni vprašapj in pripomb o odkrušeni fasadi stare sve-tutjske šole, kjer udeleženci tabora biv^. V ijjej imajo urejene spalnice oziroma so nekdartje učilnice nameitjene spalnim vrečam, delavnicam, galeriji, kuhittji, jedilnici in drugim skupnim prostorom. Večina je prišla ravno zato, ker hoče vse čim boH pristno, naravno; nmogo jih prespi kar zunaj, pred šolo. Pravzaprav je to najboH sodoben turizem, resda v študentski obliki, toda vsi, ki se danes ukvarjajo s turistično ponudbo, morajo upoštevati, da raste v svetu nova generacija turistov - takih, ki se ne bo zadovoijila zgolj s hotelom. i /■J* '< : ''r ■ it... ^^5 na, tako radi vračajo na-Nekaj so očitno tukaj prav to ni luksuzni hotel ta trava okrog zgradbe. M™ napačno predstavljajo, da' tujci vse kot iz Škatlice. Vs«,^ vsaj malo dovzeten za „ nad okoljem Svet* ve, bo liao UKvij'^'" “■' L lrt dvušen; bolj kot pristno udeležence seminarja poznanstva, ki jih sklenejo, ■ . s I /■ mA . v 1 k' " t ' .1 J . . I b h ‘ K Finska kuharja nista prava kuharja, sta pa Finca in tudi * ; I Ib *■ 1 L'l I n I I I Sklepne slovesnosti se je udeležil tudi Ivan Lorenčič, direktor slovenskega republiškega Zavoda za šolstvo, kije bil navdušen nad takšnim sodelovanjem s porabskimi Slovenci in je pohvalil idejo, da so povabili otroke pora-bskeg vrtca v slovenske vrtce. Slovenci jim moramo sami pomagati pri razvijanju jezika. Predlagal je tudi, da bi lahko podobno sodelovanje razširilili tudi na osnovne šole. Otroštvo je namreč obdobje, ko nam določeni dogodki bistveno zaznamujejo naš odnos do okolja, do sveta. Zato v Sloveniji posvečamo veliko pozornosti predšolski vzgoji otrok in v prihodnosti ji bomo še veliko bolj, kmalu lahko realno pričakujemo, da bomo dosegli evropsko raven. Otrok nismo ničesar spraševali, videli smo, da so zadovoljni in srečni. In čeprav so starši in vzgojiteljice morda imeli v začetku kakšne pomisleke, kako se bo vse skupaj izteklo, se oni s tem niso obremenjevali. Vedeli so, da se bodo naučili marsikaj zanimivega, da bodo spoznali nove prijatelje, se igrali nove igrice in da bo super. Saj, otroci vsega sveta so enaki. Letos osem delavnic in 300 udeležencev Ko sem tega dne prispela v kraj Svetinje, majhno strnjeno naselje na vrhu vinorodnega griča na poti med Jeruzalemom in Ormožem. Je bila ura že skoraj poldne. Presenetila me je prešemost, ki jo Je bilo začutiti v stari zgradbi na vsakem koraku. V kuhinji sta dva mlada svetlolasa fanta pela, prestavljala lonce, mešala in se zabavala. Kasneje izvem, da bo tega dne finsko kosilo. Neka mladenka Je čistila sanitarije, z nasmehom; v drugem nadstropju povprašam po mojem sogovorniku, ni problema z razumevanjem, čeprav vsak govori v svojem jeziku. V delavnici je pestro, vadijo poseben korak, pravzaprav italijanski ples. Potekala je namreč zadnja delavnica Etno Svetinje, ki se je končala v ponedeljek, 28, avgusta, namenjena pa je bila spoznavanju etnoloških razsežnosti ljudske glasbe; poleg slovenske so spoznavali tudi afriško, italijansko in drugo ljudsko glasbo. Vmes so s plastenjem volne izdelovali klobučevino, da bi se - enostavno povedano - ozemljili. Letošnje Svetinjsko poletje seje začelo prej kot po navadi, že 2. junija z zelo odmevno delavnico o Perma-kulturi; 35 udeležencev seje razdelilo v tri skupine, ki so spoznavale pomen permanentne agrokulture oziroma ekologije v urbanih okoljih, v tipičnih slovenskih okoljih in v vrtu. Drugi delovni tabor ECEATSvetinje se Je začel 3, julija, udeleženci pa so se ukvarjali z razvojem ekoturizma na podeželju. 17. Julija sc je pričela delavnica o Biodinamičnem kmetovanju, na kateri je sodeloval avstralski strokovnjak, udeleženci pa so prihajali v glavnem iz svetovnih velemest (med njmi ni bilo domačih kmetovalcev). Udeleženci tabora Eko Svetinje so se ukvarjali z ekologijo in obnavljanjem okolice, konkretno so iskali divja odlagališča odpadkov ob vinski cesti. Najbolj odmevna je bila vsekakor delavnica Zdravljenje zemlje, na kateri je bilo 54 udeležencev (v nasprotju z drugimi so se te udeležili pretežno Slovenci), trajala je od 6. do 13. avgusta, vodil pa jo je Marico Pogačnik. Tako kot ima človek v sebi razne blokade, jih ima tudi zemlja oziroma narava; dve skupini sta se pod vodstvom Marka Pogačnika ukvarjati z določe- skuhano po Tuiskem receptu. ki deluje neprofitno, pa mnogo. Glede na to, da je v petih letih obiskalo majhen kraj Svetinje, občino Ormož in Slovenijo okrog tisoč študentov in drugih iz raznih svetovnih mest, bi pričakovali, da bosta tudi občina in država zainteresirani za nadaljevanje tovrstnih taborov in za pomoč pri vzdrževanju objekta. I dobijo z druženjem. Pf , njem znanja o temah. i .jj majo. Na vprašanje, kakSe '^, goročni cilj organizirt Lastnih taborov, je Gora I Aleksandra Nana Rituper I' ■-" 1 ; I £ I J ! J F g Spretnost izdelovapja klobučevine bo morebiti komu še prav prišla. nimi točkami ob Muri v Radencih, Vučji vasi, Krogu in Murski Soboti, ki so ključne za normalno funkcioniranje nekega prostora - smo izvedeli v pojasnilu. Udeleženci tabora Biotu-ristična vas Bukovnica so pomagali na ekoloških kmetijah in pri obnori vasi Bukovnica; najmanj uspešen je bil predzadpii deiovnoterapevtski tabor, kjer je 12 udeležencev zaman čakalo na sodelovanje domačih organizacij - na njem naj bi sodelovali tudi invalidi in prizadete osebe. Ne piše več elaboratov Da potekajo tabori prav na Svetinjah, je botroval splet okoliščin. Glavni pobudnik in organizatorje SCI oziroma slovenska izpostava MOST - Društvo za prostovoljno delo, na Svetinjah je ustanovljena formalna izpostava EC E AT z imenom Društvo za trajnostni razvoj podeželja, vse pa bolj ali manj poteka v organizaciji Mikrokozmosa, Podjetja za razvoj in ekološko kmetijstvo, Z Občino Ormož so že pred leti podpisali pogodbo o upravljanju zgradbe, stare osnovne šole. Morebiti bi bilo bolje, če bi podpisali le pogodbo o najemu, kajti sedaj morajo kot upravljalci skrbeti tudi za njeno vzdrževanje. Doslej so za najnujnejša dela porabili že okrog 16 tisoč mark, za nekatere to ni veliko, za organizacijo, it Lti L*, i J- 'I d ' J i « Udeleženci zadnje delavnice Etno Svetilke so spoznavali umetnost petja in plesartja. ■ »p prvih letih smo napisali precej elaboratov in programov in se z njimi poskušali potegovati za kakšna ugodna sredstva na različnih razpisih, ki jih je objavljala država, Žal nismo uspeli na nobenem. Da človek pripravi takšen program, sta potrebna energija in čas. Kaže, da je to zaenkrat v Sloveniji še Sizifovo delo. Obupati povedal: ■O dolgoročnih ciljih varil, vsekakor lahko naš cilj: nismo zainter^ iz te zgradbe narediti ustanovo oziroma neki > čemur se danes nagihtil^ m u organizacije in vsi organizacije m fJ' ■'r- . dje, l^se drvi samo za Nam to ni vrednost in niti pa bi, Če bi se Ijenost tudi drugih, ,_____________"'j izpeljavi tega projekta, Saškega smo z zbiranjem zagonskega kapiiala in pokroviteljev, delamo po svojih zmožnostih in tudi vlagamo v zgradbo tam, kjer je najbolj nujno. Seveda se na zunanjosti pozna, da je fasada v zelo slabem stanju, tudi žlebovi so dotrajani, smo pa uredili streho in no- tudi na jesen in pomlad, ■ šne delavnice organizira^ ni, pozimi in spomladi- arganiziroli te kd^ davanje in seminar ir'' Goran Sester si želi^> odmaknjeni vasici 03®'“.,,:»,.* umetniško^ . J ...1 AiedfllC " > tem času .a I davanje in seminar šno močno umetniško f tem tesnejše sodelovari ,^4 niti ni pomembno - s kt niti ni pomembno - s * ’ jo kar dobre odnose. fJjpP haja občasno tudi do fliktov, vendar ti ne * nosti celotnega projeP ,.1 r ?.!.X 1 J 1 h s Goran Šoster, votHa Svetinjskega poletja, želi delavnic* tudi v drugih letnih Časih. tranje prostore, tako da so porijetnejši za bivanje. V petih letih ni še noben udeleženec izrekel nobene kritike na račun bivanja, saj je razpoloženje tisto, ki da občutek, da se kdo počuti dobro ali ne. Odnosi, ki se vzpostavijo na vsakem od taborov, so unikatni, nobena od delavnic, ki smo jo doslej imeli na Svetinjah, ni potekata po istem vzorcu. Imeli pa smo jih že okrog SO, na njih pa je bito tisoč udeležencev, r je povedal vodja Svetinjskega poletja Goran Šuster. Nočejo profitne ustanove Zakaj se tuji udeleženci taborov, najsi bodo iz Amsterdama, Sidncya. New Vorka ali MiSneh- zadovoljevanje po’ I Oti' P'’ u trf‘,* Ha, tudi z bližnjintt | Ljutomer, Ormož - - jijilU*^, jjTjj majo stikov mesto je Ljublj^nHt baja tudi večina vodenje taborov »Zaenkrat je pii 41 ' Še relativno nerazvh odnosa do narave, ' ti ,/ teme. 'kijih razpistii^fjt red časom. štor pred časom. r Z £■ J. 1/1 /dtih da bo v 5 do 10 ietik .. . ... Zi. IV .jfll z Ijna publika.r *^pCit‘V pomislili, zakaj gi bori tukaj. Če hene koristi, ie skrW bene koristi, je udeležite enega od oj''*’’ bernarP'^ P ,H*I pr 1995 9 kulturnaobzorja e pit po^ l(^' -Ji jjp ilH' at arhivski tabor v Lendavi Iskanje zgodovine pred letom 1950 iz Lendave, Zalaegerszega in Maribora Je te |w podstrešjih slovenskih in madžarskih vasi. Odločili so It I IH* m’ Zbirali gradivo na dvojezičnem prostoru, tako so bili tri dni strani v Lentikapolnl, Lentszembathe}yju in Banszent- Sd Iri daj pft Ti*s v Mos^u, Dolgi vasi in Genteroveth. Zbirali "tograflje, razglednice, pisma, Izkaze, zapise, predmete in y Starejšo letnico, kot je "“leltli v Fku- *^°^'^mentih. V zagledali nejeverno slijo TM-V P® videli, da mi-injim povabili v hišo Va- * Jioi nekatere stvari po- 1950. darili, druge so jim posodili, mladi razsiklovalci pa so si pri delu pomagali tudi s fotokopirnim strojem in fotoaparatom. Najstarejše, kar so našli, je spričevalo iz leta 1843. V Dolgi vasi so naleteli na zapuščeno hišo, ki je skrivala veliko starega gradiva. Miroslav Novak, v.d. direk-toija Pokrajinskega arhiva v Mariboru, je povedal, da je ta tabor edini takšen v srednji Evropi in je tudi strokovnega pomena, saj se tako povezujemo s sosednjimi arhivi. Letos še niso sodelovali z arhivarji iz Hrvaške in iz Avstrije, želeli pa bi si, da bi se v prihodnje, mogoče že prihodnje leto, povezali s tema sosednjima državama. Slovenski veleposlanik Ferenc Hayos je ob otvoritvi razstave dejal, da je tabor začel delovati v 1*: Svetniki in drugi !oi*i [Pf W' u'' ** vsebino Je že pred nekaj 1**» izstopila Iz rezerva- založb, v katerem je pri nas živela za- *T*’I*’ in brez sramu vstopila v programe naših velikih ■* prostora. Zadnp tak primer je /r^opedično delo Svetniki in godovni zavetniki, kije pred ® pri založbi Mladinska knjiga. c nemške izdaje in' uL**" spisala Vera Mlnu, Michael Schi-Popravi n Pa se je Mn- tla&i v... i... <•! Ulj *** d/ '5' D«'', £11' - v r- Y J’ '"uvedla “ khJigo ^ekl.n.^-f^^PitieJin Ivan Strokovno katoliških teo-Phn poglavjema - la čovori o svetni-cvetnikov, drugo po katoliškem ce-predstavitev svetnikov, svet-in godovnih glede na njihov s podatke predsta-daljšimi bese-®liko'vn' raznovrst-"‘»1 gradivom. Med >»nogi svetnike so uvrščeni tudi slovenski in hrvaški svetniški kandidati - slednji najbrž zato, ker bo knjiga verjetno izšla tudi na Hrvaškem, kjer ima MK svojo podružnico -, ki čakajo na izid dolgotrajnega postopka pred ustreznimi cerkvenimi komisijami, in če ne bo kakšnega hujšega presenečenja, si slovenski katoliki drugo leto lahko obetajo, da bo papež ob svojem obisku pri nas razglasil za prvega slovenskega svetnika Antona Slomška. Razglasitve svetnikov, o katerih odloča Vatikan, so namreč prej ali slej tudi dobro pretehtane politične odločitve in sporočila in Slovenci smo si dovolj veliko specifično težo za tovrstno nagrado cerkve- ne hierarhije pridobili Sele z osamosvojitvijo in utrditvijo svoje države. Pogoj, da nekdo postane svetnik, tako je na predstavitvi knjige zadevo pojasnil mlad frančiškan, ki je sodeloval pri njeni pripravi in ki je sramežljivo priznal, da si na tihem tudi sam želi postati svetnik, je »žrtvovanje za druge«, ki naj bo, v nasprotju s »sebičnim uresničevanjem samega sebe«, za vernika glavno vodilo pri njegovem ravnanju. In res najdemo med svetniki nekatere prav pretresljive primerne žrtvovanja za druge, ljudi, ki so, celo z neposrednim žrtvovanjem svojega življenja, reševali ljudi, a taki so v pisani svetniški druščini vendarle v manjšini. Veliko več je v njej v sivino pretekosti zavitih oseb iz legendarnih obdobij krščanstva, vladarjev, ki so podpirali Cerkev, misijonarjev, ki so med »zaslepljenci« širili njene nauke, raznoraznih dobrotnikov, ki so praviloma več naredili za cerkveno organizacijo kot za vernike in verskih fanatikov. Neka- najtežjih časih slovenske zgodovine, in to tudi v n^jponosnejših, saj se je takrat Slovenija borila za svojo samstojnost. Kljub težavam pa je prišlo do sodelovanja med slovenskimi in ma-žarskimi raziskovalci, kar dokazuje, da je ta tabor koristen in pomemben. Tabor pa nosi dvoje sporočil: »Spoznaj soseda, da mu boš bolj zaupal« (in ti mladi to počenjajo in veliko prispevajo k poglabljanju odnosov med Slovenijo in Madžarsko) in »Spoznaj zgodovino, spoznaj preteklost, da boš imel lepšo in varnejšo prihodnost«. Na razstavi ni vsega, kar smo videli in našli, je med drugim dejal Novak, Tu je samo gradivo, ki so ga našli na naši strani. Gradivo pa so razdelili v več skupin: s področja gospodarstva, življenja od krsta prek poroke do smrti, zemljišč in imetja, knjižno gradivo, ki ni tipično knjižno, ter dokumentarno gradivo, to so fotografije s tega tabora. Iz tega so naredili razstavo življenja ljudi, ki je sedaj na ogled v lendavskem gradu, oktobra bo v Lentiju, kasneje pa jo bodo prenesli v pristojni Pokrajinski a-rhiv. In ta je za naše območje v Mariboru, tako da bo ta naša kulturna zgodovina po razstavi dostopna le v tamkajšnjem Pokrajinskem arhivu. Aleksandra Nana Rituper teri od izbrancev so bili povzdignjeni kmalu po svoji smrti, drugi pa so morali dolga stoletja čakati na primeren trenutek, tako kot na primer znamenita rešiteljica Francije Ivana Orleanska, ki ji je bilo svetništvo priznano šele po francoski zmagi v prvi svetovni vojni, torej pol tisočletja po njeni smrti. Katoliška Carkev je pač konzervativna in toga organizacija, ki je konec koncev šele pred dobrim letom rehabilitirala Galilea Galileia in se s tem končno tudi formalno sprijaznila z za njo neprijetnim dejstvom, da se Zemlja vrti okoli Sonca. D. Štefanec I A it /I i a S-l r Ub V kolonija v Petišovcih prihodnje Predvsem ^paiji «v(llii-uLendavi pri-li rito, kolonijo, na kal*; Udeležili domaC’” 'r ^renc Varga iz ^Onv,,. Endre Andras 'Aadft p^ Mlezne županije in kis k to 4 Hrvaške. Le- iia trindvajeta kolonija, rktfl 'leii® doslej sodelovalo 7^ ’‘*metnikov iz različni ibtjiii k^dntiij do sedaj — ‘'ilr In drugih eksp* ** pa M želijo, ■Stedtau. v prihodnje r wK3cn me- store hiše-Uadhilava Jako-L^"ninoseštva pri vl-alonija končana skuViJiuri! pa bedi* Eni«!««'' ■^Cnc Varga iz županije in ttf, so 'itral Franc *o kakšen me- . -„«nJUirK pa "* Lttidavn. Skn-domačin ^4siv pa bi J lurt fontana Vn{< ustvariti vevor. vre* to' XiS»ufiti sončne v in v— T Mfc... naravo. 'banjih kolonijah so tam narejene eksponate zbirali in bodo prešli v nacionalno kulturno zbirko. Ce bi želeli razstaviti vse zbrane eksponate, bi lahko napolnili celoten zgornji del lendavskega gradu. Vendar so ti prostori namenjeni tudi za druge razstave, prireditve in predstave. Zaradi pomanjkanja prostorov za kulturne namene so se v lendavski občini odločili, da konec septembra postavijo temeljni kamen za lendavsko galerijo. Enega največjih lendavskih pro-jetov naj bi zgradili v treh letih, tako bo nastala druga največja stavba v Lendavi, velika tri tisoč kvadratnih metrov s 350 sedeži. Kiparjenje pa ni samo umetniško delo, v začetku je predvsem garaško, trdo delo. Kiparji vstanejo zgodaj zjutraj in začnejo z delom, do večera so na soncu in kakšen dan tudi na dežju, Zato pa je ves trud poplačan, ko vidijo, da iz kamna nastaja skulptura, in zvečer se usedejo za mizo ter se pozno v noč pogovarjajo o svojem delu ... ANR 1 M r <1 ; .5- Bogojinski Košičevi dnevi so letos sedmo leto. Posvečeni so Ignaciju Maučecu (1914-1978), organistu, glasbeniku in skladatelju. V brošuri za letošnji Košičev teden je bogojinski Maučecev rojak, pomožni mariborski škof dr. Smej, v kratkem cur-riculumu vitae zapisal, da je Maučec živel v Bogojini, kjer so se križale pesmi, ki »sojih prekmurski protestanti prevzeli od nekdanjih katoličanov in so bile razširjene v t. i. Gornjem Prek- murju«, prav tako pa tudi pesmi z Dolnjega Prekmurja, tudi v glavnem cerkvene, ki so nosile v sebi kajkavski vpliv, Te pesmi bi se izgubile, »če jih ne bi Maučec z notami fiksiral*. Zapisoval in harmoniziral pa je tudi ljudske pesmi, Bogojinski cerkveni pevski zbor, ki ga je ustanovil Maučec, je bil po Smejevem mnenju nekoč najboljši, morda pa je tak »tudi sedaj, če gledamo na kakovost in ne na količino«, nadaljuje pomožni škof. Maučec Srebrni breg red kratkim je Zveza Slovencev na Madžarskem izdala zbirko proze prekmurskih piscev Ferija Lainščka, Milivoja Mikija Roša in Milana Vincetiča, Knjiga je opremljena z ilustracijami Franca Mesariča, Zgodbe, zapisane v knjižnem jeziku in prekmurskem narečju, so zanimiv zgled ohranjanja pokrajinske jezikovne značilnosti znotraj jezikovnega sistema, ki ni naklonjen narečnim in žargonskim začimbam. Predvsem pa so izrisi spominskih usedlin avtorjev nadvse zanimivo branje, Feri Lainšček se v natisnjenih zgodbah Se najbolj eksplicitno ukvarja z mladostjo in vsem tistim, kar je dotik z nečim starim, shranjenim, kar se nehote zgane v spominu, okna s stare hiše imajo v istoimenski zgodbi podobno vlogo kot ma- gdalenica v brezkončnem Proustovem spominskem poto-vanju. Najbolj zanimiva je zgodba Srčev fant, nekakšen Lain- Sčkov Tantadruj, v kateri se srečamo z norčkom, ki edini »vidi«, Lainšček se v zadnjih letih nasploh trudi ljudem odpreti oči za čudeže, torej razkriti, da se čudeži pravzaprav sploh ne dogajajo, da so, vedno in povsod pred našimi očmi, le če znamo odpreti oči in čudež seveda »zagledati«, Milivoj Miki Roš nam ponuja v branje dvoje zgodb. V Skočidedu se srečamo s Francekom, ki skuša priti na luno. torej v presežno, le da tega Roš ne privošči ne Franceku ne I uvivj v uo (.^50 Aua iiv piiTUsvi Aic Uv bralcem. Stari Meleš pa je dokaj sveža in samosvoja zgodba na klasično temo; samo tisti bodo videli in vedeli, ki bodo kakor otroci. Vincetič pa je seveda kot večinoma malo pisatelj malo železničar. Vlak, ki je prekmalu nehal sopihati mimo njihove vasi, se je preselil v njegovo pisateljevanje in tam notri puha in I se dimi, kot se ni še nikoli poprej. Tako kot je namreč deček, skrit v predorski niši, ves umazan od dima mimo drvečega vlaka, je Vinccetičevo pisanje zasmojeno z gostim, a žlahtnim dimom vlaka, ki puha v njem. Upamo lahko samo, da bo kaj kmalu le postal »aj zen maršal«. Seveda na straneh že dolgo napovedovanega in pričakovanega romana o vlaku. Skratka, zanimivo branje, ki ga ne gre zamuditi. Robert Titan • Fclix i| I kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V galeriji si lahko do 18. septembra ogledate razstavo 12. mednarodni bienale male plastike. MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih galerije Triglav je razstava Svetlobni zapis o soboškem fotografu Jožetu Kološi • Kološu. MURSKA SOBOTA: V likovnem razstavišču Ljubljanske banke si lahko do 18. septembra ogledate razstavo Sandija Červeka, Ignaca Medena in Franca Mesariča. MURSKA SOBOTA: V predprostoru grajske dvorane razstavljajo svoja dela N. Beer, F. Bencak, D. Birsa, I. Brunec, M. Danč - Roth, J, Denko, S. Galič, Z, Gnezda, M, Gumilar, E. Gonter, Š. Hauko, Z, Huzjan, S. Kiraly - Moss, V. Potočnik, I, Premoša in M, Rajnar. LJUTOMER: V galeriji mestne hiše je prodajna razstava Vladimirja Potočnika ml. MORAVSKE TOPLICE; V galeriji si lahko od 4. septembra ogledate lovsko slikarsko razstavo lovca risarja Jurija Mikuletiča iz Nove Gorice ter domačinov Vladimirja Potočnika in Zlatka Gnezde. PRIREDITVE LENDAVA ZKO Lendava vabi na koncert Vlada Kreslina z Beltinsko bando v nedeljo, 3. septembra, ob 19. uri v lendavskem gradu. Pred koncertom se bodo prvič predstavili mladi cimbal isti Anja Sraka, Suzana Jure-tič, Marijan Juretič, Mihael Kasaš, Andrej Kasaš in Robi Voroš, ki že dve leti obiskujejo šolo za cimbale v okviru programa Centra za estetko vzgojo pri ZKO Lendava, ki jo vodi mojster Janos Gyula iz Lentija. Vstopnina za odrasle je 500, za otroke pa 300 sit, SOMBOTEL: Člani Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije Franc Bencak, Irena Brunec, Jože Denko, Zlatko Gnezda, Endre Gonter, Štefan Hauko, Zdenko Huzjan, Suzanne Kiraly - Moss, Ignac Meden, Vlado Potočnik in Mirko Rajnar od 4, septembra razstavljajo v Sombotelu. RADENCI: 33. festival komorne glasbe bo od 29. septembra do 1. oktobra. je opravil konservatorij v Ljubljani. razen v Prekmurju pojejo njegove pesmi tudi v preostali Sloveniji, njegov odpev z notami »Kristus naj te sprejme v raju« je priobčen v Malem pogrebnem obredniku 2, izdaje. Tod bolj znane njegove pogrebnice so Zaspala mamica si zlata, Spet pomlad seje vrnila, O Gospod, daj vernim dušam in druge, V soboto, 26, avgusta, je imel bogojinski cerkveni pevski zbor koncert - v prvem delu nabožnih, v drugem posvetnih pesmi. V odmoru je nastopil nonet f deklet Talita, vsi člani zbora so dobili škofijsko priznanje, počastila pa jih je tudi občina. V nedeljo sta prišla v Bogojino dva uslužbenca ministrstva za šolstvo in Šport, ker je bila otvoritev šolske telovadnice, jedilnice in večnamenskega prostora. Šoli sta prinesla v dar dva računalnika s tiskalnikoma. Pozneje, vse v sklopu Košičevih prireditev, zato to omenjamo na tem mestu, je bila na ivanskem pokopališču blagoslovitev mrliške veže. SSM 10 vestnik, 31, iz naših krajev Solniški fiičkec »Te me šolnik je zabija kak eno soho iu e o a mi vbija s palce je v glavo: to je bila turška sila, herdek saprament, grota z mene motovilo noglo je študentir Honga, paj; deca pa štidentje, namašte kliipice na vhodih v vaše možgone pa otprite možganske dveri! Huhuhujc, znavičje šola tii' Pa znavič po nega vučbenikof no šolskih knig. F knigarnah po Prlekiji pravijo, ka jih nemajo zatarna, ka so jih pre tiskarne ne na-drukale. Založbe pa provijo, ka so jih tiskarne ne nadriikale zato, ka ne vejo, keko naj jih nadriikajo, ka jin nebi ostale neodone! Toti so pre resen joko tumasti. Že Ozirvičof Maksek, patoglavec. ve, ka gnešji den samo na računalnik stisneš pa genau veš, deko dece pa študenta/se je vpisalo /prvi pa keko v drugi, tretji no štrti klos. Ene mamike pa so pje vesele, ka nega šolskih knig. Že tak ati tak so preveč penezo/zapucale z dopusti, zaj pa je treba misliti na ozimnico pa kurjovo. Za knige tak nega penezof. Pri totih pločah. Deca pa so še najbote veseli, ka do lehko bres knig v šolo hodili na viiro gledat pa žoge nabijat. Zotarna: huhuhujc. Fsi so srečni. Hja, kapa, či kerega prleškega fačoka zob zaboli na poti /šola, ka je pohuba prveč a/strijske milkačokolade pa poliza preveč taljejnskih stadoledo/? He, kiirja pamet! Na začetki šolskega leta pje galoperaja državni zbori kak ričke, kerin so vužgali otepijo slama pod rit, naravnoč/privatno prakso. Zaj te Ormažoncon pa Lotmeržanaron pa Radgunčanom pa JUtjoJčanaron pa /sen drh-gin Prlekon po najbaie zacug/enih vesnicah nede tre balo več tak bušeno čakati na vrsto kak neda pri držovnen zobolusari. ka ti je prel zob vun pa doj zgnila, kak so ti toti držovni špecudisti mčli ctg za/tilati eno molo lukjico. Tudi prleška deca mojo joko slabe zobe. Pa ne samo zato, ka jih šolniški dečji specialisti kak po tekočen traki zavejo na špecila-ne preglede, dostikrat za vola lepšega; pač pa zato, ka pri dece nič ne dobiš ne /ta levi pa ne / ta pravi žep; ka momo toki nori zokon, po keren morejo deca obavezno na redne preglede zobovja Ja, zotoma je ne ša vun z »driovnee/privotna špecialno ordinacijo za /ačokove zobe najnč eden prleški špecialist. Malu čudno pa se enin Prlekon le zdi, ka so špedalisti za odrasle zobe pret pre živeli v Joko slabih ordinacijah pa v joko slabih državnih kalapinčah. Zaj pa mojo eni naenok/privatnih ordinacijah super moderno opremo, kera košta od sto do dvesto tožni nemških mark. Ovi den sen kloštra po Prlekiji, ka sen ša odovat starih šolskih rukzoko/na PRLEŠKI SEJEM v Lotmerk. Te pa sen pje pred prleškimi šolami vida ravnatele, ka so sadili »gabre"; eni pa so gabre že zalevali - ka bi se pre prikupili ministri Gabri za vekše ploče. Šolske knige pa Jih nič ne brigajo. Prleki tak/ši že ob rojstvi znoja nemško pa hrvaško pa malo tiidi madžarsko. Če so pret lehko bole špecialne knige kupuvati / totih Jezikih, te Jih lehko še zaj. Na priešken sejmi pa sen vida več plastike kak izdelka/domače obrti. Te pa je rihtar reka, ka pre Lomeržari letijo za kunec ijedtta v svoje vikende pa v gorice, zotoma Je Lomerk kak ti sarko/ag. To pa je pre slabo. Zotoma de Jin za kunec tjedna /kiiper scimpra tržne sejme. To še de te hiido te pa do gorice grotale sarko/ag -zapušene kak negda državne jive! V noven šolsken leti do se Prleki venda iz /sega toga kaj najcili! Vačik pa; »Čiri čari po kebtači - vučeni skluček Ječman žje.e MIROS Po mednarodnem mladinskem srečanju v Ingolstadtu Mladi kujejo nove vezi Mladinska organizacija Stadtjugendring iz Ingolstadta, ki je partnersko mesto Murske Sobolji vsaka tri leta organizira mednarodna mladinska srečanja, ki se ga udeležujejo srednješolci i | šestih držav, in sicer iz Škotske, Francije, Italije, Madžarske, Izraela in Slovenije. Glavna tema tokratnega srečapja je bila Vojna in mir. Skupino iz Murske Sobote so predstavljali gimnazijci Andreja Urbančič, Urška Čarni, Tina Kur, Miljam Celec, Tomi Glavica, Miha Anzelc in Nataša Safran ter Aleksandra Balažič in Stanko Malačič iz sredpje zdravstvene šole, spremljali pa so ju Mira Vaupotič in Brigita Štumpf. koncertu dveh popularnih skupin, in se z zadnjim vlakom v jutranjih urah vrnili v Ingolstadt. Drugi izlet pa je bil namenjen ogledu nekdanjega koncentra- moidoče in jih spf' l I in miru. Na sklepni so mladi prikazali najstdnevnega usriaijW^*yp, danskih delavnicah. S 1> ■ Ob prihodu v Ingolstadt jih je pozdravil tudi župan Werner Possl. Mladi iz posameznih držav so se predstavili s petjem, skeči in recitacijami. Soboška skupina je blestela s pesmijo Kama sen ge zaj prišel. Prvi delovni dan so se mladi glede na svoje zanimanje odločili za dejavnosti v dopoldanskih in popoldanskih delavnicah, pri čemer je morala biti zastopanost držav enakomerno razporejena. Dopoldanske dejavnosti so vključevale plezanje, splavarjenje, žongliranje, ples, kolesarjenje, ogled mesta, slikanje na majice ter izdelovanje papirja. Vsak dan so si udeleženci izbrali drugo delavnico. Popoldanske dejavnosti pa so bile stalne, kajti sodelujoči so morali na sklepni prireditvi predstaviti svoje dosežke in izdelke. Svoje umetniške sposobnosti so lahko pokazali v treh delavnicah - za gledališče, likovno dejavnost in skulpture. Kogar je zanimal video, je lahko sodeloval pri ustvarjanju in sncmaiyu večernih poročil. Le-ta so nastajala v posebnem studiu, vsebovala pa so posnetke ustvaijanja v delavnicah, intervjuje s spremljevalci in organizatorji ter najrazličnejše šale. Naj zanimivejše so bile lekcije angleškega jezika škotskega spremljevalca Jamesa Coopeija. Vsi z novinarsko žilico pa so se lahko izkazali pri nastajanju posebnega časopisa Snapshot. Skrivnostno pot po starem mestnem jedru so pripravili maturantje Apian Gvmnasiums. Spoznali so posebnosti iz starih časov, kot n '^1 '• i'.«' J '4 1 I - SO Faustova zgradba, obešanje v * f y F' J I 51 Slovenska skupina iz Murske Sobote z izdelki iz delavnice zločincev, čarovnice, podkupljivo mestno stražo, donavski duh Nepomuck, okostje izdajalca in pošast, ki preganja duh lepega mladega dekleta. 1 Da bi si nabrali novih moči za ustvarjanje v delavnicah, so organizatorji poskrbeli tudi za izlet. Marsikomu se je zdel najatraktivnejši spust po Donavi v gumijastih čolnih od Ingostadta do Kelheima, Drugi so bolj uživali na potepanju po MOnchnu, zlasti po vabljivih trgovinah na Marienplatzu. Odpravili so se tudi v olimpijsko središče, zabaviščni park, kjer so prisluhnili cijskega taborišč« Flossenbung. Med potjo so si ogledali tudi troje židovskih pokopališč. Spomin na žrtve so počastili s kratko komemoracijo. Ob tej priložnosti so mladi recitirali in peli ter naredili mozaik iz kamnov, na katere so prejšnji dan slikali in pisali misli o miru, svobodi, sreči, ljubezni... Kot mednarodni zbor so zapeli Jacksonovo pesem Hcal teh world. Predzadnji večer so ustvarjali na mestnih ulicah, namenjenih pešcem. Tako so na izrezan papir pisali svobodoljubna in miroljubna gesla ter ustavljali mi- žalosti ob slovesu, saj XAa(JqU yD □lMVCO'>v srečanju rodila števiiiu^ ____________-J ~inaimi If ii teljstva med mladiim * držav, so si obljubib-^ji prijateljskimi veznub***^. držav, so si obljubili- GOKNJA NA-Kratek v zgodovino nam P° so prvi osebni so prvi osemu y—1^;‘_ tem kraju imeU lastnik pa je 1*11 toiya. Prvi radijski sP^j{ nik v Gornji RatteO'*’ izleta 1935.(F-j ■ MORAVSKE TOPLICE - V nakladi 2.000 izvodov so izdali informativni list Lipnica. Prva številka je v glavnem namenjena dosedanjemu delu občinskega sveta, govor pa je tudi o končani akciji Ohranimo zdravo in čisto okolje ter o delovanju gasilcev v prvem polletju. Kot je v uvodu zapisal župan Franc Cipot, ki je tudi urednik prve številke Lipnice, bo obseg, število in vsebina izdaj odvisna od informacij in zanimanja občanov za tovrstno informiranje. (G. G.) ■ LENDAVA - Letošnja Lendavska trgatev bo 9. septembra pod obronki slikovitih Lendavskih goric. Organizacijski odbor, ki ga vodi župan Jože Kocon, bo ob pomoči društev in podjetij pripravil podrobnejši scenarij prireditve, ki bo v znamenju grozdja, mladega mošta, vina in prekmurske kulinarike. (J.Ž.) ■ GORNJA RADGONA - V občini z 12.810 hektarji živi 13.274 ljudi. Od tega jih nedeljsko bogoslužje obiskuje okrog 2.800 vernikov, verouka pa se udeležuje nad 1,200 otrok. Cerkve so v Gornji Radgoni, Apačah in Negovi, (F. KI.) ■ LENDAVA - Zavod za kulturo madžarske skupnosti in Zveza kulturnih organizacij Lendava sta nedavno v lendavskem parku gostila ulično lutkovno skupino Hattu Dal Szi-nhaz iz Budimpešte. Skupina, ki je bila v Lendavi prvič, se je predstavila z vilinsko lutkovno igrico. (J. Ž.) 'C 3 , J. L_____ ■ SECOVCI - Polovica cestišča Segovci-Lomanoše je že asfaltirana, in sicer do KS Plitvica, kjer se je zataknilo zaradi pomanjkanja denarja- Ker je poleg velik kompleks zemljišča Kmetijskega kombinata Radgona, s kmetijsko mehanizacijo uničujejo že tako slabo makadamsko cestišče. V dogovoru z gomjeradgonsko občino, ki tega vozišča ne bi smela zanemarjati, Kmetijskim kombinatom Radgona ter vaščani Plitvice, Segovc in Lo man OŠ bi lahko zbrali denar za ureditev druge polovice cestišča. (J Kaučič) ■ BELTINCI - V občinski zgradbi je tudi knjižnica in čitalnica Kulturno-umetniškega društva Beltinci, kije odprta ob ponedeljkih in četrtkih od 19. do 21. ure. Bralcem je na voljo 2.300 knjig, razpolagajo pa tudi s 120’ knjigami potujoče knjižnice. Zdaj je vpisanih 650 bralcev, predvsem mladih. (J, Ž.) 1'^ II TLAKOVANA GLAVNA POT NA SOBOŠKEM POKOPALIŠČU - Pred kratkim so delavci SGP Pomgrada končali s prvo fazo tlakovanja glavne poti na mestnem pokopališču v Murski Soboti. Projekt je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem, investitor pa je bilo podjetje Komunala. Vrednost vseh del, ki vkljiičpje tudi ureditev vodovoda in instalacij ter kmalu tudi zasaditev žive meje in drevja, znaša okrog 6 milijonov tolarjev. V drugi fazi, ki jo načrtujejo letošnjo jesen, bodo nadaljevali s tlakovanjem še drugih poti, hkrati pa naj bi uredili tudi glavni vhod na mestno pokopališče, za kar so razpisali javni natečaj, MJ, fotografi ja: J. ZAUNEKER "b. •d ** «■ 5 J BPS- 1' 1 J rlt3*4 KMEČKA MIZA NA KOLESIH - Na kmečkih nek^ let ni opaziti kmečkih vozov, ki so jih izdeloval* kovači. Na to nenavadno kmečko mizo smo naleteb vih v Spodnji Ščavnici. Kot nam je povedat Jana*- j,jt^ izdelala s sinom Rudijem. Zdelo se jima je škoda, , dobra kolesa odvrgli. Besedilo in posnetek; Ludvik M ■»'■MSI -1"' I ii jrj POZABLJENI nji Bistici, streljaj dj. kopališča, že dli* bager. Komu je *** sprašnjejo vaščaD*' dan ogleditjejo. {(iy pustil kot zgodovi^ .^j* tost, kaj pa, tekla nafta in , podtalnico in irvutauijvu iii j**-"- Bistrici?! Fotogf***^ toleton za , oei 441 J nd 18. I 190; iftstnik 31 avgusta 1995 11 iz naših krajev 4 1 Srečaiiie z Brankom Keršičem iz Moravskih Toplic Virtuoz na harmoniki iz odhaja v Nemčijo Ko hsoke^^’^ Ptrič, sem takoj pomislil, da gre za športnika, s^ je hi l***^^*e z mišičastuni rokami in Čopom v laseh. Pa sem ®eiiki'n j’ prepričal, da pred mano stoji mlad vitruoz na har-avflla prihodnost. Ukvarjanje z glasbo gaje je edloiilId Pemembne preimnnice v njegovem živlJei^, ko se iipopolnjevanje na instrumentu nadaljuje s šo- 'oiovornik rJ'. T'*' duša, “'»ma. li m ^“P^la njegova “*mu Žeraku slehernem '*tklli živim v Mo- - ‘ osnovno Solo VTešan“Špehom končal ‘“Bogojini. Ko •““siati esnovne im ^®^'^em razredu pov doma in v tujini. Z orkestrom sem nastopil na Dun^u in Madžarskem, seveda s klasično glasbo, doma pa največkrat igram narodnozabavno glasbo. Z očetom nastopava na raznih pri- ji if S l| I ■t S 4? 1*' zares prijeten da sc v njem 11, IIj -/riAK-i ”***v4ij ueL ? "opisal, da bi bil ozire...« setn tu- lebiltud^ Soboti, To sprejem na ;^aribS^J““’l’aletnoSolo sem mi Ih J ^^vdušil za h ar-d. je glasba ^‘'adicija, igra n ' let, še vc-s? stric sestri kita- Kot ^Hi in „ stricu v Rogaški kako je razne in-So n,'?je navdušilo, ["‘"“šoln ''pisali v gla-Nietiiu v ®ein '■''dno vadil I ^nt m ■ '®’'®>'ja na ta in- rad Ostril ^jprej oziroma po- lina 80 let, še ve- - in sem redno vadil ler, v pe- razredu nižje glo ■ pa me je prevzel uči- I 1 M 1., cT So ŠE V DOMAČEM OKOLJU - Zvoki, ki jih iz harmonike izvablja mladi Branko Keršič, so zares nekaj posebnega. Očitno gre za izjemno nadarjenega glasbenika, pred katerim je uspešna prihodnost. Fotografija; M. JERŠE telj Klemenčič. V mariborski šoli je bil znani in zelo dober mojster igranja na harmoniko prof. Slavko Magdič. Javno sem nastopal že v glasbeni šoli, na Radiu Maribor, ob različnih priložnostih, ; npr. otvoritvah in proslavah, na : koncertih, med drugim v Avsenikovi galeriji v Begunjah, za ■ mano pa je že več kot sto nasto- : reditvah, proslavah, obletnicah, porokah in drugje, V soboškem orkestru igram tudi tubo, ki je ob klavirju moj vzporedni instrument. Zato lahko igram tudi na druga trobila.« Seveda me je zanimalo, za katero glasbo se bolj navdušuje. »Narodna glasba je bolj za stik z ljudmi, klasična pa je bolj notranja, za sebe, za lastno dušo. To glasbo moraš ljubiti. Gre za stare mojstre, kot sta Bach in Scarlatti. Povprečno vadim po šest ur dnevno, ob sobotah in nedeljah, ko sem doma, pa tudi po deset ur. Čez leto ni nobenih praznikov in počitnic. j^elikopterski ^^Ostruktor iz Segovec niste videli pravega helikopterja, saj ®Mik|| območje. To, da bi ga videli v pomanjšani če se boste oglasili pri 84-letnem Drt> PorSaku v Sti^ovcih. Ta že od leta 1980 sesta- DrU v oT(^ovcui» la xe oo icia iyov far, prvi poskusni let miniaturnega helikopterja, n. , * Po poklicu čevljar, svoje delo še vedno opravlja. njegovem ki “ranlcvcoa mo. “ omogočil dvig Koliko je „ ’ ■ '^^orusil in zvrtal. Koliko je I isz” rja pa je Franc v preteklosti izdeloval tudi instrumente (tamburaSke). Tudi klavirji so se znašli med njegovimi izdelki. Nekajkrat sem ga že spremljal pri njegovem roč- r "j*. I airJar S tO® J 'eršak u POLETEL - Tako trdi njegov lastnik ’ vetjame, da se bo to nekega dne zgodilo. nem delu in moram priznati. -............................... da majhni njivici ob hiši so zato da je mojster svoje obrti. Na mu po- :c- maga sopotnica Terezija. Bojan Macuh To je precej naporno, sai je harmonika težka 25 kilogramov. Zato moraš biti tako fizično kot psihično dobro pripravljen.« Zvem, da včasih naredi celo sto sklec naenkrat. Kot član harmonikarskega orkestra je leta 1993 prejel prvo nagrado na mednarodnem tekmovaryu harmonikarjev v Pulju, dve leti pozneje pa Sc drugo nagrado na mednarodnem tekmovanju harmonikarjev prav tako v Pulju, pomoč z vseh strani. Posebej zato, ker Republika Slovenija v okviru ministrstev za kulturo in šolstvo brez pomoči gospodarstva ne zmore tako velikih stroškov, Zato bo mladi virtuoz iz pokrajine ob Muri hvaležen za vsak prispevek, hkrati pa se je pripravljen oddolžiti z brezplačnim koncertom ali nastopom ob vsaki priložnosti, »Študij glasbe v Nemčiji se začne H. septembra. Tja bom odpotoval s starši, s katerimi sem tam bil tudi ob sprejemnem izpitu. Do tja je približno deset ur vožnje z avtom, medtem ko bi z vožnjo z vlakom zaradi večkratnega prestopanja izgubil kar dva dni. Sprva bo življenje v tujini težko, ker nimam tam nikogar bližnjega in bom daleč od svojega doma. Tako se bom moral ob raznih denarnih stiskah znajti sam. Imam sicer Zoisovo štipendijo za nadarjene. Kot sem zvedel. sem edini Slovenec, ki bom študiral na tej visokošolski ustanovi v Nemčiji, iz Prekmurja pa sploh prvi. Veliko pa bo Francozov, Nemcev, Avstrijcev, Dancev, Ircev itd, S svojim igranjem ob sprejemnem izpitu sem bil zadovoljen jaz pa tudi bodoči profesorji, zato upam, da bom uspešno končat šolanje. Želim sc izobraziti in dobiti več znanja, da bom lahko naredil zares nekaj dobrega. Po štiriletnem študiju je mogoč še dveletni podiplomski Študij in dobiš naziv magistra. Lahko pa postaneš tudi koncertni mojster in ni nujno, da poučuješ. Če si dovolj uspešen, lahko greš po svetu in tam nastopaš. Bomo videli, kaj bo!« Z željo, da se vrne kot veliki glasbeni mojster, sem se poslovil od Branka Keršiča in mu zaželel veliko uspeha na glasbenem področju, ki mu posveča svoje življenje. I Iz Moravskih Toplic Komunalni prispevek? Dokler v Občini Moravske Toplice ne bodo sprejeli odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem, velja sklep o koDiun^em prispevku za popolno komunalno opremo. Tako bo treba za stanovanjske hiše in poslovne prostore, razen gostinskih in trgovskih lokalov, plačati 6.600 tolarjev za kvadratni meter koristne površine. Od tega bo stala kanalizacija 1.400 tolarjev, vodovod 1.900 tolarjev, električno omrežje 400 SIT, za ceste bo treba odšteti 2.500 tolarjev, za telefonsko omrežje pa 400 SIT. Medtem pa bo za gostinske in trgovske lokale veljala nekoliko višja cena za kvadratni meter koristne površine, in sicer 11.900 tolarjev. Največji delež bo odpadel na električno omrežje (4.000 SIT). Pri vsem tem je treba pripomniti, da se komunalni prispevek obračuna za tiste komunalne naprave, za katere obstaja možnost priključitve. Komunalni prispevek zajema opremo stavbnih zemljišč s komunalnimi napravami do parceli^ mej investitorjevega zemljišča. Stroške komunalne opreme pa plača vsak investitor. Sicer pa se objekti družbene gradnje gradijo po programu sklada stavbnih zemljišč Občine Moravske Toplice, prispevek pa se izračuna v skladu z naložbenim programom. Ta sklep velja za izdajo dovoljenj na parcelah v katastrski občini Moravske Toplice - predel PODOV do ceste Murska Sobota-Lendava in ob Delavski uUci. Brez potrdila, izdanega na Občine Moravske Toplice, o plačilu komunalnega prispevka Upravna enota Murska Sobota ne sme izdati gradbenega dovoljenja. M. JERŠE 4 FOLKLORISTI IZ DOKLEŽOVJA - V okviru kuda Mirana Šn-meivaka, ki ga dokaj uspešno vodi Marjeta Mesarič, delitje tudi fokloma sdicO^. b^en vo4ia je Dominik Zver, mentor je Viktor Stovinec, harmonika pa v rokah Jožeta Rebrška. Skupina dehv« v sedanP sestavi sedem let, šest parov pa pleše že šest let. Plešejo venček piekminskib in štajeiddh plesov, Zef^ pri^biti mlade plesalce, k^ tudi v prihoditje si bodo prizadevali obraniti kulturno dediščino svojih prednikov. Jeseni nameravajo v Dokležovjn organizirati sreČai^ folklornih skupin Občine Beltinci. J. Ž. Po odlično končanem šolanju v Srednji glasbeni šoli in baletni Soli v Mariboru se je odločil za študij na Visoki glasbeni Soli Ho-hner konservatorium v Trossin-genu v Nemčiji. Tam je že uspešno opravil sprejemni izpit. »Ker v Sloveniji še ni akademije za harmoniko, sem bil prisiljen iti v tujino, V tem nemškem mestu, ki je od Miin-chna oddaljeno približno 50 kilometrov, je priznana glasbena šola. Od doma je to okrog 850 kilo-a metrov. Gre za štiriletni študij, pogoj pa je bil seveda tudi znanje nemškega jezika, zato sem moral pridobiti še Goethejevo diplomo iz nemščine na Ljudski univerzi v Mariboru. V Nemčiji bom prebival v študentskem domu, Ker je vsak študij precej drag, je umestno tudi vprašanje, kako bo z njegovim financiranjem. »To je gotovo največji problem. Šolnina je 1.300 mark letno oziroma 650 mark za vsak semester. Bivanje v študentskem domu me bo stalo 250 mark. Poleg tega je treba računati Se na prehrano, oblačenje in druge življenjske stroške, kar bo gotovo stalo okrog 500 mark.« Kljub dosedanjim uspehom Branka Keršiča pa študij ni mogoč brez ustrezne koncertne harmonike. Nakup le-le je za njegovo družino precejšnje finančno breme. Če vemo, da vrhunska koncertna harmonika, ki je pogoj za Stu-dij, stane milijon 782 tisoč tolarjev, bo vsekakor dobrodošla MILAN JERSE ■ GANČANI - Srečanja v vaški gostilni se je udeležilo več kot 250 članov upokojenskega društva Beltinci s čez 500 člani. Prišli so tudi iz okoliških vasi Lipa, Lipovci, Dokležovje, Bratonci in Ižakovci. Upokojence sta pozdravila predsednik društva Jože Bojnec in predsednica sveta KS Gančani Anica Bugar, kratek kulturni program pa so pripravili maiad iz vrtca. Ob glasbi domačega ansambla so upokojenci tudi zaplesali. (J. Ž.) pismo mojemi postaneš Dragi moj Kovet! CigliJ ka ste si zaj na dopusiaj ali počitnicaj, Ti seglij piJšen, vej mijslin, ka seglij teiko epjta maš, ka tou prešteš, odgouvora si mi pa ešče nikdar nej dao, pa ga tudi zaj ne čakan. Tiidi šolska deca zaj majo počijtnice, pa eti pri mojoj sousidi njeni vniikec bSo, ka v Lobioni živejo pa Je zaj že pejti klas Soule spuno. K meni preveč rad odi pa me za strijca zovej pa si pojep preveč rad z meno/ zgučavle, ka pravi, ka doma nema nišče čaša žnjin gučati, gda kaj pijta, pjemi oča pa mati pravi, ka naj tou f šouli pijta, ka njeva nemata časa sl oto-ga zgučavati, rajši njemi desejt gezero vrouke potisneta pa pravita, naj si bole kaj kdjpi kak bi sefelej spitavao. Pa tak večerfpolaganje, da ges našoj Seki gesti denen, ka jo Žiiška dojij pa si ges pipo nakladen, si na kloup na trnaci doj sefdeva pa pogučavle-va. Eto je eden den pripovedavo, ka je tovarišica JŠott-li fčijia, kak so nikda naši prejdniki bilij od svoji ze-melski gospoudof odvisni, ka so njin desetino mogli dvataii, tou je desejti tao sakoga pouva, somo devejt tatofJe nJin ostalo, pa so s toga komaj živeli. Pa so niti si nej voutorna meli, ka bi lejko svoje napreji-douče volili. Gda je un tou doj povedo, san njemi pa ges začo pripovedavati, kak gnes mij kak potomci tej nikda-šnje raje ešče bole žmetno živejmo, Či so njin njuvi zemelski gospoudge desetino zejli, te non zaj gnešji gospoudge, tou je koveti pa parlament prejk svoji oblastij več kak desejt desetin gemlejo. NapriJUko či povre pšenica, štero pripouvpjo pa njin odajo, 32 tola-rof košta uni pa somo 25 ali pa ešče menje za njou plačajo, či nas mlejko, kak v novinaj pijše, 46 tolarof košta. uni non somo 35 dajo, či nas bijki skrmleni 300 tolarof koštajo, uni pa nonč 250 ne dajo pa tak dale, ka nemo veČ niti gučo, te smo mij ešče stoukrat vekša raja, kak so naši pradedek! bilij, pa či so nej meli voutoma, te je bar nej mogo nišče odati pa v drujg! Čapa! odijti pa pozabili, s kakšega naroda seje spouvao. Pouleg sega toga mij toj državi ešče moremo sefiiej plačiivati: davek od katasterskoga dohou-dka, dohodnine, prispejvek za socialno varstvo, za razširjeno varstvo, dodatno varstvo, prispejvek za pokojninsko zavarovanje, za invalidnino pa razširjene pravice, davek od nepremičnin, davek od iger na srečo, vodni prispejvek, cestni, solidarnosti pa obrambni tolar, več fejle državnega prometnega davka pa posebni občinski davek, cestni sklad pa cestnino, davek od psa pa ništerni domači živali, pa zaj še bou davek od kuče pa od atttojof pa ešče ne ven kelko fejle drugoga, ka non ta peron vna država računa. Gda Je tou se pojep čiio, te je pravo, ka da fšoulo prijde, toj tovarišice povej, ka una ka je fčij, laže, pa de mogla k spouvidi iti. _ F ton cajti Je glij ŽtiŠka s štale prišla pa tou poslušala pa pravi, ka so si ženske eto pri mlejki zguča-vale, ka de država davek na seks pobejrala, somo se ešče ne vej, komi do štejfce gor dejvali, Či moškan ali ženskan, te san njej pa pravo, ka tou za njou pri njeni letaj več nede valalo. pa se somo smejala pa pravla, ka se nidkar ne vej. Zato 77 zaj pijšen, ka se gučij, ka ta država zato teiko pejnes od nas pobejra, ka dosta Itijdi sefelej več pravijc pa priviiegijof ma, naprijtiko kak v novinaj pijše, ka zaj več liijdi posebne partizanske pokojnine pa pravice ma, kak Ji Je 45 leta bilou, pa gelibar Ji je nikelko že tej c(yt kraj prišlo pa po lejtaj pa teiko tej privilegejrani bou od vas kovetof pa državni čestnikof. šteri do po nouvon zakoni predcajion meli pravico f penzijo iti, pa se tak naš mali srmaški narod takši parazitof nikdar ne rešij. Ci Je tej pojep pravo, ka de tovarišica mogla k spouvidi iti, te bi 77 ges pravo, ka bi tudi vij kdveti mogli iti, ka bi te bar vnoči lejko merno spali. Po velkoj meši Te preveč lipou pozdravla Tvoj Janči Borojčnjek s Čurgove 12 vestnik, 31 ■ turizem Prehranska kultura kot simbol identitete ii povezovanja prostora I Etnološka rajonizacija, ki trenutno še redno temelji na splošni podobi in vrednotenju slovenske ljudske kulture na prehodu Iz 19. v 20. stoletje, loči na slovenskem etničnem ozemlju štiri osnovna prehrani-tvena območja: osrednjeslovensko, alpsko, sredozemsko in panonsko. Našteta območja se ujemajo z oblačilnimi in stavbnimi območji istega časa, stavbna tipologija pa je praktično povzeta po geografski stavbni tipologiji A. Melika, s Čimer potrjujejmo odvisnost posameznih sestavin slovenske materialne kulture pretežno od klimatsko-geografskib dejavnikov, ki oblikujejo meje etnoloških regij ne oziraje se na admini-strativno-poUtične razdelitve. Tako na primer kašnate jedi in jedi iz okopavin (krompir, koruza, repa) opredeljujejo osrednjeslovenski prostor, mleko, sir in koruza so prehranitvene prvine alpskega; polenta in olivno olje pa sredozemskega prostora. V našem primeru združujejo testene in močnate jedi - pogače (vrtanki, štruklji, gibanice, bo-smani, krapci, posolanke) -gojenje buč za izrabo semena in pripravljanje bučnega olja ... prehransko kulturo Prekmurja, Murskega polja. Slovenskih goric, Dravskega polja, Haloz, spodnjega Posavja in Bele krajine v panonski prehranitveni prostor, ki ga, povsem kulturološko, v njegovem SV-delu zaznamuje in od preostale Slovenije ločuje pogača (iz it, focaccia) s svojima dvema pomenoma. V tem prostoru pogača namreč označuje vse močnate jedi, medtem ko je v zahodni in osrednji Sloveniji pogača največkrat potica, skratka jed iz najboljše, tj. pšenične moke in orehovega, sirovega ali kakšnega drugega nadeva. Čeprav so nekdanje politične meje vzpostavljali na naravnih Moja domača banka . /O Pomurska banka d.d. ----- "I Murska Sobota Vse pogosteje samevajo stoli, mize pa tudi hiše. ločnicah, z nameni fizične in kulturne osamitve, so te ločnice s svojim naravnim režimom zaznamovale človekovo gospodarsko delovanje v prostoru, iz katerega izhaja prav skrb za zadovoljevanje vsakdanjih primarnih potreb po zadostni prehrani. Če povzamemo rezultate etnološke topografije etničnega ozemlja, ki zajema pomursko regijo v štirih zvezkih po načelih upravno-poli-tične delitve tega prostora na štiri občine, in zapise ustnega iz 3 ročila v kartoteki Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, oblikuje prehranska kultura Prekmurja, Murskega polja in Slovenskih goric specifično regijo znotraj panonskega prehranitvenega območja. Vzrok sorazmerne raznovrstnosti juh lahko iščemo v boga stvu poljedelskih kultur, saj so s svojo raznolikostjo nadomeščale pomanjkljivo vsakdanje oskrbovanje z beljakovinami živalskega izvora kot posledico nezadostnega uživanja mesa in zagotavljale polnovrednost beljakovin, vitaminov in mineralov. Njihova različnost se ne kaže toliko v krajevnem kot predvsem socialnem okviru. Juhe, ki so izstopale po količini in kakovosti mesa, zabele in jedi iz zakuhanega testa so bile pogosteje na jedilniku gospodarsko trdnejših kmetij. Poleg svinjske masti in zabele, ki ju je vedno primanjkovalo in ju niso uživali s kruhom kot danes, so v teh krajih, ponekod še danes. ll r? VBIIK živila rastlinskega izvora največ belili z bučnim oljem. Tako je bilo uživanje mesa in beljenje z živalskimi maščobami omejeno na praznovanja in obhajanje šeg življenjskega in letnega kroga ter večja poljska opravila. Vsa večja praznovanja in težaška opravila v teh krajih so dodatno zaznamovale pogače, tega pa ne moremo trditi za preostala prehranitvena območja, predvsem za sredozemsko, ki so s svojo izdatnostjo in bogastvom nadevov predvsem pričale o socialni moči in blaginji družine. S tem potrjujejo relativno rodovitnost teh krajev in ustvarjajo sliko o navidezni blaginji v pokrajini tudi v časih, ko je sploh ni bila deležna. Raznovrstnost nadevov rastlinskega izvora (jabolka, repa, zelje, mak, ajda, proso) in velike količine porabljene skute so omogočile takšno pestrost pogač, kot je drugie v Sloveniji ne najdemo, in potrjujejo enovitost prehranske kulture tega prostora. Razlike nastopajo edino v narečnem poimenovanju, kije posledica neutrjenih kulturnih stikov v preteklosti. Tako na Cvenu umesijo za kropce testo iz ajdove moke, kropa in soli, ga tanko razvaljajo, obložijo s skuto in smetano in na hitro popečejo. Prleškim krapcem rečejo na Go- Hišni oltarčki simbolizirajo likovno obzorje nekega časa ričkem hajdinjača in kar na levem bregu ob Muri v Ižakovcih umesijo za krapce, so v Prlekiji kvase niče (pogače iz bele pšenične moke, kaševega In skutinega nadeva). Enovitost prehranske kulture tega prostora smo srečevali tudi ves čas naše akcije za naj... kmetijo ’95, saj na pomurskih kmetijah kljub precejšnji količini kupljenih živil prevladuje pripravljanje obrokov iz doma pridelanih živil, ki po svoji raznovrstnosti potrjujejo samosvojo identiteto in kontinuiteto prehranske kulture tega prostora (kisanje zelja, repe, konzerviranje mesa v tunki, beljenje z bučnim oljem...). Izboljšanje življenjske ravni se kaže predvem v celoletni oskrbi z mesom, saj ni več kmečkega gospodinjstva brez zamrzovalne skrinje, in povečanem uživanju mesa in mesnih Adriatic zavarovalna družba d.d. 1 inljiii' jedi, ki še zdaleč ni ver na nedelje in praznike. Vsakodnevna prehra®*' strejša, obogatena s testeninami in riž®*”' pogostejši in izdatnejši' ličino ni več potrebno ^ svetovalka Upamo, da smo vas v prejšnji številki Vestnika uspeli spodbuditi k razmišljanju, ZAKAJ se ekologija v turističnem podjetništvu »splača«, in da S je lahko celo osnova za podjetniško razmišljanje, .a Naš današnji namen pa je vsaj nakazati možnosti, KAKO bomo od razmišljanja prešli k dejanjem. Pri tem seveda ne moremo govoriti zgolj » eni sami rešitvi kot »receptu« za vsa turistična podjetja, saj se le-ta med seboj bistveno razlikujejo tako po dejavnosti (gostinska, hotelirska, agencijska, zdraviliška, izletniška ...) kot velikosti, organiziranosti, načinu vo-denja in še marsičem. Kljub različnosti pa je možno »izluščiti« določena skupna izhodišča, s^ imamo lahko v slehernem turističnem podjetju hkrati dva cilja: ohraiijanje oz. izboljšanje stanja v okolju in boljši finančni izid v podjetju. Da bi cUja dosegli, je potrebno opraviti cel niz aktivnosti pri vodenju podjetja, zato smo le-te združili pod imenom »ekološko vodenje podjetja«. Ekološko vodenje turističnega podjetja pa pomeni precej več kot zgolj varčevanje z energijo in sortiranje odpadkov. Prav je razmisliti o tem, da se ekološko vodenje začne pri podjetniku (lastniku, menedžerju), torej pri itjegovem lastnem odnosu do ekologije, potrebi po spremembah v podjetju ... Omenjeni način vodenja pa nesporno vključuje tudi podjetnikovo družino, sodelavce, domačine v kraju, goste in dobavitelje. - Podjetnikova družina naj ne bi bila podrejena materiali- stičnim ciljem podjetja. Vse podjetniške aktivnosti poskušajmo zavestno razporejati tako, da nam bo ostalo dovolj časa tudi za družinsko življenje, običaje in navade. - Sodelavci. Podjetnik z ekološkim vodenjem ustvarja v podjetju t. i. »zdravo klimo«. Sodelavcem dajmo dovolj možnosti tako za osebni kot tudi strokovni razvoj. Žal se vse prepogosto srečujemo z dejstvom, da imajo sodelavci premalo možnosti za pogovor: prav tu pa gre iskati najmočnejši vir »ekoloških idej«, ki bi jih lahko obravnavali kot turistične inovacije in jih kot take tudi ustrezno nagradili. Skupaj z njimi bomo odkrivali številne »skrite rezerve«, npr. da bi bil lahko plin v kuhinji kdaj tudi ugasnjen, da bi lahko poleti vrt zalivali tudi z zbrano deževnico, daje morebiti smotrneje, če je aparat za pranje kozarcev priključen na toplo vodo... - Domačini. Za podjetnika je pomembno, da je seznanjen s potrebami domačinov in da jih tudi upošteva. Podjetnik naj bi torej tudi v kraju nenehno iskal možnosti izkoriščanja razpoložljivih resursov in sodelovanja ter s svojim pozitivnim zgledom vplival na ekološko vodenje turizma v kraju oz, v lokalni skupnosti. - Gosti. Izkoristimo vsak možen trenutek za stik z gosti. Iz pogovora ali ankete bomo lahko povzeli njihove navade, pričakovanja in izkušnje v zve- zi z ekologijo. Informirajmo jih o naših namerah in jih motivirajmo za sodelovanje (npr. gostu dajemo možnost odločitve glede pogostosti menjavanja brisač v kopalnici, znani so primeri iz turistične prakse, kjer gosti sodelujejo v nagradni akciji zbiranja oz, sortiranja odpadkov, ipd.). - Dobavitelji. Z ekološkim vodenjem turističnega podjetja seveda zavestno spreminjamo tudi navade in aktivnosti pri nabavi. Prav je, da dobavitelje seznanimo z našimi spremenjenimi potrebami, s tem pa pričakujemo tudi ustrezno pri-laganjanje z njihove strani. Ekološko vodenje turističnega podjetja lahko opredelimo torej kot postopen, dolgotrajen in nenehen proces. Se najbolj podoben plezanju na vrh gore, ko smo z vsakim korakom bližje uspehu. Priporočamo pa, da prve »ekološke korake« naredimo tam, kjer ni potrebno investirati, ampak zgolj prihranimo. Pomembno je, da jih naredimo. Če je le mogoče, danes. Vzemimo si čas in se sprehodimo po podjetju s papirjem in svinčnikom v roki. Povabimo na sprehod tudi sodelavce, vodje posameznih oddelkov, skupaj z njimi ugotovimo obstoječe »ekološko stanje«, poiščimo skrite resurse; skupaj nato določimo merljive cilje in jih tudi Ob izobraževanju in usposabljanju pomembna tudi tekmovalca Kakovostno prvo medobčinsko tekmovanja Eno od temeljnih dejavnosti gasilskih društev je no z izobraževanjem in usposabljanjem gasilcev, so vsakoletna tekmovanja gasilskih društev, bodisi na loM j ali državni ravni. ni.^^ Pomembna sprememba v ciklusu gasilskih tekmo** j‘l močju nekdanje soboške občine potekajo v organizaciji^ č Murska Sobota, je povezana z letošnjim letom, saj se I ganiziranost lokalne samouprave uveljavlja nova oblika^^jjiit movanja najboljših ekip v novoustanovljenih občinah **• ške občine, ■> Na območju soboške gasilske zveze je bilo prvo ia«^(|tJy zaupano Gasilskemu društvu TeSanovci, ki se je v svoji vini pri varovanju pred požari in drugimi naravnimi nc^\| is’' vilo kot zelo uspešno, omenjena organizacija pa je vses* lec in pobudnik razvoja kraja IVV IJJ pVUUULHh Jd^VUJA hJ djd. . j. Gasilci 23 članskih moških ter sedmih ženskih des®^ je prišlo iz devetih občin nekdanje soboške občine. suhem tridelnem napadu in štafetnem teku. Prav vsi pokazali veliko stopnjo znanja in izurjenosti, kar je (f za uspešno posredovanje ob naravnih nesrečah in po^ bi! med dobrimi najboljši? Med člani A je bila to desetina iz Rakičana, kije magala drugouvrščeno destino od Svetega Jurija ( J Puževec je bila tretja (375,4 točke), četrti so bili tišinski gasilci. Tudi med člani B je bilo v končni saj je bila desetina iz Murske Sobote samo za 0.8« gasilcev iz Filovec (876,8), gasilsko društvo Šalovci točke tretje. Pri članicah, kjer je tekmovalo sedem i***)^*** ' pokazale gasilke iz Vadarec, Cankove, Tešanovec, Do”* šinec. ,0 Pokal za najboljši tridelni napad je prejela članska rija v Prekmurju; za naj hitrejši štafetni tek pa ekipa s Perto®* j! avgusta 1995 13 vestnik D i :a ■ N i' 1 lil? 1^^ (0^!. Uf'‘ r*' A U' ■lil^ Sot'’ J r I I i r »C" .1' ((L K HI ',-1 7 r Varčevanje z energijo t prinaša velike prednosti Vnma in racionalna poraba energije ter pravočasno in pravilno vzdrževalce energijskih naprav so shakovB našega vsakdana. Tesna povezanost se zrcali na vsakem koraku. Ugotovitve encimskih tali ™ * ladnjem času presenetljive, in če bomo hoteli preživeti z razpoložljivo energijo, bi mo-fije življeujski slog. Niti najboljša toplotna izolacija nam ne pomaga, če porabimo preveč ener-ogrevalnih in prezračevalnih naprav nikakor ni samo stvar udobja. Sodobne kr-tiam seveda prihranijo vse skrbi pri vzdrževanju prijetne toplote v raznih prostorih, toda vsaj tudi energijski prihranki. Če vemo, da za eno samo stopinjo previsoka sobna temperatura u okoli 6 odstotkov, ni presenetljivo, da lahko z dobro avtomatsko regulacijo ogrevanja do 35 odstotkov. Zato v razvitem svetu praktično ni več oljnih ali plinskih ’ M krmilile avtomatske naprave. '•tira pot si čedalje bolj ta tattehnologija uti-nuli v nOlMnnh ..-l- TJ. T' poltrajitii ftb Mojt, nrt cilj MuJt, pomniš P®iJien t'" ' Pojasniti njihov računalnikom. »Nastajala je v času slovenske vojne in smo jo Se istega leta dokončali. Zmogljivost kotlovnice je 7 megawattov. Njen namen je pokrivanje tehnološke porabe industrije ter ogrevanje prostorov in dvoran pozimi. Zgradba kotlovnice je bila že od prej, saj so imeti nekoč kar tri manjše kotle,« nam je pojasnil Franc Kuhar. r lai Itn, za poletni kot zimski čas. Tako smo povečali zmogljivosti zraka za tri do štirikrat. To je bilo zelo pomembno za poletno hlajenje salona, kjer se zadržujejo gostje. Delno pa smo prilagodili ta sistem tudi v restavraciji in kuhinji. Zato smo morali stare naprave obnoviti. V ta namen smo vgradili ustrezne filtrske in bla- Vodja restavracije v hotelu Terma] Stanko Lipaj nam je povedal: »V primerjavi s prej, ko restavracija ni bila klimatizirana, je razlika 1:100. Lahko rečem samo dobre stvari tudi na osnovi dosedanjih izkušenj gostov, ki se vračajo. Gre torej za pomembne pozitivne spremembe. Stalna temperatura okrog 20 stopinj v prostoru vsekakor ugodno vpliva na naše obiskovalce. Dogaja se celo, da gostje nočejo več sedeti zunaj, kjer je višja temperatura, ampak se raje zadržujejo v no- teče na piano, okrog milijon mark. »Po veljavnem zakonu, ki je še jugoslovanski, vode s temperaturo nad 95 stopinj Celzija ne smeš spuščati niti v kanalizacijo. Pri tem pa so inšpekcije povsem nemočne, novega ekološkega zakona, ki bi te zadeve sankcioniral, pa tudi ni. Z nizkimi dinarskimi kaznimi je država popolnoma brez moči,« meni Franc Kuhar. Nič čudnega, če v Moravskih Toplicah tarnajo, da so v ta namen dobili zelo malo denarja v pri- »Privarčevali smo štiri milijone!« strojni inženir in vodja enote vzdrževanja ter naložb v Zdravilišču Moravske Toplice Drago Flisar pa pravi: »Letošnjega marca je začel delovati ta sistem, ki ga stalno nadzorujemo, predvsem pa naši natakarji in obiskovalci restavracije. Po njihovih informacijah je zadeva brezhibna in je v primerjavi s prejšnjimi prezračevalnimi napravami ogromna razlika. Ker sem v bistvu vodil celotno naložbo od gradbenih do strojnih del, moram povedati, da smo po .pogodbi z IMF Klim atom že 20 let stare klimatske naprave obnovili ob sodelovanju podjetja Fering z brezhibnimi projekti. Tako imamo obnovljen Idimatski sistem v restavraciji hotela Termal. To je za ta veliki energijski objekt vsekakor izrednega pomena. V preteklosti energetiki nismo namenjali dovolj pozornosti, zato so bile nekatere zadeve problematične, ne pa kritične. Energije je namreč dovolj, vendar v nepravi obliki in na nepravem mestu. Zato bomo morali v hotelu Ajda te stvari precej popraviti in primarno geotermalno vodo izkoristiti v maksimalni obliki za energijske namene. Hotel Ajda je projektiral projektivni biro. Gre za primer, ki danes omejuje vlaganja sredstev v izboljšanje kakovosti energijske izrabe v tem objektu. Okrog pol milijona mark smo morali porabiti za hotel Ajda, ki ni bil pravilno zgrajen, To je že nedvomno dokazano, saj moramo letos zamenjati dvigalo in smo morali odstraniti hladilnike. Z današnjim Pomgradom, kije naslednik, se tega ne da dogovoriti, Zato moramo najprej preprečiti, da voda iz bazena ne teče na energijske naprave, kjer je avtomatika in elektronika. Pomembno se mi zdi omeniti firmo Turboinženiring iz Ljubljane zaradi arhitekture restavracije, v sklopu katere je bil tudi projekt strojnih inštalacij, Ker smo imeli vrsto pripomb na njihov projekt, smo raje angažirali podjetje Fering. Na ta način smo privarčevali okrog 4 milijone tolarjev. Pohvaliti pa moram tudi gradbeno podjetje Gidos, ki je v natančno dogovorjenem roku opravilo obsežno naložbo,« ^7 ■siJISla i ,1 Odločbi 19 n-' “mcbo N ^"“Pniv v Z!l oimi ‘?«valni- dihiij; ®’’ h.in tu. »« ■< laJCi I. . 1 ................................... - "(tihiko, VODI PO TEHNOLOŠKI OPREMLJENOSTI - Taka je notranjost kotlovnice Pan- Tegu. agre v Murski Soboti i. dvema velikima kotloma, ki sta avtomatsko vodena. S tremi di- * inženirji z j '“dgovorl.*^"®*yami na čelu .projektantom Strojništva -h”®*”) j® bi' J. rjup pivjciLiaiii v » in Maribor, vodja v TPO-ju pa je postal Omenimo projektant v Omenimo VI i,??‘"*n'ci v Murinih in Gornjih * Murski la?"ogrevanih ‘n Murski ssi,'— P’®ket, 'M. Na- '>1 * SOhnJl-i in Murski BREZ AVTOMATIZACIJE NE GRE - Tega se prav dobro zavedajo tudi v Zdravilišču Moravske Toplice, od koder je tudi naš posnetek, ki je nastal v kotlovnici pri hotelu Termah Fotografija: MOLAN JERSE I'U1 ■'lakti L — Strojnico v „ za kar so o za 52-od- “ili '^,'.Pred kratt?^^^ '•c V '®^ološki ure-l”' preb i^- Jmudva par-^oda za % J® 2®Prt, P'*-'“'a iF^ovnica u Procp? svtomatizi-unravli« , v Upravlja z »Kotlovnica v Pomurskih mlekarnah je ena večjih v Pomurju z močjo 16 megawattov. Tudi ta je parna in ima 16 barov, kar je približno 200 stopinj Celzija, potrebna pa je zaradi tehnologije v mlekarni. Kotlovnica je stara okrog 10 let. Izgubljena voda, ki ima okrog 90 stopinj Celzija, se nenehno delno vrača, s čimer izgube vode v bistvu ni. Kuri se kombinirano na mazut in plin. Dimnik je prosto stoječ, kovinski, 31 metrov visok.« Vodja vzdrževanja Marjan Suhadolnik; »S kotlovnico smo zadovoljni, ker je tudi primemo in dobro vzdrževana, za kar smo dobili tudi priznanje zlati lev Ema Celje. V začetku so bile sicer manjše težave z avtomatiko na gorilnikih, vendar smo to kmalu uredili. Zdaj imamo enkrat ali dvakrat letno preventivni pregled dimnih vrednosti, temperature in saj.« Očitno se je ta energijski objekt v Pomurskih mlekarnah obnesel. To nam je v pogovoru potrdil tudi direktor Ivo Rotdajč, »Ugotovili smo, da je bilo porabljeno za okrog 18 odstotkov manj energije kot prej. V preteklosti so sicer bila nihanja, prihranke pa smo imeli tudi pri porabi vode, Ker smo 98 odstotkov mleka preusmerili v sušenje, potrebujemo sedaj veliko več energije zaradi nenehnega izparevanja vode. Prej smo kurili z mazutom, zdaj pa smo prešli na plin. Prej smo predelali 13 litrov mleka, z racionalizacijo pa 22 litrov mleka na enoto mazuta, kar je velik prihranek,« Hlajenje Termala privablja goste »v hotelu Termal v Moravskih Toplicah smo ob raznih izboljšavah klimatskih naprav dosegli določene parametre tako žilne aparate, ki vzdržujejo kakovost zraka, pa tudi grelni sistem za zimski čas, S primernimi posegi smo uvedli tudi kakovostno procesno regulacijo, ki je povsem avtomatizirana. Stare ventilatorje smo obdržali, zamenjali smo samo motorje in povečali njihovo moč. Dodatno smo vgradili nov hladilnik, dogrelnik in blažilni sistem. V kuhinji ne hladimo zraka, ker bi to preveč stalo, sicer pa tam tudi ni gostov. Je pa zato toliko večja količina izmenjave zraka, s čimer ustvarimo podtlak. S tem smo dosegli, da se vonjave iz kuhinje ne Sirjjo v restavracijo in da je v kuhinji zagotovljeno primemo ozračje. Vsa zadeva pa je elektronsko vo- tranjih prostorih. To je prednost tudi za nas zaposlene, ^ej si bil stalno moker zaradi znojenja, zdaj tega ni.« Geotermalna voda ni zastonj! Zavedati se je namreč treba, da energija ni večna! Projekt vrtine iz leta 1992 omogoča, da se energijsko izrabljena voda, ki pride iz vrtine in se njena temperatura zniža, v zaprtem krogu vrača v globino. S tem gre za način energijskega in tudi ekološkega varovanja vode oziroma okolja. »Pri tem se dobro zavedamo, da kljub morebitnim povečanim nastanitvenim zmo^ji-vostim nikakor ne bi želeli zaganjati kotlovnice. Zato si prizadevamo maksimalno izrabiti vrti- a i !(• « t .-J P-' ■ F : ■ v 1 ^..1 ■v; 1 J «_____________ PORABLJENO ZA 18 ODSTOTKOV MANJ ENERGIJE - To poudarjajo v Pomurskih mlekarnah, kjer je ena največjih kotlovnic v Pomurju. Na posnetku (od leve): kurjač Vili Barber, direktor Feringa Franc Kuhar in vodja vzdrževanja v Pomurskih mlekarnah Marjan Suhadolnik. dena s procesorjem in monitorjem z diagrami.« nam je povedal direktor podjetja Fering Franc Kuhar, katerega partnerje dipl, inž. strojništva Darko Žalik iz Murske Sobote. »Tu je dvojni strop in močan pretok zraka med umetniškimi podobami na stenah salona hotela Termah Takšni bivalni in bazenski kompleksi so izredno zahtevni/ dodaja direktor Feringa. ni MT-4 in MT-5 ne le za energijske, ampak tudi bazenske namene. S tem bi se obstoječa vrtina MT-6 razbremenila. Čas prinese svoje in iz podrobnejših razglabljanj projekta, ki je narejen in praktično uporabljen v hotelu Ajda, je jasno, da je treba določene zadeve sanirati in bolj izkoristiti zmogljivosti geotermalne vode. Že večkrat sem poudaril, da so na istem sloju zemlje tako Moravske Toplice kot Murska So- bota, zato je skrajni Čas, da v obeh primerih izkoristimo energijske potenciale,« dodaja Drago Flisar, Od njega tud,i zvemo, da energija ni zastonj, saj stane tudi geotermalna voda, ki pri- merjavi s tistim, kar so sami naredili. Sicer pa so s pomočjo Nafte Lendava opravili brezhibni postopek vrtanja in izvedli projekt reinjektiranja. »V vsem Zdravilišču Moravske Toplice je 22 klimatskih naprav, ki smo jih uspeli sanirati. Trenutno se ukvarjamo z energijskim objektom v restavraciji, ki je dopolnjen s krmilnikom in računalnikom. Naslednja naloga nas čaka v bazenskem kompleksu Termal, kjer bo avtomatsko voden proces bazenske tehnologije in klimatizacije. Predvidevamo, da bo do izvedbe le-tega prišlo marca prihodnje leto. Poleg tega nas Čaka maksimalna energijska izraba obstoječe sekundarne vode. Gre za vodo, ki iz hotela Ajda priteče v kotlovnico,« še zvemo od Draga Flisarja. Nedorečenost zakonov Ali se dovolj zavedamo pomena energije? Nekoč so sc lažje odločali za izboljšave, danes pa je pomanjkanje denarja v te namene. Zato se marsikje odločajo raje za nujno »krpanje«. To pa je zagotovo najslabše, »Stari projektant bo poskušal na vsak način prikriti svoje napake, ki jih mora za njim popraviti nekdo drug, Ta ima seveda določeno prednost, da odpravi ugotovljene poman-jkljivQsti. Danes si ne bi smeli več privoščiti določenih improvizacij in nedorečenosti. Strokovno se da dokazati, da bi nekatere zadeve lahko opravili drugače, kot so jih v resnici,« poudarja direktor Feringa Franc Kuhar, ki ga najbolj jezita nelojalna konkurenca in nedorečenost zakonov, zato niso redki primeri, ko drugi brez ustreznega pooblastila posegajo na njegovo področje. MILAN JERŠE * 14 vestnik, 31. kronika Zgodilo se je.. Vlom v avto Neznani storilec Je 21. avgusta med 7. in 16. uro vlomil v osebni avtomobil v Lendavi in ukradel akumulator, S tem je lastnika vozila oškodoval za 5 tisoč tolarjev. Na srečo le lažje poškodovani Tega dne so policisti obravnavali 11 prometnih nesreč, V dveh sta bili dve osebi lažje telesno poškodovani, v drugih pa Je nastala le gmotna škoda. Zaradi kršitve Javnega reda in miru v zasebnih prostorih so morali jkv-licisti ukrepati v dveh primerih, pri čemer so dva kršitelja predlagali za postopek pri sodniku za prekrške. Prijeli dva ilegalca v Dolgi vasi so policisti prijeli dva državljana Romunije, ki sta ilegalno prestopila madžarsko-slovensko mejo. Tujca so nastanili v prehodnem domu za tujce v Prosenjakovcih. Na mejnih prehodih v Pomurju pa so policisti zavrnili 25 tujcev, ker niso izpolnjevali vseh pogojev za vstop v Slovenijo. Neprevidno igranje z vžigalnikom Prejšnji torek seje 5-letni otrok v Trnju igral z vžigalnikom in zanetil požar na kopici 450 bal slame. Ta je skupno z nadstreškom v celoti pogorela, gmotno škodo pa ocenjujejo na okrog 100.000 tolarjev. Iz dosRJ še neznanega vzroka Je požar izbruhnil tudi v spalnici hiše, last I. R. iz Žepovec, kr Jo ima v Stogovcih v najemu J. P. Tudi tn znaša škoda sto tisočakov. Tovornjak potisnil avto na drugo stran ceste 22. avgusta ob 15.13 je domnevno zaradi prekratke varnostne razdalje v Rakičanu voznik tovornega avtomobila - cisterne s priklopnikom, Viljem G. iz Doline od zadaj trčil v osebni avtomobil, ki ga Je vozil Anton S. iz Rakičana. Slednjega Je od-bUo na nasprotni vozni pas, kjer Je nasproti pripeljal vozirik osebnega avtomobila Drago K, tz Malih Bakovcc. V nesreči so se sopotniki v osebnem avtomobilu Draga K., Štefan K iz Gornje Bistrice hudo, sopotnic? Angela K pa lažje telesno poškodovali. Na vozilih je za 650,000 tolarjev škode. Degalce prijeli v Murski Soboti iz smeri Renkovec proti Dobrovniku pripeljal z osebnim avtomobilom Simon Ž. iz Turnišča, ki je zaradi gostega dima zapeljal čez sredino vozišča. Pri tem pa Je spregledat nasproti vozeči avto Iztoka G. iz Portoroža. Vozili sta čelno trčili, pri čemer sc je hudo telesno poškodovala sopotnica sopotnica Simona Ž. Olga Ž., ki se zdravi v soboški bolnišnici. Nastalo pa Je tudi za 800.000 tolarjev gmotne škode. Zavrnjenih 14 tujcev Na mejnih prehodih v Pomurju je bilo zavrnjenih 14 tujih državljanov, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slovenijo. Med njimi Je bilo 5 Hrvatov, 4 Romuni, po dva državljana Češke in ZRJ ter en Makedonec. Dokaj miren četrtek četrtek, 24, avgusta, si bodo gotovo še posebej zapomnili pomurski policisti. Pa ne po večjem obsegu dela kot običajno, ampak po dokaj mirnem dnevu. Bilo Je namreč le 11 prometnih nesreč z manjšimi posledicami, na mejah pa so zavrnili 18 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo. Med njimi Je bilo največ Hrvatov, in sicer 7, zatem pa so bili trije Romuni, po dva Makedonca, Tunizijca in Nemca ter po en Avstrijec in Jugoslovan. Poginule ribe v Ščavnici 25. avgusta v jutranjih urah so v reki Ščavnici med naseljema Veščica in Pristava opazili večje število poginulih rib. Člani ribiške družine so ocenili. da Je skupna količina okrog 200 kilogramov rib. Inšpektorica ministrstva za okolje in prostor Je odvzela vzorce vode za analizo. Zasegli 110 sadik konoplje Policisti PP Murska Sobota so v petek v naselju Vučja Gomila odkrili nasad indijske konoplje, ki ga Je zasadila Darinka P. Policisti so zasegli 110 sadik konoplje, zoper pridelovalko pa bodo izvedli ustrezen ukrep. Ukradeno žensko kolo Skrb za večjo prometno varnost ne le na papirju! Bosi, septembrom nared semafor v Cankarjevi ulici? O semaforjih v Gregorčičevi ulici v Murski Soboti je bilo v javnosti že veliko govora. Zlasti še o prvem, ki že vrsto let stoji neprižgan v križišču z zelo prometno Lendavsko ulico. Tam so namreč zjutraj <» ob koncu delovnega časa v podjetjih pravcati zastoji, saj je skoraj nemogoče pripeljati na prednostno cesto. Zato je med vozniki opaziti nejevoljo, ki je lahko nevarna tudi za druge udeležence v cestnem prometu. Sicer pa se je v tem križišču doslej zgodilo že več prometnih nesreč s hudimi in lažjimi telesnimi poškodbami. Prav Gregorčičeva ulica pa je dokaj prometna, saj je to glavna povezava s severnim delom Murske Sobote, od koder je poleg velikega števila zaposlenih v podjetjih tudi precej šolarjev, ki obiskujejo tretjo osnovno šolo. Na srečo so pred leti uredili pločnik na eni strani te ulice, kar gotovo prispeva k večji varnosti v cestnem prometu. Kot kaže, večkrat omenjeni semafor v križišču Lendavske in Gregorčičeve ulice še ne bo kmalu deloval, saj ga bo treba .zaradi dolgoletnega mirovanja temeljito obnoviti, poleg pa je tudi stara zgradba veletrgovine Potrošnik, o usodi katere bi se kazalo čim prej dogovoriti tudi zaradi varnejšega prometa, kajti omenjena zgradba sega na pločnik, hkrati pa objekt zakriva pogled voznikom osebnih avtomobilov in tovornjakov, ki se tod valijo proti Cankarjevi ulici. Kot smo zvedeli, je zahtevek za obnovo omenjenega se- tik pred durmi. Ogovomost za ta semafor Je prevzela Republiška uprava za ceste, ker je Cankarjeva ulica v bistvu magistrala, po kateri poteka ogromen mednarodni promet s sosednjo Madžarsko in dalje proti drugim evropskim državam. Zvedeli smo, da je investitor teh del, ki so stala 5,3 milijona tolarjev. Direkcija Republike Slovenije za ceste. V Družbi za državne ceste so nam povedali, da so se ob urejanju tega križišča pojavljale določene težave zaradi preusmeritve prometnega režima in da so le-te sedaj odpravljene. Zagotovili so nam, da bo ta semafor začel delovati najkasneje do 1, septembra letos. V septembru pa I A t I 5 4 14 Ul M £E2L»j_ T p ..*r .(■ ■• ■ ■R “' i J KJE SI SEMAFOR - Zid zgradbe v križišču Gregorčičeve in Lendavske ulice v Murski Soboti, ki skriva jasen pt^led na »mrtvi« semafor, je poseben problem. 'y. £ 1 j » h .4 J a? I ‘I ■Sl IN POTEM SE ZNAJDI V TEM PROMETU - Zgolj ne luči na semaforju v križišču Cankarjeve in Gregoreic«*^^^ dovoli za popolno wnost udeležencev v cestnem prometu, f® | JURE ZAUNEKER j čičeve ulice v Murski večji varnostni nameravajo postaviti še dodatni semafor na pločniku za pešce v Cankarjevi ulici, kjer bo naslednje dni gost promet zaradi začetka novega šolskega leta. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na policiste, ki bodo imeli v naslednjih dneh obilico dela pri zagotavljanju varnosti na prometnicah, med katerimi zavzema posebno mesto ravno križišče Cankarjeve in Gregor- lezencev prometa se izogniti neprijetnim nesrečam s hujšimi pos}^*^ J v katerih so marsikdaj tudi pešci in šolarji. Ž*)” “ odveč, če to opozorilo '•v voznikom, ki bi hitro®' morali prilagodili treituH’"^ v katerih so marsikdaj meram na cestah. , milaN .m Policisti so istega dne ob 9. uri prijeli v mestu Murska Sobota tri državljane Romunije, ki so prejšnjo noč ilegalno prestopili slovensko-madžarsko mejo. Na mednarodnem prehodu v Dolgi vasi so jih predali madžarskim mejnim organom. Poleg tega so na mejnih prehodih v Pomurju zavrnili 3 Romune ter po dva Makedonca, Bolgara, Hrvata in Nemca ter Rusa, »Jugoslovana« in državljana BiH, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo. Dim povzročil trk avtomobilov Da Je kurjenje trave ob cesti lahko dokaj nevarno, dokazuje primer, ki seje zgodil 23. avgusta. Takrat Je občan Miran L. iz Dobrovnika kuril travnato bankino ob regionalni cesti Renk ovci-Dobrovnik. Ob kurjenju trave je nastal gost dim, ki se Je valil čez cesto v dolžini 29 metrov, zalo je bila vidljivost zmanjšana na vsega dva metra. Ob 16.10 se Je Med 15. in 25. avgustom Je neznani storilec vlomil v kletne prostore in ukradel zensko gorsko kolo. Lastnika Igorja N. Je s tem oškodoval za 30.000 tolarjev. Vlom v gasilski dom v noči na 25. avgust je neznani storilec vlomil skozi okno gasilskega doma v Andrejcih in iz gostinskega lokala ukradel cigarete v vrednosti 35.000 tolarjev. Prijeli tri ilegalce in zavrnili 32 tujcev Minuli petek so policisti v Murski Soboti prijeli dva državljana Romunije, lendavski policisti pa enega državljana Romunije, ki so ilegalno prišli iz Madžarske v Slovenijo. Vse tri so predali madžarskim organom. Na pomurskih mejnih prehodih pa so tega dne zaradi neizpolnjenih pogojev za vstop v našo državo zavrnili 32 tujcev. Poleg tega so policisti obravnavali še sedem piometnih nesreč z gmotno škodo in dve kršitvi Javnega reda in miru. »Zaradi sejma« ob avtoradio V noči na 27. avgust je neznani storilec vjomil v osebni avtomobil, last B. V. iz Spodnjega Boča. Avto je bil parkiran v Mla- maforja že dan, zato je pričakovati, da bo do ureditve prišlo še letos, najkasneje pa prihodnje leto. Nov pajc semafor v križišču Gregorčičeve in Cankarjeve ulice v Murski Soboti. Ta že več kot mesec dni le utripa z rumeno lučjo, zato ljudje nenehno sprašujejo, kdaj bo dokončno deloval, saj Je novo šolsko leto dinski ulici v Gornji Radgoni, lastnik pa na sejmu. Iz avla je izginil avtoradio. Stop za sedem ilegalcev Sobotni dan in noč sta bila usodna za sedem državljanov Romunije, ki so ilegalno prestopili slovensko mejo. Policisti so tri med njimi že predali mad Žarskim obmejnim organom, štiri pa so poslali v prehodni dom za tujce v Prosenjakovcih. Avtomobilist izsilil prednost mopedistu Zaradi domnevnega izsilje vanja prednosti voznika osebnega avtomobila Pavla T. iz Teša-novec, ki seje vključeval v promet in pri tem izsilil prednost pred kolesarjem z motorjem Janezom V. iz Murske Sobote, ki Je vozil pod vplivom alkohola, se Je v soboto ob 12.15 v Kocljevi ulici v Murski Soboti zgodila prometna nesreča. Pri padcu se Je Janez V. hudo telesno poškodoval in se zdravi v murskosoboški bolnišnici. MJ Poroke V Upravni enoti Murska Sobota so se poročili: Slavko MALOK, dipl, ekonomist, iz Veščice, in Mihaela GRAH, dipl, ekonomistka, iz Vidonec; Milan ŠTIBLAR monter telefonskih naprav, iz Satahovec, in Zdenka BRODNIK, delavka, iz Ljubljane; Marjah ZVER, strojni mehanik, iz Bratonec, in Liljana BALAŽIČ, tekstilna konfekcionar-ka, iz Dokležovja; Darko ZADRAVEC, polagalec tkanin, iz Lipovec, in Silva TRATNJEK upravna tehnica, iz Lipovec; Andrej ZADRAVEC, strojni ključavničar, z Melince, in Mateja ZADRAVEC, pomožna šivilja, iz Lipe; Janez HORVAT, likalec, iz Bogojine. in Martina JEREBIC, tekstilna tehnica, iz Gančan. i -■♦j- e I i ZLATA POROKA LAHOVIH S CVENA - 50 let s"«a sta praznovala zakonca Lah s Cvena v ljutomerski občhu- .< rojena pri Mali Nedelji: Anica (Šumenj 1. junija junija 1920. Anica se je s 17 leti zaposlila kot tkalka r st je izučil za usnjarja in dolga leta prebil na std se preselila v Ljutomer tn si Fotografka: D. Topolinjak - J t tkalka v «delu v leta 1953 zgradila biš» ** | ZLATOPOROČEHCA^I' KOHEK - 50 let ., KUHEK - so lei i življenja sta v dr«i’^jgl lFrA0ia nraTnAVflIa krogu praznovala 764**^ Fobija in 72-le■ Ijl uu > ta' veliko veselje h®** ~ st vnukov, J, i- Šest vnukov, J SflS ^^LjJ^avgusta 1995 75 I A' N I t 5 I I odsevi mladosti Volk in jagnje Goslač na strehi 1 J i d« 6 F i 1 J 11 II I* '■fi i;U^' 1^ h n--;, t I I I b r< I t I / Kt sprehajal mlad volkec. Njegovi predniki - Mek l^ pradedek - so bili vsi krvoločni in so pojedli • Krjiui je prišlo pred oči. Volkec pa si je obljubil, dane ubil nobene živali. je -a^^'^ lačen in ni vedel, kaj bi pojedel. Zagledal ieicM*’ Sline so se mu pocedile, pa si iil »t' moram držati.« Stekel je k njemu in ga vpra-jedellf’ ,pomagam čez reko?« »Ne, nc, ti mc boš po-sem branilo jagnje. »Veš, jaz nisem navaden volk. Jaz in nrSi ‘r* sklenil, da nc bom krvoločen obljubim Obljubiš?« seje čudil jagenjček, »Ja, pojedel. Ko ►Hvm [i * volkec nese jagnje cez reko, ga mami, da bi ga pa ga naposled le prenese, se mu jagnje zahvali: zlati volkec!* Volkec pa bliskovito plane po ja- *“5«kuingapoje. ' - - - ^uk. Jabolko ne pade daleč od drevesa, JERNEJ JAKOPINA O S Crenšovci Bilo je sončno popoldne. Ob trinajsti uri smo se z avtobusom odpeljali v Maribor, kjer naj bi si ogledali muzikal Goslač na strehi. Med potjo sem premišljevala o velikem mestu, operni hiši in sploh o tem posebnem dogodku. Kaj hitro smo prispeli v Maribor. Učitelj nam je pokazal operno hišo, nakar smo lahko šli po mestu. Vsak je šel v svojo smer m imeli smo kaj videti. Izložbena okna so bila bogato polna, ljudje so hiteli po nakupih, dišalo je po pečenem krompirčku. Kazalec na uri sc je hitro pomikal proti peti, ko smo morali priti nazaj k operni hiši. Vrata so se kmalu odprla. Pravi čas. saj je zunaj postajalo vedno hladneje. Zagledala sem veliko belo sobano, ki so jo krasile lesketajoče se luči. Na stenah so bila ogledala, vse se je bleščalo. Plašče smo odložili v garderobi in stopili v veliko dvorano. Sedela sem v parterju, v prvi vrsti. Oder od daleč ni bil videti velik. Zagrnjen je bil z rdečo zaveso, obrobljeno z zlatim trakom. Pred mano je sedel orkester, slišalo se je preizkušanje glasbil. Luči so sc ugašale. Zastor seje dvignil in videli smo igralce. Najprej jih je bilo le nekaj: peli so, se pogovarjali. Kmalu so izza zavese prikorakali pevci, ki so peli v zboru. Oglasila se je Darja Švajger. Pela je s tolikšno cner- Moja ura Moja najljubša ura je budilka. Kupila mi jo je babica v Bratislavi. Je okrogle oblike in rdeče barve. Številčnica je bele barve z velikimi črnimi številkami. Pod številko šest pa piše »Made in Czechoslovakia«. Kaže točen čas in stoji na omari v moji sobi. Poganja jo vzmet, zato jo moram vsak dan naviti. TIMEA PODGORELEC DOŠ Dobrovnik Srečanje s Francetom Bevkom Knjiga je moja najljubša prijateljica. Po vsaki prebrani knjigi se počutim bogatejšo. Skoraj ne mine dan, da ne bi šla v šolsko knjižnico. Pogosto berem tudi zvečer pred spanjem in včasih kar s knjigo v roki tudi zaspim. Nekega večera sem v postelji brala knjigo Pestema. Začutila sem, kako so moje veke postajale težke. Toda knjiga je bila tako zanimiva, da nisem mogla prenehati brati. Tedaj pa je prišla v sobo mama. Ugasnila bi bilo, če bi vse ure nehale delovati? koketa tAni . gledam st P'oea jutra sc zbudim, in nc da bi vstala s postelje, po-hriba^fV ■ ® svojimi svetlimi žarki dvi^ kje je moja "^“^pterim na nočno omarico. Ura. Ni je. »Mami, ali, trte tnam jezno vprašam. »Prišli smo v obdobje brez ure,« ■»ezaiii^ vodno, šc doda: »Od zdaj naprej nc bomo ^pim. »Življenje brez ur?« veselo priznam in Sc malo »rt ju jezno vprašam. »Prišli smo v obdobje brez ure,« 'on« fn visoko na nebu, sem sc odpravila v Solo. ^Poredi)T ilovice učencev šc ni bilo. Očitno sije vsak drugače So?* ie''*^' *^j'**mj moramo najprej v šolo. Kaj počenjajo drugi? Tanja. »Sedaj bo vse drugače, lepše in boljše! •be kartali* ^'kla. V Soli nam ni bilo dolgčas. Med poukom '*pr(tj ni l’?® rogali, skrivali in počeli mnogo drugih stvari, za kate-[b ni nihA/ Zelo smo bili razposajeni. Prvič se je zgodilo, da Skratka, počeli smo vse. kar smo si zaželeli. so počasi prihajali v" ' " ' ‘ smo vse. kar smo si zaželeli. I zath, 3 P®^3®1 prihajali v šolo. Sploh se niso opraviče- nih pisan-R^ Sonce je začelo počasi zahajati. Nebo je bilo polno “'h Pričata I Odpravila sem se domov. Doma sta me že v skr-'^"'aj dan Bala sta se zame, ker me tako dolgo ni bilo, ^Piehu dejalo' omejen z uro. Navaditi se bosta morala,« sem v L'»dalj ycdno bolj se je temnilo. Po večerji sem dolgo v noč ^Ptlasem^^.*^' P®'" prijetnih dogodivščin, jc bil za mano. I ^»sledni, ■ bila v drugem svetu. Poglei) J'*'™ meje zbudilo zvonjenje. »Kaj je zdaj to?« prestra-n*' sebe. Ugotovim, da jc to budilka, ki me spet ne bi bil omejen z uro, jc bila le žcUa nas, ki smo bcnjcni s časom. MOJCA KLEMENČIČ OŠ Gornja Radgona 'Izdali oci ... in tam njihov katerih sc L ne sli[i, Ph?’’''^rov J®"? >vliai, se namre~ projekt in ‘e ...... '»likov ^',^®®spot, ki ga Pa kateri “ ^ole-Pa je (e vpra[anje. *** St ■ jo P’‘od krt' ti J ®®teck?"i* kompaktno glasbo. ‘O tl!. ..“ISt skl .JL E bi-----------katc-yi,adb Na njej pa fc. ■'bi Di(„^Pro znane. Lahko Kn"PHctcn Lahko Poslufalci ir[e glasbe in tisti, ki jim rave in techno ne gresta , prevc” v uho, bodo gotovo vese- ,i li, da skupina Sepultura snema material za svojo novo plo[ o z delovnim naslovom b. Najeli so studio v Phoenizu v Arizoni in pri”akujejo, da bi s trdim delom album končali do za”ctkla leta 1986, A Jf* Bobnar skupine Scorpions Herman Rarebell je s pomo jo kitarista Dečja bposnel hard co-re verzijo swing skladbe In The Mood, iti jo je izvajal Glcn Miller, @c!ijo, da bi to skladbo izdali tudi na singlu. D, / Bobo ŽLmikrofonom s, •*« J._________ je bil Bobo r ®‘'Pve "" P3 jc Mi? ples-1 ^3s teh-noS P“ zahte- 61 J' l Ml lil fV«ww^ I Daj n ja alOa rtdsD ■ se je začnola brl^a ■ smo prpravleni kak si B 80 tudi v ton leti na ■ zvoljeni poskrbeli, premiSlavanji je Bele 3) r poaillla pokoSena konopl*'^ > na novo Solako leto, n» sigdar. Tak kak snkSe lato, t* najviSlSi, najbole odgovor«š<^ ka puno vsega fali- premiSlavanji je Beleki že p4 na pamet prižls £ na staro nouto: Stoji učilna zidana, pred nas je spet postavljena, se kmalu vrata nje odpre, po znanje se bo vanjo šlo. Nakupit' treba šolskih knjig, so glave staršev polne brig; za "rukeak" knjig in zvezke vas kar cela šc nekaj zaenkrat alB* f plača v franže gre. knjig v prodaji ni, se jih ne dobi. jih brihtne vodstvene glavč natisnit dale bodo 'že". Fočasen šolnifiki je svet, nihče ne more ga podret, učencev nekaj s časov teh, v poslanskih že sedi klopeh. Tako se izrojeva rod, to vidi danes se povsod; če "folk" učiteljski bo spal Se bolj naS tod bo len postal. Brat OŽouJJ Čez 55 let 12 milijard umetnost ljudi va. On: Spoznal boš, da si v bistvu šele na začetku poti in daje še vse pred tabo. Nekdo ti bo vrnil nekdanjo uslugo in ti s tem veliko pomagal. Potrebno pa bo še veliko dela, preden se bodo začeli kazati pravi rezultati, LEV Ona: Dobra novica te bo povsem pomirila, nekdo pa bo to prav lepo izkoristil. Obeta sc ti prijeten in romantičen konec tedna, iz katerega lahko nastane celo trajnejša zveza. Zato nikar preveč ne omahuj, ampak... On: Prevečkrat si zadajaš skoraj nemogoče naloge, pozneje pa se zaradi tega pred^aš melanholiji. V prihodnjem obdobju se r^e posveti realnim ciljem in videl boš, da se sreča lahko nasmehne tudi tebi. DEVICA Ona: Še vedno si nisi uspela razjasniti, kako ti je sploh uspelo narediti nekaj tako sijajnega. Nikar se preveč ne razburjaj zaradi nastalih razmer, ampak jih raje dobro izkoristi. Obetajo sc ti problemi s partnerjem. on; Nikar se nc zapiraj vase, ampak poglej okoli sebe in kaj hitro boš opazil kopico ugodnih kombinacij tako v ljubezni kot tudi poslovno. Torej se ti v bližnji prihodnosti obeta precej živahnejše življenje od dosedanjega. TEHTNICA Ona: Nekdo te zelo pogreša, vendar ti tega na noben način ne bo hotel priznati. Konec tedna boš pristala na divji zabavi. V prijetnem razpoloženju boš izdala nekaj, za kar bi bilo bolje, da bi ostalo Na letošnjem umetniškem bienalu v Benetkah, enem od svetovnih festivalov modeme umetnosti, se je v francoskem paviljonu predstavil tudi znani francoski umetnik Cesar. Umetnina na sliki je nastala s pomočjo desetih starih avtomobilov, ki pa, kot kaže, sploh še niso za odpad. Če jih uporabi strokovna roka, nastane občudovanja vre- dna umetnina. bniK'. a p 1 S. L-tij 4 Število prebivalcev n j se lahko do leta 205® čc se svet ne bo zni«rU‘ opozorila konfercnepo^ populaciji v Kairu, populacijskega fon^ narodov menijo, da prebivalcev na svetu, i prebivalcev na w jih je 5,7 milijarde. zraslo do 7,1 miliJ^’’® ' jpil. 2050 pa naj h’ na skoraj 12 I milijard J skrito. On: Vaša sumničerya se bodo pokazala kot povsem zgrešena, zato je še nttibolje, da se čimprej opravičite. Kar pa se tiče vaše poslovne naložil, sc nikar ne vznemirjajte, ampak se kar pogumno spustite v nameravano naložbo! .ŠKORPIJON Ona: Nič dobrega sc ti nc piše’ Še najbolje bo, da se potuhneš in počakaš na kakšno ugodnejše obdobje, Prijatelji te bodo sicer vabili, a se jih boš na vsak način hotela otresti, kar ti bo tudi uspelo. On: Poskusi se umiriti in ponovno se bodo pojavile nekdanje priložnosti, ki sijih po neumnosti zapravil. Obeta se ti težak poslovni sestanek, iz katerega bos lahko potegnil dober nauk in kasneje tudi dobiček. I! * B < *■> S jr [hi 1^ 5 » 9 *I k rv * I■ »• 1 -L ' I. >9 ‘ T STRElSC Ona: Tvoja skrhana zveza se bo ponovno okrepila, po drugi strani pa se ti bo nenadoma odprla povsem nova alternativa. Sklenila boš zanimivo poznanstvo, ki ti bo v prihodnosti prineslo še obilico I /4- V"* Minule majske dni sp v znanem celovškem Minimundusu postavili pni objekt tudi iz naše mlade države. Komisija, ki izbira znamenitosti od tu in tam po svetu, se je ob predstavitvi Slovenije odločila za Plečnikovo Narodno in univerzitetno knjižnico. Kot večina objektov Minimundusa je tudi ljubljanska Narodna in univerzitetna knjižnica izdelana v merilu 1: 25, obenem pa je na tem prostoru, kjer so znamenitosti z vsega sveta, zavibraia tudi naša zastava. dnjih 25 letih jc lik napredek na stva in izobraževani^- j । med bogatimi in še povečuje. Najhujše , razmere so Se vedno * = Afriki, lyer je tudi n^* vljenjska doba; živijo do 50. leta, žen) 55. V Afriki živi danf» J milijonov ljudi, >u.n„Tv.L;10<’^s9 bivalcev v tem delu ■ ■ - « jj 55. v Afriki živi som HTV. Le 11 ■i <■ I blja kontracepcijska A odstotki teh pa so Japonskem. Kitajal^^^M aAtiii in ^AvArni tCf J goliji in Severni wr Vestni^ c S l t II i ! 1 r i ( I I I t t ( i < t ) t d I I I I i I f i l 1 ( dobrih reči. Od: Kar naenkrat se boš znašel pred kočljivo odločitvijo, ki bo pomembno odločala o tvojem nadaljnjem življenju. Nikar se ne prenagli, ampak raje dvakrat premisli, da ti kasneje ne bo žal. Pričakuješ lahko pomemben telefonski klic. KOZOROG Ona: Četudi se ti včasih dozdeva, da se lotevaš nemogočih stvari, ti bo v pravem trenutku uspelo premakniti pravo pravcato ledeno goro. To ti bo marsikatera prijateljica zavidala, zato tega nikar ne obešaj na veliki zvon. On: Potrebno bo potrkati na prenckatera vrata, preden se bo uresničila tvoja stara želja. Ti pa si kar nekoliko prelen ali enostavno misUš, da sc vse dobro končalo. Stori žc nekaj, da ne bo prepozno! VODNAR Ona: Tvegana napoved ti lahko prinese prenekate-ri zaplet, ki bo bolj komičen in te ne bo kaj prida porizadel. Vsi skupaj se boste predvsem zabavali. Nekaj bo prišlo z zamudo, a bo vendarle prišlo. Ob: Poslovni uspeh ti bo prekrižal sicer dobre načrte v ljubezni. Je že tako, da jc pomembna predvsem ekonomska varnost, za drugo pa si mnenja, da boš že še poskrbel, Pazi, da te ne bo preveč zaneslo... RIBA Ona: Še vedno ti ne bo odpustil napake iz preteklosti, vendar nikar nc obupaj. Tudi on si vse bolj želi pomiritve, edino kar mu jo preprečuje, je : f€4f ^S9ptt^ I ptJVA^ c;: pe/j Ptf te A/t Dir. I 7/ fr 43 U njegov ponos. Poskušaj sc mu približati nekoliko drugače... On: Ko boš blizu zmagi, seje boš skoraj ustrašil. Nikar ne omahuj - vse si si zaslužil, in to več kot pošteno. Tako boš imel sedaj več Časa zase in za svoje zasebne načrte, ki so vse prej kot skromni... I f! Ci/A/ fzvact’ Te' v 17 zaj^akogarnekaj Zdravniški nasveti ; IKZnmUEDOJKE »1 1«^!' tlJ^-"f! ii*^ V" T«r ri' (l* J 5 I,. '/I zl z: r/t ''i ll 1 I it [. začne razmišljati življenja to«. nastopi bolezen, “ ’'*^'‘®'"'J’=nredter E ‘‘vomov S. ienshh L “ malignomi pri Vsako iJ™ mesto. Sloveniji sko-iileta število narašča '•avečin??* žalostno jc, ženskah f>] ?on i. se in novih tudi za rak “Olczen odkrijemo opozorila S^Mltrb^S^^^^^ostizgodnje-tla i«dpUkc in na sodelflva IP . ■ - te^i pornembiiu JHt- tn A»J ■ “•' ' I če žflutlaJ. leta slasti ženske okoli Pogosteje Ta ? L sestra sla tKilno nrifu Oziroma so ^'^hfin ul * ’*’^nopavzo. Po-način ll Ta mati ali sestra sla nis J* raz- ai dojeniL^'^ ®t‘'ani pa naj Pfet* njim, Žen- ** ^oj- 'sliio Za 'večb ponovitve ZfioHn- PG pfej zdravih. J® odkrivanje raka <«8 •j!j!|cjTuiAš~i, ••hf i na dojki, je potrebno najprej redno mesečno samoprcgledovanje dojk. Ce imate še menstruacijo, je najprimernejši čas nekaj dni po perilu, sicer pa si izberete katerikoli dan v mesecu. Če bi dojke pregledovali tik pred mesečnim perilom, lahko zatipamo velikokrat vozlišče, ki je posledica hormonskega dogajanja v telesu, značilnega za to obdobje. Pomembno je predvsem, da si pregledate obe dojki v celoti, zato pa je potreben ustaljen vrstni red. Kot vsega drugega, se je tudi tega potrebno naučiti, in to tako, da nam postane samoumevno kot na primer umivanje, česanje ali obisk pri frizerju. 1, Najprej se slecite do pasu in stopite pred zrcalo. Z rokami, spuščenimi ob telesu, si oglejte obe dojki. Pozorni bodite na spremembo oblike dojk, na otekline, vdolbine, nagrbanče-nosl kože, izcedek iz bradavice ali ugrezanje le le. Spremembe, omejene na eno dojko, so zelo sumljive, 2. Postopek ponovite z rokami, dvignjenimi nad glavo. 3. Nato lezite na hrbet in si dajte pod ramena blazino. Začnite pregledovati na primer levo dojko, pri tem iztegnite levo roko nad glavo. S konicami iztegnjenih prstov desne roke pa postopoma pretipajte doj- ko. Začnite na zgornjem notranjem delu dojke od prsnice do bradavice, nato nadaljujte s tipanjem spodnjega notranjega dela, sledita zunanji spodnji in zgornji del od pazduhe proti bradavici. Na ta način boste pregledali celo dojko. Na koncu pretipajte še pazdušno vdolbino. Pozorni bodite na zatrdline, ki jih otipate večkrat na istem mestu, ki se ne spreminjajo z mesečnim perilom in trajajo več kot mesec dni, 4. Postopek ponovite še na nasprotni strani. Temu osnovnemu pregledu sledijo zdravniški pregledi dojk pri izbranem zdravniku. Pri ženskah pod petdeset let morajo biti vsaki 2 do 3 leta, pri starejših vsako leto. Poleg tega imamo tudi posebno rentgensko slikanje dojk, imenovano mamografija. Je med najbolj zanesljivimi diagnostičnimi metodami za odkrivanje raka dojke. Uporablja se pri ženskah po 35 letu, in to ne le, ker je rak v tem obdobju najpogostejši, temveč zato, ker začne v tem obdobju žlezno tkivo dojke nadomeščati maščobno. Posledica tega pa je, da postane tumorsko tkivo, ki je gostejše, lažje vidno. Mamografija se lahko opravi nekaj dni po menstruaciji. Priporočljivo je, da opravi vsaka ženska pri 40 letih osnovni mamogram, nato pa vsaka 3 leta. V primeru večje ogroženosti se priporočajo tudi pogostejše ponovitve. Vse zatrdline oziroma bule, ki jih odkrijete, še ne pomenijo, da gre za rak. Večina jih je na srečo nenevarnih, vendar je klub vsemu posvet z zdravnikom nujen. Za natančnejšo razjasnitev je potreben pregled tkiva pod mikroskopom, C e sc izkaže, da gre za rak, je osnovno zdravljenje odstranitev dela dojke, v kateri je tumor. Sele v primeru, da se je bolezen že razširila, so potrebne večje odstranitve tkiva, poleg tega pa še hormonsko zdravljenje in obsevanje z rentgenskimi žarki. Da pa preprečimo tako napredovanje bolezni, mislimo na zdravje takrat, ko smo zdravi, in to naj nam postane osnovno življenjsko vodilo. Br. Alenka Benkovič Kuhajte z nami d.d. MARIBOR PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2a tel,: 31 760 l^niJSKITŽIVILSKENt SEJMU V GORNJI RADGONI ' '0% popust ZB varilna aparata VARSTfiOJ , i. kt! Vi ,hcclcr«. nnei. Ciljal na dve zadnji nogi- 7 jgirj --------------dobi 5 f a411 samo eno nogo, doni sekund k skupnemu začne meriti, ko vol začne menti, ko voi P' linijo, in konča, ko >“J’ unijo, in Koiivo. b.-” določenem mestu in tekmovalcev obrnjena .ixini sevH*%!, gemu. V tej veščini se v tako preskušajo žetiskfF to strogo moški šport- Mislim, da vezna m prav je, da lenem s tipično kije na njihovih Obstaja še mnogo riških športov, kijih in jih tudi ne skušam / so nogomet, »basebaU* (Nadaljevani« P"" J 1 [U' 3 SCSTDCSCT ITT KOPALIŠKE I I KULTURE v MU2SKI SOBOT11 IDEJE MODERNE ARnimOURE SO PRirUJALE PR« KOPAUSCA Sam je že v naprej sestavil ti-nančni in delovni načrt: stroški izgradnje kopališča naj bi znašali 150.000 Din, občinski odbor bi prispeval 5000 Din, ostalo pa bi prispevala vsa obstoječa društva in korporacije ter dobro situirani zasebniki. Na ta način naj bi zbrali slabo polovico predvidenega zneska, za preostalih 80.000 Din pa bi zaprosili še nekatere višje organe in institucije: ministrstvo za narodno zdravje, ministrstvo za socialno politiko in vzgojo naroda, banovino, higienski zavod itd. Računal je, da bo kopališče imelo letno okoli 15.000 Din čistega dobička in da se bo ta dolg amortiziral približno v petih letih, (Gradbeni stroški so kasneje znašali okrog 300.000 Din ). Občinski odbor je idejo soglasno podpri ter sklenil, da bodo začeli pobirati prispevke v obliki deležev po 1000 Din. Ti se bodo šteli kot brezobrestno posojilo in se bodo delničarjem izplačevali vsako leto glede na rentabilnost kopališča. V želji, da bi se kopališče začelo graditi že v tekočem letu, so za kopališki fond namenili predlaganih 5000 Din ter nemudoma sestavili Izvršilni odbor, v katerem so ob Hartnerju bili še: Pertot, Čeh, Hol-cman, LanŠČak, Cvetko, dr. Gregorc, inž. Lah, Lipič, Nemec in Hofbauer. Za izvajanje gradbeno- tehničnih poslov pašo določili dipl, arh. Franca Novaka, (MK, 111/31, 15. 7. 1934,str.2) Kmalu je tudi v javnosti stekla velika akcija in župan Hartner, ki se je za zadevo osebno zavzemal, je začel občane prepričeval v nujnost takega objekta, nazadnje pa je izvedel še javno anketo. Pred anketo, ki se je vršila v zbornici občinske uprave, je imel govor, v katerem je poudaril, da drugi manjši kraji že imajo svoja kopališča, *ker so uvideli vso važnost take naprave za splošne zdravstvene razmere svojega prebivalstva«, ter nadaljeval, da je »kopališče za naš kraj še bolj važno, ker Ledava s svojo blatno vodo ni primerna za kopanje, Mura pa je predaleč.« Svoj govor je zaključil z besedami: »Voda in soince je predpogoj našemu zdravju, zato je naša dolžnost, da to nudimo predvsem naši mladini radi resnice, da le v zdravem telesu biva zdrav duh.« (MK, (V/20, str. 2) Udeležba na »referendumu« Je bila ogromna in večina občanov se SOS s telefon za ženske Irt otr^e. Žrtve nasilja oei 441 993aH97 82, od 18. do 23. ure. je odločila »za«. Pojavili so se prvi darovalci, med njimi na prvem mestu prav Hartner in Benko vsak s prispevkom 3000 Din, ob številnih posameznikih, ki jih je sproti objavljala Murska Krajina, pa so denar za gradnjo nazadnje prispevale tudi nekatere b^ovinske institucije. Denar je torej pritekal, načrti so bili več ali manj pripravljeni, pa vendar se je občinski svet znašel pred nerešljivim vprašanjem: Kam kopališče namestiti? IZBIRA LOKACIJE IN BORBA ZA OtlRANITEV EAZANO^UE Izbira lokacije je bila velik problem, saj bi lahko imelo ponesrečeno situiranje bolj negativne kot pozitivne posledice. Problem je bil toliko večji, ker je bila večina zemljišč v okolici Murske Sobote že razparceDranih in prodanih. Za ponazoritev Novakovega predloga, da se kopališče in vsi športno-rskreativni objekti postavijo v določeno cono, bo še najbolje, da se v originalu objavi del njegovega besedila Iz leta 1934, v katerem javnost prepričuje v nujnost ohrani-fve naravnega parka Fazanerije: (Tekst z naslovom Naše kopališče, ki je bil objavljen v Murski ' 1 i z' n. 'I 1 _ L kdo pove zahteve deset generacij za nami? S smotrnim programom, ki mora segati daleč v bodočnost, pa vendar lahko olajšamo delo kasnejšim rodom. Na tem kompleksu je dovolj prostora za vse panoge športa, ki se deloma že gojijo pri nas, ki bodo katerem bi se čulB ščenega, prav posepn .,;amiaaina, ,, Sem bi se na^ metno igrišče, ki rršj “-^r* Sen center celotne rog tega igrišča bi se lišče, katero bi sluzilo jočd mladina. I I I t 1 I i ! I I I i 5 M IJJi I I ■___________ V Fazaneriji so leta 1936 uredili še stadion S. K. Mure z delno pokrito trlbunOi častni naziv »Stadion Viteškega Kralja Aleksandra L Zedlnltelja«. | skemu športu, raznovrstne skoke- Krajini (111/32, 5. 8. 1934, str. 1, 2), sicer ni podpisan, vendar se na prvi pogled prepoznajo Novakove ideje in njegova specifična dikcija, fako da smo lahko stoodstotno prepričani, da je to njegovo avtorsko pisanje.) «... Idealna lega tega lepega kompleksa bi se dala tudi idealno urediti. NI treba misliti samo na to, kar bomo lahko samo mr zgradili, generacije se obnavljajo in ali lahko pa v bodoče zavzele Se večji razmah; zato ne smemo na slepo začeti z gradnjo kopai/Sča, ki bi z rtesrečnim situiranjem gotovo bilo samo v napotje celoti. NI treba misliti na Musolinijev forum v Rimu - saj smo tudi z malim zadovoljni - čeravno včasih godrnjamo. V zatišju že obstoječih velikih dreves, ki obkrožajo ta del zem-Ijišča in katerim menda še nc preti sekira, bi se naj uredil kotiček, v žene/ seveda za p trudom - ton sonca. k 1 il jggtoik. 31. avgusta 1995 19 i Povratna tekma pokala pokalnih zmagovalcev Šport ! Prva mednarodna zmaga Mure, 'pi‘ iitf zmagovalec odločen v litvi -—:::_________________________________ ■f? tekmi pokala pokalnih zmagovalcev je Mura Soboti premagala ŽaJeuis iz Litve in dosegla or v Soboti premagala Žalguis iz Litve in dosegla prvo ^^ednarodno zmago. Žal pa so se v prvo kolo za pokal cjtH pokalnih zmagovalcev uvrstili nogometaši Zalginsa, er so Ž gol v gosteh (2:1). Na prvi tekmi v Vhniusu namreč 5^1! ^^^Ijočani dobili dva gola, dosegli pa niso niti enega ( . )’ 8® Mure. S® Pi^jivili Dc evropski S/t^AalMUEFAh* vp«. ’'’«l Hm« doiivf!i minimalna F« htti« mednarodnih 1^1 Ast Sobočanov, saj je hT ■ ? , *iriav a' , prvak baltiških 1 državni prvak Li- l '»'t lih, pokalni pr- ’^t5w2’.\^'’j^''''stahpa ‘j Muršič Tekmo v Murski Soboti si je ogledal tudi predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl. Povedal je; »Tekmuje bila dobra, in čeprav je zmaga premalo, ker je odločila prva tekma v Litvi, se Sobočanom ni potrebno sramovati. Tudi prva mednarodna zmaga nekaj pomeni in je nova izkušnja za naprej. Čestitan Sobočanom za organizacijo.** 4' t' ki so se ptijftvUi DB evropski v pre- »tokrat solid- mednarodnih p I, 4’^ ! I I I Vladimir Kokol, strelec prvega gola na tekmi, v svop značilni akciji ............................................................... pr- I ima I npKKnXan- I nastopili v h^i^^skas s?? [^'^itedauskas, ff Cit' poraza drugo na I, at*' >-avM^'''*t*uLlive..Sre- I (ij siesfjjL Sobočani •« ^leJ hiSnHl-l. . i«*: in Jan- pa je s 13 I r 1 j so že Igre povedli as. “*UCna ' re'AMa i;- Kranj-)(,^'^'•4 prcrtii ji- ' ''ra-________________________________________________________________________ 'n kal hhr^ Sodniku nojht iz Grčije ter moštvi Mure in Žaligirisa prihajajo oa r Soboti. lepi akciji z Gajserjem z glavo 17 K *■’ O Oi ti:' «ei6 rfnk ol^rambi, 6ttP® 4^ minute pi / i>ai7«‘AšaitiK J: >t«t47'*čzan-^- ■ lus, ■ Zatem *' vratarja I hladen B Jtv 1 ■■"hevarJ- ^^padov, ki 1 ■';vt^’^inuti^‘?’’.A'®”cevičius B 'iG,‘^-^*i4e kk^®^®^‘’neodloč. B Po^' ’’’’’“P‘ 1 Kljub te- ize- go- poslal žogo v mrežo in zagotovil Muri zmago. Čeprav se nogome- ___________tašem Mure ni izpolnila želja po 'I lepo podajo uvrstitvi v prvo kolo pokala po- On,’"’**! i« edii prvi kalnih zmagovalcev, niso razoča- tri minute pred ŠM-edli prvi u J • ■'^4- Marin Kovačič, trener Mure, si daje liuška. J I Nogometaši Mure. Stojijo od i leve: Bakula, Černjavič, ! Alihodžič, Breznik, Poljšak, I Stampfer, Brežic, Baranja, I Gajser, Kokol in Cifer. Ena od akcij na tekmi - . -i ■‘A rali Številnih gledalcev. Gotovo j pa so si pridobili novih ;:;«lna- l rodnih izkušenj, a žal bodo mo- f_______ rali še počakati, Feri Maučec, Fotografije; Jure Zauneker ----------------------------------------------------- Mura: Žalgiris 2:1 (1:0) Murska Sobota - Igrišče Mure, gledalcev 4.500. Sodniki; Bikas, Varouhas in Kazhaferis (vsi Grčija), delegat; Cagnion (Francija). Strelci; 1:0 Koko) (H), !;J Vencevičius (73), 2;1 Alihodžič (90). Mura; Černjavič, Baranja, Kokol, Cifer, Poljšak, Alihodžič, Brezič (Kmetec), Gajser, Breznik. Bakula, Stampfer (Biou-de^. Zaigiris; Koncevičius, Žvirgdauskas, Rimfcus, Suliauskas, Stonkus (Pukclevičius), Vencevičius, Mikulenas, Tereskinas, Preikšaitis, Baltušnikas, Jankauskas. Alihodžič po zmagovalcev Mura ’ zlaigins si j* oeledalo okrog 4.500 ljubiteljev nogometa. Zdravnik dr. Avgust Hodošček pomaga ob poškodbi kapetanu Mure Marjanu Bakuli. Na levi igralec Mure Ingmar Bloudek, na desni fizioterapevt Franc Jančar. v. X.; t r V ir-U’ A t W-' "h M •a* BLACK «6R|N60SB«i Navjitska skupina Mure Black tfirlnt« M svojem obAčajatm prostoru spodbija svoje nogometaše. 20 vestnik, 31. avi ustajj^ Šport Prva državna nogometna liga Mura : Izola 4:0 (1:0) Murska Sobota - Igrišče Mure, gledalcev 1,500. Sodnik: Novarlič (Maribor). Strelca: 1:0 Alihodžič {19), 2:0 Alihodžič (66), 3:0 Hlebalin (79), 4:0 Hlebalin (90). Mura: Černjavič, Baranja, Bloudek, Cifer, Poljšak, Alihodžič, Breznik (Krančič), Gajser, Sous (Hlebalin), Bakula, Kokol. Gorica: Beltinci 0:0 Nova Gorica - Igrišče Gorice, gledalcev 1800. Sodnik: Govedare-vič (Ljubljana). Beltinci: Mojovič, Godina, Nejman, Sirk, Uč, Šarkezi, Črnko, Cirkvenčič, Baranja, Herceg (Džafič), Škaper (Cener). Druga državna nogometna liga Koper: Nafta 0:1 (0:1) Koper - Igrišče Kopra, gledalcev 150. Sodnik: Kos (Prevalje). Strelec : 0:1 Dominko (44). Nafta: Starovasnik, Hozjan, Kelenc, D. Novak, Kbveš, Gabor, Hranilovič, T. Novak, Prekazi, Tadič, Dominko. Tretja državna nogometna Uga Bakovci: Dravograd 2:1 (0:0) Bakovci - Igrišče Bakovcc, gledalcev 250. Sodnik: Rajh (Ptuj). Strelca: 1:0 Gabor (54), 2:0 Gabor (60), 2:1 Deželak (80). Bakovci: Šiftar, Holcman, Buzeti, Papič, Jančar, Bencak (Cener), Cipot, Kokaš (Gabor), Fras, Zrim (Erniša), Baranja. Kungota: Beltrans 2:1 (0:0) Kungota - Igrišče Kungote, gledalcev 150. Sodnik: Jozič (Velenje), Strelci: 0:1 Ropoša (52), 1:1 Cmčec (52), 2:1 Eferl (59). Beltrans: Kuzma, Veberič, B. Osterc, Hošpe), A. Osterc, Golob, Ropoša, Vozlič, Makoter, Z. Osterc, Puhar (Prašnički). Aluminij: Odranci 3:0 (2:0) Kidričevo - Igrišče Aluminija, gledalcev 250, Sodnik: Knuplež (Maribor). Strelci: 1:0 Kovačec (9), 2:0 Hojnik (25), 3:0 Kovačec (50). Odranci: Marič, Vegič, Rožmarič, Cener, Zver, Ho^aii, Kavaš, D. Horvat, Lipič, Kerčmar (A. Horvat), Kreslin. Tumišče: Dravinja 0:0 Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 200, Sodnik: Šegula (Ptuj). Turnišče: Stamenkovič, Teniar, Albin Lackovič, Houbar, Mitidrica, Toplak, Albert Lackovič, Vori, Pid (Jaklin), Novak (Škafar), Lebar. ŠPORTNA NAPOVED VII V športni napovedi št. 7, katere pokrovitelja sta prekmurska nogometna prvoligaša Beltinci in Mura, je naš gost Nikolaj Kuhar, trener NK Kerna iz Puconec. Prognoztral je takole: Pari___________________ 1. Olimpija: MURA 2. BELTINCI: Maribor 3. Šentjur: NAFTA 4. BAKOVCI: Kungota S, Paloma: BELTRANS 6, TURNIŠČE: ODRANCI 7. Tromejnik: Rakičan 8. Goričanka ; Emal Tišina 9. Renkovci: Črenšovci 10. Kobilje: Dobrovnik Nap. 1 1 0 1 2 1 2 1 1 1 n I.SNL Rezultati - 5. kolo Mura: Izola 4:0 Gorica; Beltinci 0:0 Olimpija: Korotan 2:1 Rudar (V): Maribor 2:0 Pirmorje : Publikum 3:1 MURA Gorica Rudar (V) Primorje Olimpija Korotan Publikum Maribor BELTINCI Izola II. SNL 5 32 G 10:3 11 5 3 2 0 9:3 5 3 2 0 7:2 531 1 8:5 5 2 12 10:9 5 2 1 2 6:6 5 12 2 12:11 511 3 9:9 5 0 2 3 1:11 5 0 0 5 1:14 11 11 10 7 7 5 4 2 0 Rezultati - 3. kolo Koper: Nafta 0:1 Drava : Vevče 1:0 Mengež : Železničar (U) 1:4 Rudar(T) : Črnuče 0:0 Zagorje : Radeče 0:0 Šentjur: Šmartno 2:3 Piran : Napredek 1:0 Železničar (MB): Naklo 2:0 Črnuče NARA Drava 3 2 10 10:2 3 2 1 0 4:0 3 2 0 1 3:2 Železničar Ul 3 1 2 0 4:1 Radeče Piran Šentjur Šmartno Napredek 3 1 2 0 3:2 3 1 2 0 3:2 311 1 4:3 311 1 6:6 311 1 2:2 železničar MB3 1 1 1 3:3 Koper Vevče Naklo Rudar (Tl Mengeš Zagorje III. SNL NOGOMETNI KOMENTAR Mura v vodstvu, podvig Beltinec in Nafte V odigranem petem kolu prvenstva v prvi državni nogometni ligi sta bila pomurska Ugaša Mura in Beltinci zelo uspešna. Nogometaši Mure so gostili zadnjo Izolo in jo brez posebnih težav premagali z visokim rezultatom. Sobočani so biti ves čas tekme gospodar na igrišču, tako da so obramba, ki je pravočasno odstranjevaht vi-/J varnosti in gostiteljem ni dovolila, da dosezep zadetek. V tretjem kolu prvenstva v c. pripravili največje presenečenje nogo/netaŠ^ - s . iz Lendave, saj so v Kopru premagali gostje le poredko prihajali na njihovo polovico. V prvoligaša. Potem ko so se Lendavčani 1 začetnega pritiska gostiteljev, so razvili stafiUl ki jim je prinesla uspeh. Edini gol so Lčada 1 dosegli minuto pred odmorom, koj(^^'’^l izkoristil lep predložek Tadiča in poslal v mrežo. Sicer pa je takrat zlasti 1 igrala obramba Nafte, ki je tudi še edino .l 3 1 0 2 2:3 3 1 0 2 2:3 3 1 0 2 2:5 3 0 2 1 0:1 3 0 1 2 3:8 3 0 1 2 2:9 Rezultati - 2. kolo Bakovci : Dravograd 2:1 Turnišče : Dravinja 0:0 Kungota: Beltrana 2:1 Aluminij: Odranci 3:0 Paloma : Kovinar 2:2 Steklar: Unior 3:0 Pohorje; Bistrica 5:2 Dravinja Kovinar Pohorje 2 11 0 6:1 2 11 0 6:2 2 11 0 6:3 TURNIŠČE 2 11 0 3:0 BAKOVCI Bistrica Dravograd Steklar Aluminij ODRANCI Kungota Paloma 2 11 0 3:2 2 1 0 1 7:6 2 1 0 1 3:3 2 1 0 1 4:5 2 1 0 1 3:4 2 1 0 1 2:3 2 10 1 2:3 2 0 1 1 3:8 BELTRANS 2 0 0 2 2:4 Unior 2 0 0 2 0:6 I. MNLM5 7 7 6 5 5 5 4 4 4 4 3 3 3 2 1 1 4 4 4 4 4 3 3 3 3 3 3 1 0 0 Športna napoved St ? 1. Olimpija: MURA 2. BELTINCI: Maribor 3. Šentjur: NAFTA 4. BAKOVCI: Kungota 5. Paloma: BELTRANS 6. TURNIŠČE: ODRANCI 7. Tromejnik: Rakičan 8. Goričanka : Emal Tišina 9. Renkovci: Črenšovci 10. Kobilje : Dobrovnik Napoved Rezultati - 1. kolo Serdica: Les 3:1 Lipa: Rakičan 2:4 Bratonci :Carda 1:0 Tromejnik: Apače 3:1 Kerna: Emal 1:0 Vesna: Goričanka 0:0 I. ONL Lendava Rezultati - 1. kolo Olimpija: Crenšovci 1:7 Renkovci: Bistrica 8:0 Opel Horser: Nedeltca 0:0 Centiba: Dobrovnik 2:6 Panonija : Hotiza 1:0 Kobilje : Mostje 6:0 II. MNLMS Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Arhitekta Novaka 13, najpozneje do petka $. septembra 1995. Pri žrebanju bomo upoštevali 8 pravilnih tipov. Rezultati - 1. kolo Prosenjakovci: Smaki 4:3 Hodoš: Dokležovje 6:0 Cankova: Šalovci 2:2 Križevci: Rotunda 5:1 Minicom : Grad 2:3 Tešanovci prosti II. ONL Lendava Ime in priimek ter naslov: Rezultati - 1. kolo Polana: Dolina 4:2 Kapca : Žitkovci 1:2 Graničar: Nafta V. 1:2 V športni napovedi št. 5 Je bil izžreban Bojan Kuzma, Kmečka nUea 16a, £9231 Beltinci. Nagrado lahko dvigne v uredništvu Vestnika, Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 13. Pravilna rešitev športne napovedi št. S: Muri : Izola 1, Gorica : Beltinci 0, Koper: Nafta 2, Bakovci: Dravograd 1, Kungota : Beltrans 1, AhuninJ] : Odranci 1, Turnišče : Dravinja 0, Serdica : Les 1, Vesna : Goričanka 0 in Panonija ; Hotiza 1. K prvem polčasu je Mura streljala kar II kotov, gostje pa nobenega, kar zgovorno kaže na veliko premoč gostiteljev. Mura je prišla v vodstvo v 19. minuti, ko je Gajser z desne strani poslal žogo v kazenski prostor gostov, tokrat izvrstni Alihidžič je bil najvišji in je žogo z glavo poslal v mrežo. Do konca prvega polčasa bi lahko Sobočani vodstvo povečali, vendar so bili streli Kokola, Breznika, Alihodžiča in Kousa premalo natančni. V začetku drugega polčasa je sodnik Novarlič iz Maribora izključil igralca Izole Vrabca, ki je podrl Gajserja, ko je le-la sam prodiral proti vratarju Kara hodi. Tako je Mura večji del drugega polčasa igrala z igralcem več, premoč pa je izrazila tudi s tremi zadetki. Najprej je Alihodžič na podoben način kot pri prvem zadetku z glavo poslal žogo v mrežo ter se drugič vpisal med strelce. Kmalu zatem je Bakula zapravil idealno priložnost za gol, V končnici igre pa seje z dvema goloma izkazal Rus Hlebalin, ki je izkoristil tepi podaji Bakole in Baranje. Nogometaši Beltinec so gostovali pri vodeči Gorici in pripraviti prijetno presenečenje, saj so favoriziranim gostiteljem odvzeli točko. 2e na začetku tekme bi Beltinčani lahko povedli, saj je Baranja zapravit idealno priložnost za gol. Namesto da Žogo porine v mrežo, jo je podal Škaperju, ki pa je bil prekratek in priložnost je splavata po vodi. Tudi v nadaljevanju tekme so imeli nogometaši Beltinec še nekaj priložnosti za gol, ki pa jih niso izkoristili. Boljši del moštva je bila tokrat 1 m 'I . j.i prejetega zadetka. Tretjetligaši so odigrali drugo kolopt^^ Od pomurskih ligaSev so bili metaši Bakovec, ki so doma po gali sodlino moštvo Dravograda in se oddolžiti za poraz v prejšnjem prvenstvu^ včani so biti zlasti boljši nasprotnik v dtv polčasu, tako da bi zmaga lahko bila prep^ ša. Nogometaši Turnišča so gostili fi Vinje in iztržili le točko, čeprav so tekme pobudo in so napadali. priložnosti za gol, ki pa jih Ternar, vič in Vori niso znali izkoristiti. Nogornet^^i transa iz Veržeja so gostovali v Kungoti!» brez točk. Gostitelji so igrali tudi precejat ‘ radi česar so prejeli kar sedem nov. Devet minut pred koncem pa je bil d igralec Beltransa Vozlič. Hud poraz pP na svojem prvem gostovanju v Kidričeve^ //f KCfiF* r ji***i<-- št Odranec. Tekmo so začeli . metaši--------- ------------------- no, kar se jim je maščevalo, saj so dva zadetka. Zatem so na igrišču sicer ravnotežje, vendar niso uspeli zatresti teljev. Fen ■ Nogometaši k I prekmurski f I jijo od leve: BaraPI-^ I kezi, Šabjan, Skapet, i| H, Herceg, I man, DžafiČ in s I pijo; K. Zver, Tadič, ? Tratnjek, Cirkvcatd^^ 'I nko, Ilič, M. . na. Manjkajo: Sirk. j PeirČ in Srnječatiia- Jure I g- ' J ll Slovenski nogometni pokal Jf; Bakovci in Čentiba doma, Mura v tibo je to vinski tekmi in . Preostali pari ____i._^^ I II V hotelu Diana v Murski Soboti je bilo žrebanje parov osmine slovenskega nogometnega pokala, kjer sodelujejo tri pomurska moštva. Žreb je bil pomurskim moštvom naklonjen, saj igra soboški prvoligaš Mura s tretjeligašem Transportom v Iliriski Bistrici, ki bi moral to oviro preskočiti brez posebnih težav. Tretjetligaš Bakovci bo gostil državne prvake SCT Olimpijo iz Ljubljane, Čentiba Wreng, član prve lendavske občinske nogometne lige, pa bo gostila celjskega prvoligaša Biostart Publikum, Za Bakovce in Čen- Balinarski klub Murska Sobota Prvo pomursko prvenstvo v balinanju Te dni so v Murski Soboti ustanovili balinarski klub. Na ustanovnem občnem zboru, ki so se ga udeležili tudi predstavniki drugih pomurskih balinarskih društev oziroma sekcij, so sprejeli pester program dela in izvolili novo vodstvo. Za predsednika so izbrali Vojka Praha. Dogovorili so se, da se bodo udeleževali vseh balinarskih turnirjev, kijih organizira Balinarska zveza Slovenije. Pripravili bodo več turnirjev ter skrbeli za popularizacijo tega športa med občani. Kmalu bodo organizirali seminar za tekmovalce in sodnike, ki ga bo vodil mednarodni sodnik in inštruktor balinanja Boris Knaus iz Velenja. Dogovorili so se tudi, da bodo letos prvič organizirali pomursko balinarsko ligo, kjer bo sodelovalo od osem do deset ekip. Novoustanovljeni Balinarski klub Murska Sobota ima igrišče v Razlagovi ulici, kjer se zbirajo člani in članice na treningih in turnirjih. Že v soboto, 2. (Četverke), in v nedeljo, 3. septembra (dvojice), bo klub pripravil prvo tekmovanje v Murski Soboti, Pričakujejo, da se bo tekmovanja udeležilo okrog 16 ekip iz Maribora, Ormoža in Pomurja. (FM) IT In memoriam venskega vcnsKcgd iio6Y. ppIoS^^ pa so: Aluminij ■' per : Hit Oskar Ljubljana ■ Šentjur in Maribor Branik-klubov pokalnega zadnjih treh letih J*^^(,6^ tih na prvem m®®, 10 : Mura z 49 Olimpijao, 44, nikom, 42, mom, ničarjem 34.BeltinC ’ J Naklom, po BClUn'' ' IJ1-. Oskarje*;, f/ I n. T/if jem in Rudarjem 7. in Hit Gorico, Prvi Stirie Z nSJ^.Kl’ Prvi štirje z Kili nAcilci so bili nosilci so bili nosilci morejo igrati ni finala.Tekm« slovenskega nog*’ : kala bodo v sredo- i bra. (FM) jF, I Umrl Jani Šimonič 1 I Lendava se jc prejšnji teden poslovila od n^?l I Icnlptn^eft šnnrtnika SrifirtneBa delavca in dolgoletnega športnika, športnega delavca in Jani je bil dvanajst let nogometaš Nafte iz Lendava^^^ i jc tudi generacijo namiznoteniških igralcev, med ..^(IP'! osvoji’/^;;. Lvčani PujI I bila znana tudi hči Helena in sin Feri, kije* daljo na olimpijskih igrah invalidov v New bil zelo aktiven tudi v poznih letih kot tekač, । lec namiznega tenisa. Sicer pa so ga Lendavčao’ poznali po njegovi skromnosti in vztrajnosti. ' bodo tudi ohranili v spominu, (F. B.) r I Ig ^K^avgusta 1995 21 1- e 'jt m * (jf inf' tK (» M, J* I* jl* jlf r, k* i)’ ctt !t •i iK-* S iK ilf jrf ■ jč I I. 11 o“ s J r*' 1»^ I I .'Cl Z Z’ > J , rt; f i )\ r Na 15. jubilejnem '‘^•^rskein marato- SRC, ki je, ™^l’«fcalcaarjepri-J^ mtnenu.jesodclo- H “ lolcsirjev. ki so ^'wali na 70, 30 in 10 dolgi progi. Velikega J 5^na (70km)seje 4 175, malega ma- 3^ 2'00 km) 122 in h Udeleženec velike- l ki je L' 3 ’ .5. i'i_ t 4= »J ■ \ K^fi^Jrhi[73-lctni »L izVcščicc, mera Celja, Samo Rautar iz Ljuto- Spodnjega Kamenščaka. L.- L„i r’”--------------- leijij p ™csar na malem maratonu je bil 84- lettii iz Radenec, najmlajši pa 11- S®™. iz Podgrada pri Gornji Rad- '*'*®lcženka, ki je prevozila 10- p»aa. je hlh Vert Trim-«. d-letni Matej Roškarič. Organizator srečEi™ .’*^®'®2encc maratona pripravil bogat Ihii nokrnVlfAli ParlpncV-a ip nodarila 1*1' - '4- pokrovitelj Radenska je podarila 'y (J^vciitnlh pijač. Udeleženci ^^Pesiij so t®*" imeli prost vstop na kme- šport Namizni tenis MT - Sobota in Koščak tretja Na tradicionalnem 26. odprtem pionirskem prvenstvu Murske Sobote v namiznem tenisu v otvoritveni sezoni je sodelovalo Čez 110 igralcev iz 22 klubov iz Slovenije in Hrvaške. Pomurci so imeli tokrat nekoliko več uspeha kot na lanskem tekmovanju, saj so zasedli kar dve tretji mesti. V ekipni konkurenci pionirjev je ekipa Moravskih Toplic - Sobote (Koščak, ŠbOl) zasedla zelo dobro tretje mesto. V polfinalu je ekipa izgubila z zmagovalcem Olimpijo iz Osijeka z 0 : 3, za tretje mesto pa premagala Maribor s 3 : 2. Druga ekipa Sobočanov (Puhan, Balažič) se je uvrstila med najboljših šestnajst. Ekipa mlajših pionirjev Moravskih Toplic -Sobote (Zavec, Gorčan) je z uvrstitvijo med osmerico dosegla lep uspeh, V četrtfinalu je izgubila z drugo eki- po Olimpije iz Osjeka z 2: 3. pri čemer je Zavec dobil obe partiji. V posamični konkurenci pionirjev je bil odličen Koščak, saj je nepričakovano zasedel tretje mesto. Šbul je bil soliden z uvrstitvijo med osmerico, Puhan pa seje uvrstil med najboljših šestnajst. Pri mlajših pionirjih je bil najuspešnejši Ocepek iz Radgone, ki se je uvrstil med šestnajst najboljših. Zavec in Gorčan pa sta izpadla v drugem krogu, Ob odlični organizaciji so vsi najboljši prejeli lepe pokale in praktične nagrade. ✓Kajakaštvo” M. U. Ob letošnjem jubileju pa so za dolgoletno delo pri organizaciji kolesarskih maratonov treh src podelili tudi plakete. Zlate so dobili: Ivan Kovač, Florijan Regovec, Štefan Titan. Matjan Kapun, Alojz Behek, Radenska iz Radenec, Kmetijsko-živilski sejem Gornja Radgona, Policija Murska Sobota, Kolesdarski klub Trop ovci in Športno društvo Radenci. Srebrne pa so prejeli: Ludvik Zelko, Bojan Hojnik, Anton Vo-dan, Brane Klun, Martin SreS, Ljudmila Titan, Aleksander Šmidlehner, Emil Sep, dr. Zvonko Knafelj, Erik Fras, Jože Kavaš, dr. Alojz Števa-nec, Jože Farič, Stanko Farič. Branko Gider, Dali voj Titan in Zdravko Mauko. Feri Maučec, fotografija: Jure Zauneker člani TS Radenska organiziral 21. tradicionalni Pohorski gozdni tek na P^l. Med 167 tekmovalci so sodelovali tudi člani _____________________________________________ ^'|ii[ ((jg P^l’ 'I’®’*- Prvi mesti sta osvojili: Mojca U? Jr)žica Šiftar (do 40 let) z najboljšim časom sta bila: Branko Perme (do 49 let) in Karel n J Tretja je bila Karmen Rauter (do 16 let). Drugi I J — pa so se uvrstili takole: Hozjan 4., Jakopec 6, ■ 8, Brunec 14.in Aleksič' 16, tirke v Gonifi Radgoni Leone n (Makovec) ,^goni V Gornji Radgoni je bil prvi ženski mednarodni odbojkarski turnir v okviru športnih prireditev kmetijsko-živilskega sejma, ki ga je organiziral ŽOK MTC SL ROTO iz Murske Sobote. Med štirimi ekipami je zmagala ekipa ATSE iz Gradca, Rezultati; ATS : MTC SL ROTO 2:1, Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Szom-bathely 2;0, MTC SL ROTO : Szombathely 2:0, ATSE; Zavarovalnica Maribor Ljutomer 2:0. Vrstni red: 1. ATSE Gradec, 2. Zavarovalnica Maribor Ljutomer, 3. MTC SL ROTO Murska So-obta, 4. Szombathely. Fotografija; Jurc Zauneker T lU || ■' olcrog dva _________ Leona l[ 2 ROVU 1-16 5 '‘®kordoma za "Potai';J“^®«ovalcu Sku- *JS1 iDdi predied- l^dčan. Na predsednik države Milan Kučan. Z dvema zmagama se je izkazal tudi Mar ko Slavič mlajši iz Ključarovec, ki je zmagal z Iro MS med dve-letniki z izjemnim rezultatom 1:20,9 in v sedmi dirki uvoženih in tujih kasačev z Charlyjem So-mollijem 1:16,7. Pokal je Marku Slaviču podelil minister za kmetijstvo. gozdarstvo in prehrano Slavko Osterc. V drugi dirki pa je zmagal Lilly (JureS) 2:21,9, Druga mesta so zasedli: Ani Lo-bell (JureS) v dirki dveletnikov, Lariosa (Žnidarič) v drugi dirki. Amila MS (Sagaj) in Call aTru-ce (Osterc), Tretja pa sta bila: Anomis (JureS) v tretji dirki in First Lady (Slana) v četrti dirki. 11 II i Im / I S se je z Dorasom zopet pojavi) na šampiona- prcscntil nekatere strokoviMake kasaškega v n- J1.1. _ A jimnn H * L Horvat izvrsten enajsti v Goroji Radgoni pa je i. Amilo MS zasede) drugo Fotografija: Jure Zauneker In Walesa je bilo svetovno člansko prvenstvo za ^Ih? "'^Ihpila t na divjih vodah. V slovenski reprezen-Ura ■ ’ pomurska tekmovalca - kanuist Borut Hor-. f®Prczenr m kajakaš Miran VereS, član PRS Diana ^cttard 7**^' Štefan Varga kol pomočnik 4Bjriii fcpt fizioterapevt. Lep uspeh je dosegel 1T-''''isto ttip’ najmlajSi v naši rcprezentaci zasedel ,’'h Matein u* ^Ooj pustil Simona Hočevarja, kije bil ' ..1*’''^ k bil ki je bil dvaindvajseti. Naš najboljši uvr^^*' J® vsekakor več, kot jc Bonit pričakoval, " ' '"očneft^ ofcrog petrtajstega mesta. Miran Vereš pa je Sar ''OŽ ‘4ko konkurenci kajakaicv zasedel triintrideseto Spust po reki Muri Brodarsko društvo Bistrica je pripravilo medklubsko tekmovanje na 10 km dolgi progi v spustu po reki Muri od Dokležovja do Bistrice. Sodelovalo je 26 tekmovalcev iz treh pomurskih klubov in Ptuja. Rezultati - K-1 člani: 1. Škraban (Krog), 2. Boh n ec (Bistrica); mladinci: 1. Sa-kač, 2. Šiftar (oba Krog ), 3, Cimerman (Petanjci); dečki: 1. Miholič. 2. Horvat (oba Krog), 3. Gomboc (Petanjci); turisti: 1. Donko, 2. Hren, 3. Jerebic (vsi Bistrica); C-1 mladinci: 1. Cipot, 2. Bokan (oba Krog); C-2 člani; 1. Petkovič - Zamuda (Petanjci), 2. Horvat - Balažič (Bistrica); turisti: 1. Ljubeč - Habjanič (Ptuj), 2, Ozbetič -Maučec (Bistrica). Ekipno: 1, KKK Petanjci, 2, BD Mura, 3. BD Bistrica. Šport od tu in tam Motokros - V Lenbergu je bila dirka za državno prvenstvo v klasičnem motokrosu v razredih 125 in 2S0 ccm. V razredu 125 cem je Lang (Radenci) v prvi vožrgi zasedel četrto, v drugi pa Jaušovec (Radenci) tretje mesto. Odbojka - V soboto, 2. (ob 12. uri), in v nedeljo, 3. septembra (ob 9.30), bo v dvorani OS 111. v Murski Soboti mednarodni moški odbojkarski turnir za 33. pokal kme-tijskožirilskega sejma. Sodelovala bodo štiri moštva; Olimpija iz Ljubljane. Varaždin. Zalaegerszeg iz Madžarske in domače Pomurje, Šah - ŠD Stridon iz Strigovc organizira mednarodni šahovski Turnir miru. Tekmovanje bo v nedeljo, 3. septembra 1995, ob 9. uri v hotelu K Jeleni v Gornji Dubravi. K sodelovanju vabijo čim več šahi-stov. Nogomet - Odigrane so bde zaostale pokalne nogometne tekme v soboški in lendavski nogometni zvezi. Rezultati - Bakovci: Grad 6 Hotiza ; Turnišče 0; 3 in Nede-lica : Odranci 0: 3. Atletika - V Bjelovarju na Hrvaškem jc bil drugi mednarodni cestni tek v polmaratonu Med okrog sto tekači iz Slovenije in Hrvaške jc sodeloval tudi član TS Radenske Geza Grabar in zasedel tretje mesto. (GG) Šah - V Gčtiisu v Avstriji je bil mednarodni šahovski turnir. Med 72 šahisti iz 7 držav sta sodelovala tudi Člana ŠD Rokada iz Lendave Jože Gerenčer in Evgen Vida ter dosegla lep uspeh. Gerenčerje s 5,5 točke zasedel deveto mesto, Vida pa jc s 4,5 točke pristal na sredini. (FB) Nogomet - Z nogometaši Nafte iz Lendave že nek^ Časa trenira brazilski nogometaš Oliveira. Brazilec, ki je nekaj časa treniral pri Baycmu v Munchnu. je v Lendavi na preizkušnji, (FB) Sah - V Radovljici jc bilo hitro- potezno prvenstvo Slovenije v Šahu. Med 118 šahisti so sodelovali tudi člani ŠD Rokada iz Lendave. Najuspešnejši med njimi jc bil Gerenčer. ki je s 7.5 točke zasedet 28. mesto. PIcsec pa je s 7 točki pristal na 41. mestu, (j. G.) Nogomet - Nogometni klub Opel H or ser Lakoš, ki sodi med kandidate za osvojitev najvišjega mesta v prvi lendavski občinski nogometni ligi, se je strokovno okrepil. Športni direktorje namreč postal Geza Giimboš. Šah - Šahovsko društvo Gornja Radgona organizira v petek, 1. septembra 1995,ob Ič.urivprosiorih Gasilskega doma Gornja Radgona ekipni hitropotezni šahovski turnir. Na turnirju, ki sodi v okvir prireditev kmetijsko-živilskega sejma, pričakujejo tudi šahiste iz sosednje Avstrije, Nogomet - ONZ Lendava organizira v sodelovanju z NK Nafta Solo nogometa za začetnike (7 do 8 let). Šola se bo začela 9. septembra na nogometnem igrišču pri DOS I. v Lendavi. Treninge bo vodil Gojko Lukič. Vabijo k sodelovanju. (FB) Strelstvo - Na strelišču v Čenti-bi je SD Dolina pripravila tekmovanje v streljanju z veliko kalibrsko puško za Mišov pokal. Med 14 ekipami jc zmagala SD Škorpijon iz Murske Sobote s 337 krogi pred SD Dolina, 283, in SD VarstroJ, 159 krogov. Pri posameznikih je bil najboljši Štefan Balaško (Škorpijon), ki je z 91 krogi izenačil rekord strelišča. Babič je zadel 85, Ziško (oba Škor.) pa 83 krogov. Na tekmovanju posameznikov jc zmagal Balaško pred Ziškom in Babičem (vsi Škorpijon) s po 86 krom. (A, Zver) Šah - Na mednarodnem Šahovskem turnirju v Sarvarju na Madžarskem so med 180 šahisti nastopili tudi Člani ŠD Rokada iz Lendave. Najuspešnejši med njimi je bil Hrelja, ki je s 5,5 točke zasedel enaindvajseto mesto. (FB) Nogomet - V tretjem kolu prvenstva v slovenski kadetski nogometni ligi je Mura premagala Svobodo iz Ljubljane s 3 : 0, Železničar Oskar pa Beltince s 3 : 0. V tretjem kolu slovenske mladinske nogometne lige jc Železničar Oskar premagal Beltince s 3 : 0. Svoboda in Mura pa sla igrali neodločeno 3 :3, Razpored tekem - ' II. ONL Lendava 1995/96 I. kolo - 27.8, '95 Dolina: Polana Kapca: Žitkovci Graničar: Nafta V, II. kolo - 3, 9. '95 Polana: Nafta V. Žitkovci: Graničar Dolina: Kapca III, kolo-10, 9, '95 Kapca: Polana Graničar: Dolina Nafta V,: Žitkovci IV, kolo-17. 9. ‘95 Polana: Žitkovci Dolina: Nafta V. Kapca: Graničar V. kolo - 24. 9. '95 Graničar: Polana Nafta V.: Kapca Žitkovci: Dolina VI. kolo-1.10. ‘95 Polana: Dolina Žitkovci: Kapca Nafta V.: Graničar VII. kolo-S. 10. '95 Nafta V.: Polana Graničar: Žitkovci Kapca: Dolina Vm. kolo-15. 10. ‘95 Polana: Kapca Dolina. Graničar Žitkovci: Nafta V. IX. kolo-22. 10. ‘95 Žitkovci: Polana Nafta: Dolina V. Graničar: Kapca X, kolo-29.10.'95 Polana: Graničar Kapca: ^fta V. Dolina: Žitkovci I. SKL Ženske — I. kolo -7. 10. 95 Ježica: Slovan Comet: POMURJE Mibex Ilirija : ŽKD Maribor Odeja Marmor: ŽKK Celje II. kolo - 11.10. 95 Slovan : ŽKK Celje ŽKD Maribor: Odeja Marmor POMURJE; Mibex Ilirija Ježica: Comet III. kolo-14.10. 94 Comet: Slovan Mibex Ilirija: Ježica Odeja Marmor: POMURJE ŽKK Celje: ŽKD Maribor IV. kolo-21.10. 95 Slovan : ŽKD Maribor POMURJE: ŽKK Celje Ježica: Odeja Marmor Comet: Mibex Ilirija V. kolo - 28. 10. 95 Mibex Ilirija: Slovan Odeja Marmor: Comet ŽKK Celje: Ježica ŽKD Maribor: POMURJE VI. kolo-4. 11.95 Slovan : POMURJE Ježica: ŽKD Maribor Comet: ŽKK Celje Mibex Ilirija : Odeja Marmor VII. koto-8.11.95 Odeja Mannnor: Slovan ŽKK Celje : Mibex Ilirija ŽKD Maribor: Comet POMURJE Ježica Vlil, kolo- 11. 11.95 Slovan : Ježica POMURJE: Comet ŽKD Maribor: Mlbex Ilirija ŽKK Celje : Odeja Maribor IX. kolo - 18.11. 95 ŽKK Celje; Slov^ Odeja Marmor: ŽKD Maribor M ibex Ilirija; POMURJE Comet: Ježica X.kolo-25. 11.95 Slovan: Comet Ježica: Mibex Ilirija POMURJE: Odeja Marmor ŽKD Maribor: ŽKK Celje XI. kolo-2.12.95 ŽKD Maribor: Slovan ŽKK Celje: POMURJE Odeja Mannor: Ježica Mibex Ilirija: Comet XII. kolo-9.12. 95 Slovan : Mibex Ilirija Comet: Odeja Marmor Ježica; ŽKK Celje POMURJE: ŽKD Maribor XIII. kolo - 16.12. 95 POMURJE: Slovan ŽKD Maribor; Ježica ŽKK Celje: Comet Odeja Marmor: Mibx Ilirija XIV. kolo - 23. 12. 95 Slovan: Odeja Marmor Mibex Ilirija : ŽKK Celje Comet; ŽKD Maribor Ježica : POMURJE 22 vestnik, vestnik I BIG STAR Nobena skrivnost ni, da znamko BIG STAR, ki je zaslovela predvsem po HLAČAH iz DŽINSA, poznajo tako v Evropi kot Ameriki. Njen lastnik LAURIN FACH se je pretekli teden mudil v Mariboru, kier so slovesno odprli prvo specializirano prodajalno BIG STAR. V Evropi so t^o tri (v Rimu. Cannu) in sedaj tudi na Trgu svobode v Mariboru. E i ; S If. T fll tl ? s Ji y = v kratkem pogovoru so nam zaupali, da je gigant BIG STAR v letu 1994 izdelal dva milijona hlač iz džinsa (proizvodnja za Evropo) in da v prihodnje pripravljajo številne novosti. Poučeni vedo, da njihov mednarodni sloves sloni predvsem na svojevrstnem načinu pranja in »kamenčkanja* džinsa. ki vplivata na končni tako značilen videz. Nove hlače denimo učinkujmo, kot bi jih že leta in leta zvesto nosili. Kolekcije kreira mednarodno priznani tim oblikovalcev, ki dela pod vodstvom FRANCESCA PAGLIACCIA, ki ne ustvarja s svinčnikom v roki, temveč vse modne skice vnaša neposredno v računalnik, ki nato izračuna mere in sestavi kolekcije. BIG STAR izdeluje za Evropo lastno linijo, ki jo kreirajo v Švici, drugo pa za ZDA, ki nastaja v Parizu. V Mariboru boste lahko odslej izbirali med hlačami, majicami, srajcami in jopami iz džinsa, obutvijo in usnjenimi izdelki. A povejmo Se, da imamo tudi v Murski Soboti prodajalno, kjer lahko vse te izdelke kupite. To pa je DALTON v Lendavski ul., ki se lahko pohvali z res kakovostnim in izbranim programom kolekcij BIG STAR. a V' ■S ?M ; ■ A ■'K: jip: j i 'T / Novi prostori -nove telefonske številke PODJETJE ZA INFORMIRANJE -od 24. aprila v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti, h.c. 31 960 DIREKTORICA 31 646, VESTNIK -uredništvo 33 019, MURSKI VAL -uredništvo 33 020, MURSKI VAL -studio 32 313, VENERA-agencija za trženje 33 015, NAROČNIŠKA SLU2BA (mali oglasi, čestitke) 31 998, TELEFAKS 32 175 Oglašujte Vestniku! "eir.' ,>■ ->>> K? Družinsko podjetje s tradicijo MESARSTVO RODILA iz Markišavec je na 33. kmetijsko-živilskem sejmu v G. Radgoni prejelo 3 bronaste medalje za ocvirkov namaz, »Čarda paUco« in rolani sušeni vrat. Priznapja pomenijo za družinsko podjetje, ki se je na ocenjevanju v močni mednarodni konkurenci pojavilo prvič, veliko priznanje za dosedanje delo in spodbudo za v prihodnje. Pred kratkim je ZAVAROVALNICA TRIGLAV, Območna enota Murska Sobota odprla v Ljutomeru, Glavni trg 4, novo poslovno enoto. k.-- i' --J f,.. zavarovalnica triglav • O- Stefana Kovača 10, LV?? Morska SolHsta, M. 33 740 '■tkufml *«•» Sobrti?" "’’33®O3 4 ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M. SOBOTA Staneta Rozmana 5 tel: (069)31^380, (069)31-312 d. o. o.. Bakovska cesta 33, hidrogradbenfh SjJl"- >ckMitTvkd|D Inndrtmnl* * 'Brajcvanie cstaita P™"l“ aromoio In ♦ * iertnem prometu ”**• I Sradbcnimi ttrofi KL“*ovw, *• Lipovci, ».Z? ’ “»iMncI, tel. 43 474 'BhHki, eblagnlne k.t;y tbstava razIRnih vrst ''P**9ll*"*'i* armcturaih ‘ IhnZi'' ^**>Biksoa tslsn > gndbontm matorial«n lit irailh podlaHI nas lahka ablicHa L * naši dolgolatai tradlclfl tar . '"I**!* t**ll "*■ saimtiča v času 33. *..l*n-Klv||(kaga *a|ma v Oani|i Radgoni! 2^ dodatek H KRMI pujskih, prašičih, govedu, perutnini, kuncih in drugih domačih živalih Uh— P*®aa ]>»T normalen izvleček iz zdravega flkirabi f ** Izdelan je na podlagi Izkušenj pri h živinoreji. NIMA KARENCE - meso bivali je za ljudi primerno in brez omejitve. dodatek h krmi izboljšanje kakovosti mleka boljši oskrbi krav z beljakovinami, *s6brK>st beljakovin v mleku v obdobju paše. ®829o Sevnica, Slovenija telefon™®"®''’^’'’-'’-® ^^lefaks: + 386(0)608 41 044 + 386(0)608 41 626 ; senčila ; '^Rata : bl^^^VANJSKE HIŠB • S2?^®VNI OBJEKTI .steke prenova oken .JiLVnAT irA; 69000 Murska Sobota V SREDIŠČU TURNIŠČA začeitjamo graditi POSLOVNOSTANOVANJSKI OBJEKT (P+l+M), Rjer so predvideni prostori pošte. Iščemo interesente za preostale: - POSLOVNO-TRGOVSKE PROSTORE, - STANOVANJA ki bodo dograjena do marca 1996, Informacije osebno ali po telefonu: ZEU, Družba za načrtovanje in inženiring, d.o.o., Murska Sobota, vsak dan od 7, do 15. ure, telefonski St, sta 31 380, 32 146, in pri županu Občine Turnišče, telefonska št, je 72 060. f žiro račun 51900-603-30348 ŠOLA LSI OOM ^riLN. frizer fraf // BANK;> 'ORisrz 'F f ■ N r K 5Tan.6LOX roVARNA PLANIKA LADACEMTER * AVTOTRGOVINA 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor - Lenart), tel.: 062/640 540 ODPRTO: ponedellek-petek od 8. do 16. uro, v soboto od 8. do 12. uro. PRODAJA AVTOMOBILOV LADA - posojila brez pologa do 5 let - obrestna mera že od 6% * sistem: STARO ZA NOVO - najugodnejši lising za kmetovalce in obrtnike J AVTOMOBILI NA ZALOGU SMO NAJVeČJI 9AL0N VOZIL LAOA VZLOVZNIJI . reserni tfell . avtomehanika . avtoMeparstve . vulkanlteratvo OB NAKUPU PODARIMO prevleke In preproge ter opravimo tehnični pregled. POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER 114ETNA TRADICIJA Borut Jagodic J novolih nova vaS/ p. o./ na blokah podjetje za proizvodnjo izolacijskih izdelkov NOVA VAS 56, 61385 NOVA VAS, SLOVENIJA telefon: 061/798 008, 798 060, 866 234, telefaks: 798 011 IZ NASCGA PflOGRAMA VAM PONUJAMO - - enoslojne lahke gradbene plošče NOVOUT - dvo- ali troslojne lahke gradbene plošče KOMBIPOR, KOMBIVOL in KOMBIKOR - lahke lesno-cementne akustične plošče AKUTERM - sistem toploizoiacijske fasade tip KOMBIFAS - sisteme hitromontažnih in obešenih stropov - protipožarna vrata s požarno odpornostjo 60 alf 90 minut - hladilnice, hladilne komore, hladilniška vrata in drugo opremo za živilsko industrijo - komore za tehnično obdelavo mesnih izdelkov (dimljenje, kuhanje, barjenje, pečenje..,) ZAHTCVAJTC PONUDBC IN DODATNCINFOAMACIIC Obiščite nas na gornjeradgonskem sejmu v hali H 2 - SEJEMSKI POPUST! TTjIT /^TTT/^A lesna industrija Škofja loka «J Hjv XVzA tel.: 064/61-30, faks: 064/634-261 KONKURENČNE CENE jna MŽ5 v Gornji Radgoni /hala H2/ od 26,8.^ 3.8, ■L in na prodajnih mestih: MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, tel.,faks:069/22-921 DISKONT UNIVERZAL, Križevci pri Ljutomeru •X aOTOVINSKI POPUSTI! 'S-- 10% f /O darjl^ / vestnik. 31. avgusjajj j 24 televizijski spored od 1- do 7« septembra I oc UJ (Q I- (E UJIU (»»o [> z LU > 2 (n i eJ! S “S i ' - Ea 'ge^sS ^2^0 a,"£-S7i“.S - " s S |< = ■ ' J G ■* 'J* £ O i-j G 8fl_ŠX?J4 Gg‘''S 43 40 2 2 'C “ u . as "40 C 5 “O'g o o o s eo 1 2 K g V8 o S 6 « J 5 40 rt *^S2 5,2 -■^‘^ Š-*32 o ="tl 2" 3 SaS ® g ' * Š ■ 5 fi 2 5 s -5 « Ml ■» ‘ ,§ ™ 7 ^33 - -J «* S-a s "C S-^aig 5 ,£2*’ g 2 s SsgSif.=|3§ S£_*m** r" feg2 " V-nS ' ■£ -a± -- «2 frj s ^ESSO- ' -dS ..phip p I C*AG- SiACMfA £ sle >70,7. 2.?'®TOG'n^ bAG HS;« 1:^.2 ■“^■-r ^2 rt G « -J rt C*^ J 1€ ? F -s ■SSiS*^3o^^*S Ocrt^V« G « -3 = F s « S.CM 3 s-ši « E ■ I e (A o Oi yi/> 2 3 £ u S-2.^ "O » ^O (d §■3 S,<^ s a G O\ "I G rt CM ., h" 'S ; 9 & Efl i^^O^A-b^OO G S^šs 40MArt tt 1^5 = 25 s ‘ st co i B mČ < I -S S |-= »-V » O 40 > o I <0 I ? i 9 s Sl ' O o > c , Pi 40 4J * CC UJ 0 ts ucc tmn ?!®) •Z. UJ š _l co CC UJ (D UJ Ek UJO (OH < z UJ > g co Iffi OC Ul S’’ 0-J S0 uA huJ wO 0Q. fiC Ul st g M8 Q Itf Ul (OZ («) ec Ul a t^O 0O 00 tc UJ CD S ui^ l-UJ CL)-lUUJ (0 0. z UJ 3 in s z UJ > g co p < z IJJ > o co < ž LU > g co o «-D 3 5 o0'*1-43 S ^rl 3J B| = s. 5 Ml m « g *= a S f-- I .S— "ii ? S=3h>3 S>£-.Š's“-go o 2 CM 5 .? ® d xOrtfA 2 <8 2a"23sS= - ~ ■§ S -a ® 'C S 5 Tl Ogs-gisiE?'^! 3j! cO-OO cBO . M ., - - - . .-J y c «5 £ g Z S - -S >- = 5-51= -S-« - §.■« -1 •gsSSag^^-S^-p .£ ?--^ s -'‘S £ "J« o *■ A G e Q to CM I &. (8 5 s -šo 5 e 5 3« s -c " c o 'K 3 £ < S»3cu />«»(.> 5 C ,cmmcm 9AJ2cM'Stm* i*M| _ S E5:5S §g le S)52S;gs|g - S o CM |7it = « £3 J* . <8 o o M oo r3!51 2a.,, c u n co "O o 4 § D •^is'S2£* ' * l:^3z«^^gesžg?^ g l7is5a^ = ^|2i::" G brt rt i-b ha M« = (A E 4*** ® «8 2 o "S OlO 53 "a a »*i . bu <«■ s r*i z G >« s c »M _i « O G A - -S a'.a_: š'5S. ■cs S e^2;llž=i1a CM > CM ^l. E^=7h-^y o •“SS rt J * c I .s □ MI g-žggg 7^S=- i v 2 tf ?r z c c 5 =Š«ž:g = lail-g^g! gip-fis q CA G I £ »E ll!£> ^5-3 s^ noisliy 'S .9 0 4= iti ' “^Os' 1^7^1 M« .0® !i2 o e n Sj,3^ a B i«S « o O-f 5* (9 ^rtrt*« 7.S7££5gs .7=^7 ts 2«= *S57S a 3 K 5 s s"-= = “ i;='Ba-2£ 85 ■ B« s § ' S on - —• =4'* GtO o v .s s c « CM ’B» o 2*^ S*^ GJoCOS > ** 2 = 4’5 5^ " - 2^ M *T^ar 1 ?S *n Ob ^-■1 *S * ■" S ■ _i< o .§ S**t. s II p ' I o ■ ■ |7oS=sl^ 7 ' . c « Mi E o * c M ~g'=1 Š to &4A - F ž in iL ■S Q I o ™ 2 v < s I b.^?a-^ “ v, ^Qti o o ^spgg^ši eSn" ■ 7Zt3 • ;asa s 5 ^ci 1 t-. o c o «9 i;? Q * ® c? 1 * e£ 6'S o ' -Sl scii &M “"K 5 2 §7: 2 — j: ci •? 4b c t;l.3j,53 S iI;B o s.P **”-« ^=1 = \=,is^-^SES9S5‘|7 gf = :5a2LC,o^2j||| ^40 JS 48 --S t Ji z G <8 o » £ « £ ' ■ ''■.I *». i £'=' C I <8 (0 * > s c £ sL-^ =- «> CM f hi =5 g ' 5,g-i:Kg ’.‘gK §■“.:§£«« E .a^go7 '•" -5 s g?p ss 9f^ = fi’.n3 3^.| v M» ■S " W <£ G O .£2 w5 Z V^Z » *C1 J& * /K ’ »4A Ibi s <5"** ^"2*! M9 O o 'bO G G Si > ^u JT ' 44 O/ N -a € F £ »S ■>3 ■ = _ ■«—■»'^ G^ P® 1*^ lli;0 G !1lO' 2 d « sjpSs š- E □ 73 ;s^ - c 2^-^M|h7 g3iJ^^5p7H£piir-s e3 gjS2 2-aS.3 J.a«E5 r:.;;7::2 a o oo I 5 * 3 S . CA _2 G G CM M>N ■-?«•£ 'Mb o5e2’-T 5 D T ^c^3c i2isSšs;|7|5 . s SfrtlGl—I C J -PA "§' £ Ss^ss co ?> < B ® .B ' i 2 'S 3 'aSgSi‘^3 5 s? ?O g SSf 5 . V3 Q s o s g K2 °^-£^ ^0cii."«n-b50-a“ ' E K eT:'’ ?««.« og ?';'ps«2£ .i . ' FE 5 iG .» s J „i ,'. e ' 'E M m4 .5 hJ CM OO £ *' S2 g ® &no a-_-SS^:2^cJ-33 u * - gS £■§ £ s s t >.32ozQ g > F^Sc-2s'2:g’SM ggSč 6 M< 7PS||5 = P=] L H jr-ij c-o^-loogu« - .J, -5 s,-"? =.*J aS = 2-2 & • 2 E^;. ,o 40 (0 _ ^7) L :22"2 ' '071 5S1S J «•ijlllhli!? J o Tr-i-a^r ti I (3 s I g t-s 5^-a 12 -s s ti «> či!,^ oSŽpI 3;^Ml e# s . o G ® W TJ :» G u O H o« .Sl3 £ i h :3®.i I rt G O _ G e G o 8n A « ‘CT ■“^'2 l:gS7 iC J« - 33 bZ? * ® š -S c * rt s - s I |O^V^«-'a6. fif o G O. G » Q 2 TT •« lobS«^ G o o 3 CA cS A Cm J2 " ' >u ’8 ž co (£ ■S O < S^'E-.n>^ § fe,£ =:s. * G I O *<' JI O 3 -|s . g< - izi '^'3= = g S£i s a c ;; — « । o •" c « ■ , o-zS . Q u MffiH-otMCijM a® ci^^S S" S-; 5|S3gfl7«E3ip=|f5r ■■ a£S= S £ SsSoSŽ S L., . - _ , R C ** I ts«« <^ = :' pS ^Sa:£-& ii-hUlphlOlil 10 Q ' 1 ' e SS?° 8-S.« = ji«7 “ - " " Z-G ■ U la<5 ■ t? O ft^i* 40 stI 3 ' E Sci ---' s CM šihflli" s > -nfflSa ■ 31 £ SS««S S £—fiBgsESg -• s ■ t;S «5623! I r* O > 3 a •s I q S * i rt ■ G 1 > « O l^-P 1 lu te . a ==’f;S d S£*^^i _ _ _ ., cS-So«® ,5 — g »> =-. 2S 40 S mS' s>3c>F; G»iCt:’®cMj!---^^^^37 a7;35«5g' I” 2i'"^^'S'5; OS" S — M « -S c ' °aObnO • & 2 o „-31 £ t-»no S S M 00 eS'r-'^-5S''>z;‘"O — G G* S G « B o i G. £ co 5 & 0 O IMTt O 5» C« -G — — 40 J e52 CM I CM 5 S-5’^ H E -PtJ 2 8 = 3 s "g G!S|GGd*E^^ :7 -g s3i?5«o3g t''tishliri S §5^“-Ro“ d B c'g AEI4JGA . & ^i««artO &se:56-S.S^*b^^ a SO s i^J o D M > I B Bo^ " 5«oSg o v e^ o it G ^c.;^’S'2 O h G I 2 Eč I S a §22 ►£ S iS 5.=a ■=5b — Jr*^ ( a "is MF t| H3g' i^r! <8 k G I jj S '3 -a K G ’“ S O 2 O fr? £ ' G K g 7 k 1^; o -if S '-S S bS ta C 2-2 , 7^^ o ' (O c-l I ’ J 4 •h iyoFi& Si- 5 Eiia -©rtS I 2 &±žbl S-= 5=5 a" š c 7 e"i — 1*® — ^o'š g.25-iS3^ Sio B^ gig7 317l^S a? =§<2^ ■ d.a ' 2 ' Si <= C:g Ž § Š ® « '5 * 5 t;< .02 S’gg5nal >>,— Si t? rt . , — ^2 ' “ “ c G G C*®' ss M 3 MA 40 S??s ž in z (0 o * c g> 735,7 o — a o - -šS« o F ».TT MMlS "bO-^.« E'T1P s5-£3"|72fS- r ' , FciT- ■“ > |i0 0-3^2 Sidšisbl iž|J?JMsS |i1 LiJ« e 3.57S*t2 40 40W9GCMrt^ H lit-šlliliii & 3 9 Q 'GH03 S U 'G F rt si A c = 5 S S 1= ’ ** ' "* li. ’ :^i m f« -h« MiiS 40 EFI »A <0 St- »A Jsl « =7 tHi M 40 G oc •^34 IllfllisO' isshi^ l^iSSgls^Sf^ Gb G s 2 .-■ z; ” S 2 -S O S * I o , t » -c*J5 =^1!= 2 2 - *■ e ":S ass fe « >■ oO K* S G . v — " . _ fr trt g •Š ' -£^"2 v- > .s rt G « s " .rJ ^f-c« £ ' .S^gm'^ S K 0.5 .2 3 i: - I *-g -OSI 3*.3 £ £«31 >*« S2 5 „ oo-p»-.-2 -2«< 5 o o s p « >^7 ’ . « I »-K 3 7' 3 tl I 35 ,O",:-S32gs.l -S.^»S2 !«§'§»£ 2"/=Sni| O' itsi g « I G ' ■S g «3 .£ g B £'i a ’ “ p sih?h? St- d B CS I pribili Ml d *Z\ t? u^ihiuinpiSH.., a -rt 1-^ Pl 'TZb rt -rt. 'rt M rt „ A I o ■■3^-S. H "Bb^H p £ s -i ' e 7 91 -7 S'’5 ® .2 s • c® — ck.J .c M 5a7-a«2 g c o ±3 0A ;&5«45s= 49 tf ■ 4> •’ 1 ž-^S.feSibtj-ŠiA ' A-sčF.ii ... .3, „ sS'’2'3sEc5a ■* c ^4] **¥oG3gG:^*c rsilihl '“aSgjbiib-s = 5^3 . =. «0 g|&g3g|3i^£il. E 5rt g I :g-”-5i - '- - n ,a4 % DA O v> Mb rt N CM '■ E B.S E CM S <8 o s =3 ■£ ž s = 4> -5 S "S » z w “i SS5gSKg«= ■ ziS.gE G G » G G « a A |5H s« 5 B 57^1?^', ?5 c I «2 aff-tr S-SCj ■ »v J. c :: ^°soa i;^|fco5 jŽ^’Cca-^ 9S"£ g« 1® eSy,3 . e“ a E tJ '“‘S & bJiMl »A I O dž|7^2g| a h = b, g s « 7™ 5= t 77tsH7BaKp 2-S-š5S?S5?si^3 E 6'^2 s 1--^ miS* n C.™ .2-„!S g 21733 £>! S3X i i^Sa37-l"^-^-a £ lig = 1^51 a G ■ R « S M.' I- B c — s.a ž (n cc s o Š p o 'I^ ■ o i ' 3 ' g (A A,' 2 Jf® B (0 - »A £ 2 » 2 3 oc co ? p a J " ? S S »2 JL * S- o s > S 2 k5mi2S . — V . v * O G., I «\ 40 CL±: I o\ P ” « 2Jb^ Š ^'1 sVg ' -9 li^£;iqUa «T M.g,g e 2,ES4j . s *“ « « -»Sl 4w^ te ^t-IbOT »^fls _ „’^3-£s = S>o '=27§® g’ k Mi <5 -a-« a S P 5 e CM ddKzTj3ž5 = S!9O i ._ ' “ ?"£s S ^MiEg =3™ i 5 <=’ g - I yz^322-.SES5. -=M!MiS “5S00 rt . I4A >■ “7 S'% F? (T £ P &?2 " SZ b "S J3” S 48 4> i*“K^3|g7 ? . 1«2 g-»'S57 2^1 o „ s i-'>N3,gg b)« al h « 2 SžgV^^SifisS^ '^Ml g I C Ml , I K.-r :S-st““,B = ^* CM X> S 4A F ,. » iN G n. G n 9\ I F4 \G q7S^O e.-;’^ tg ".O I7 1=Z B 357 Is 5 asjg^c?* 5 a h! s SS: .rfl * b .š^ S«SSs5SJf ^t7 71;i|i I o .4*1 ^s^7i5iia£=?7| SE« a |S4i2ig«Sg,g2E4R a s s ' ? • ' 1 il|U’5f2ha| ^'S-15 1—5 ' *s J= s (8 1 !3 leS 7 fo ¥03 48 '■ o at I tiFi* SS-g gS^^S “Si«2 fA ■gs;"® S^;:Si£sa<3>£;?H| •5'IT ?-s s 5 g ® fca? lili=5 = 2 § ? 3 M^s e -“■ t i. j^Ka "(MO o V IšjSI? fiO *M ’ ■ O ■ - a £ c Sg^llhsgt "“iOTiii 80 > «■ S* in §525.7^.^’7 ° 13 s 3 L? s « S « -Z' .Xfl -rt G 7* 0 ’ O5d04> 3 B p:« ,> “nS |£.| G. (* "S-i 5 : " :§^d|7r" > ' Hsšfe a: .S o < S c 1 Ji ati z « rt 2:s.«;3acE5c ».sSmiAS« 3 S Ha-g7S- v - s’ ««4-0. 5 rt . A A SC .g c a B siOz- '•3s » o s s c -■ .r" Mibf;f! s 4 W ** rt »A S S? o: s« O z It « 2 rt ” r". S C • a "S S glb;«(3‘g'.' a'S S > S^-G j£ g « os *** e gS g^g ? = « S Sir s n S^:8 'S G F c &. »A ■EOl, «0 .. « - - - g S gSgvQ b.%E4g»4>Gi'eM ai§.|=eg5S S=3 d g|7 5 S s3 s a £3 S3 £ « " = = -22 ^Og",2-3±:>SSŽ3«S9S5:? o 5 '. 'E 5 ?® .«JS 2 = -p 1 T . " S S", d r;^ "==«" oc Ml = BI , S »J> S g"« 4> a ?os:' -_k« — § ' e5 3s.as® S:a--.o^=55'^<'»5a3'' ' aSi 1—Soisi iBo — — ■^j3- 48 J3 JP^CM S v ' _ rt 5 p «J I H* S * "Z"^ e 3 « £ s £ « ?a'°s ' rt lA 2 « 2 S 0,52 Eiffli - I •-šisiš s 3 S 5 ?-*'a‘'’ 15 § t -o ? n 3Q c«c2as3- S " g mSS 2 S,*Si £ e ” Z 2! 1 *'» sag 55 ‘ a ' J: 4>’ 0^3 O ?.s . a.>: I o E co «* bf^ rtg SZbS e -a = n . 2 c o £ s g gw-' ;3.8 1 . Hg.5 > ^'^^3S-='5.S,22^,og rtrM = ^ <0 Ji w '■' rt'‘S O to S'O 3 I ;«>to « a; rt G s “ > '3^ 87 . «S-.- "B O -I .N 4> (A £ to "d 'O i«a -L I i 4 “ = c; g-.c a-s; s _ ■' T ■ 3 S‘^ ¥ — ;g.t v rtCrt^b^rt .q_ S?40.^o*^^o.^bP a Si! c.-a in a £7 E= ii” te« «=.5 S It -'o-s7ri!ai j; o =? s a 2 F — I 5 * 5 3 5<5 « KS ;:£,?a n-sSs® Vb 40 t « 2 ■■ 7 g ? 1q‘|s ' taj’s7£'^cc> 4> G 3 ' ** ^?S2oo^ «5 u- - rt — G akcM 3-^ ™ O SS - OD . H .2 '“'■ P 5 b3 — .3,1»« ’a2..™.d.2 ’ w» ' ;9 I O £ " .14 O O cn Q§S rt G cO HA G 4> C !; e — M 's® G E Hd >-■^1 rs2.E o^S^jV £ ■sgg«£^" Ha « S a'° .^•Lt - s s s* ž 2 £ “Q = (8 i6^ O ž in CL Q < S 1 as \G 5 M Is 52-= d3:i O iS' 3^ -S ” s •g*^C>5^o «1Sc r I rtO RT i 3 >-Q:G:3 ' Fj9Gbo’-*’SGWv(8 Ptj 5 a . i^oino 8 ."S '■- gjsKng£;-:ft. < LB s.' »b ^.a 23 dl s^S o? B ? I J= Sj P * O rtM-J c D ^._ 5 80 G -e — «1 2 ' i^-5 Cb ‘: ’ BCI CO _-O .w u r tA ' "i S ^7 W1 ^>00 i |I _■ ■” A tn o A ” =s.i=-h3ii (X co I _f ca CM kb ’ G «> J* s - £ J S« 5 . 2r-» SS - — v •« 2 d 2 2 s — J? BKi^-^Sa 6 2 £<=1 3 . So2 SOS n F o .Ml I -7? n;:; 3S ,0 > r,; - ag g 5 ',i b) ■Hlil G 00 -Z G rt I .s^sZ.-5 G B So _ « z fl .£ £ , '^ i‘l=ifc^So-< 2 “-B G* C G .2 C ijfbi G M ID = Q - 3 -■ s® !2 w a G oc &lahi = s z .3 ■-š:?7 g . '^£S a co 2« 5« ' |S E £§11 ".a s.>: E-«= a =^-= ■^3 »g S-«« ; 2^ a§o ^-S'G^-®'2e'=G ':G^S,2iM®EgO ■■ c 1 55 E-C ■3 * 40 5 0 --S - c v :_ , -a 2 .S 3 ' -S W4 >40 rt ., ot^ £ s"* s « A. c b.bK “ n O > .£ ,x ES ’ P-S? lA “5>n£,;33 O > G •F «g"^ c =>-3? O d. rt G g to rt „ * gs?:i9 ** '40 G G 9-^ bS 9 'B 2 S 40uOfa(AGFa>K G ■psg^sg-asc : So« g 8 u CA Sl Ik' -rt . “_ I I CM N W OD D c -E?! < n _ Ln 40 ,<» '!a ' i; ® 5 2 to F ’’5 h^U 3 fjvB ižOiH |Ss7S75J^3“ JVP, fi:4 &.sJa^3 Š-S“ fes T ? CM CM I a as- *O lX -!■-■»■ 6. — 'AeAS^*-' .S-a rs-.25«^c:*^"rt 140 z Ab T., . =* i aai , '. - -gbf^^^.u e as Se; Ž «7S'5’.SsS .05 s ?? H 87 '6 ”5 L 40 c”'" s:£S _____________________________ ,«Sg-gŽ-”M--gtJSSŠO-SŠS g?3 -2^2?! P 40 CM O 4^3 CM T3 P CM CM »A O G ■<; e- 'bG s-i ■!i25-?|i=yi ^:^7 1 31. avgusta 1995 25 3 objavljeno v ^bNJOJ številki cestnika POSTAVITI SAMO ZNAK 'ul AVTOBUSNI PROMET Murska Sobota d.o.o. 96000 Murska sobota, Bakovska 29 Teiatoru (069) 21-S1S, 21-459 Fax: 31-352 vestnik ¥ ;i J i liht fn I sli L 'I jji tO 1/1 .n. ’ I it ■tl". f: idi J' It r > d Ž V 1 NASI OTROCI NISO NIKOLI V 1 1 1 F POVS RNI! f Sl i k- J najatraktivnejši popust , j'hkratna priložnost '^Ognite se podražitvam . POZNANJE PISTEKOM IN MARIŠKO! ŠOLSKA MESEČNA VOZOVNICA ^Soclar, r. 's/c. ^^^^odnostna vozovnica^^NS^^ ^^PORMACIJE in prodaja od 21. avgusta AVI-®®® na vseh prodajnih mestih na ^:'.OBUSNIH postajah v murski soboti, ^'^NJI RADGONI, LENDAVI IN LJUTOMERU. EK & MARIŠK F OHRANIMO NJIHOV NASMEH! v šolske učilnice se t našimi otroci vrača razigrana radovednost in neugnana razposajenost. Ne more nam biti vseeno, kako varna Je njihova prihodnost in kaj vse lahko prinese že jutrišnja pot v šolo, brezskrbna igra z vrstniki ali drobna nepazljivost. Tudi najprevidnejiim se dogajajo nezgode, zato se razumni ljudje odločajo za zavarovanje svojih otrok. Nezgodno zavarovanje predšolskega otroka, učenca ali dijaka pri Zavarovalnici Triglav je zanesljiva naložba v varnejšo prihodnost, V vaši šoli zahtevajte podrobnejšo informacijo o letošnjih pogojih nezgodnega zavarovanja. Zavarovanje lahko sklenete tudi v vseh predstavništvih Zavarovalnice Triglav in pri njenih zastopnikih. Zavarovalnica Triglav, kor ji zaupajo starši zavarovalnica triglav a a BTC BTC BTC BTC BTC BTC BTC BTC BTC BTC BTC BTC BTC BTC NEMČAVC11 d, Murska Sobota KAKEX ^ifporPimport IR7AWI > 'li tii iiiEffliiaraaa ^^žillKKigE® 5Xj)ffil[12W® ®^®iss>tKia ?3?^5iKiaQaasB Jtl aa j^asiasaiiSaijiaa ik’ ?* .Mi' d.0.0. TRGOVINA STANOVANJSKE OPREME TEL. 31150 o ©[jiSSi? PSiSCs): LS©:B]Ei o ®U5i®SlKB3©I3a 3a®i mm a©iaiaKi[iij(3iia EHiaasisaaSK® p®iaQ§w® Iskra PRINS MURSKA SOBOTA TEL. 21 250 ^*J3 XmS 1’^ii L^'al1~af =atLaosftsD^im (ž>[a(£X£m 5y>W K]atKa(aui3[ii(ž> (ž^PcassaKs) OsIkj^lPS^S] SEPTEMBRA UGODNI POPUSTI V ZA GOTOVINSKO PLAČILO l^^l-OVNl ČAsf OD PONEDELJKA DO PETKA 8.00 DO 17.00, V SOBOTO 8.00 DO 12.00 OBIŠČITE NAS V BTC-ju, Nemčavci Id, MURSKA SOBOTA / 26 vestnik, 31. lustaJjSj Dobre stvari so lahko tudi poceni! Ponudba velja do pfo^* EMBI CORN FLAKES 158 kteii»i4r-Emtw,2S0g ■ VIKI KREMA Kolinska, 880 g MARELIČNA MARMELADA Kolinska, 870 g 392 ČEBULICE V KISU ■j^;- J-3*Ch^ ■i- i, i- NAPOLITANKE VVALDE s kakavcvim nadevom, 500 g POM-BAR FLIPS z okusom slanine, 75 g GOLD FISHLI slane ribice s sezamom ali brez, 100 g k;.' MEŠANI SADNI SOK ROTTALER marelica-pomaranča, 11 160 ^■: S« Mercator - Eta 350g 206 GORČICA Mercator - Eta 700 g 200 MARGARINA MARINA v lončku. 500 g 148 153 HAM PAŠTETA trojček, 3 k 25 g LEŠNIKOVA ČOKOLADA Žito - Gorenjka, 100 g 262 BALI KOCKE Žitn - Rorsnika 200 n 108 145 ' l|: 137 MOZAIK KEKSI 480 g 325 •Ji .-?• ■ I' ‘J 105 FRU - FRU KARAMELE Žito - Šumi, 100 g 72 VINO SOUVIGNON LJUTOMER Sloveniiavino, 0.701 460*' NAMIZNO BELO IN DELIKATESE RDEČE VINO VITICA ' Stovenijavino, II 181 .-.,7 1 , II iL,Si I -^1 P* !lv487 A POSEBNA MOKA T 500, žito - Mlini, 1 kg TESTENINE AGNESI špageti in polžki. 500 g TESTENINE AGNESI špageti in svedri, 3 kg ViA 12 90*' 523>' »>3 S S s w V . t N 'S^t. * :'W-?-;; 1 f ■■f ^S ■ ■ ! » w MERCATOR, NAJBOUSI SOSEP 199! SS!!!!f5. gi. avgusta 1995 27 "1, 'I f^ASlRAN JJfl^^fŽNIK I P°MI,vbriku,500g K KOZMETIKA IN ČISTILA 1 rtu «1J I r J a h I I 01 * 100 'ffllmjK fiLlt* ^^^rAir.Di fsl:-* (■a r, ■'’i''K.iji mil;.’ ,*> 7 V ij Tre ■i Sadni ^CTAIL 2,65 kg 725 f^iihi j.i.i Mitu i 7, ■r* I ®AAH 2.6 kg ■4^ 567 ''■'^'ifnjs tStipujn' >iii“ 5^°=.e.518, V k »i I ■, ’s; ■ I S If: # v ? I S. VmU'A]^! ^'^.400 g ;i » '^LUtj g 78. 153 1, 136. Mercator a« SISTEM MERCATOR, D.D. I** ' »-'VI jVl_, , v, ,, ®’1l3 107 .<____166 22 82 'S I t.'' L- ZOBNA KREMA DENT-A-MED PROTECT Henkel - Zlatorog, 50 ml LAK ZA LASE FRIZER zlati in zeleni, | Lek Kozmetika, 400 ml GEL ZA TUŠIRANJE NIVEA, 3 vonji, 250 mi LEPILO NEOSTIKSK-101 UNIVERZAL tuba Kemostik, 70 g 186. i' '^ri :'^i i 't; c=-f. '■■k 1^* ji*., l IL. » ■ vasi ■ ■ LEPILO NEOSTIK RP-102 119 649 259 ■I DETERGENT VAL za pomivanje posode Kirni, II 209 FULL COOL plastenka Kemostlk,36 ml 123 DETERGENT BONIX za pomivanje posode Kemikal, 31 ČISTILO WC RAČEK Šarnpionka, 750 mi 419 259 INSEKTICID PIPS FORTE spray Krka Kozmetika 200 ml WB h. ;in ■3^1 GOSPODINJSTVO ’’w SS5 ■■ PRENOSNI DVOJNI STEREO RADIOKASETOFON TENSAl RCR 3364 11' W' lA 6.799 Vj 6 - delna GARNITURA ZA BELO KAVO 3 različni vzorci uvoz Kilajska MOŠKA SRAJCA z dolgimi rokavi Tekstilna tovarna Prebold 1.690 869 za shranjevanje živil uvoz Tajska 7-delna GARNITURA PVC DOZ S POKROVI 1.549.- USNJENI MOŠKI 3f ŽENSKE HLAČNE NOGAVICE SABINA, Polzela 159 UOIMJCrNI lVlWQrM ŠPORTNI COPATI<5 velikost od 40 - 45 I ■ USNJENI ŽENSKI ŠPORTNI GORATI velikost od 35-39 3.259 JF) Z j > T velikost od 25 - 27 velikost od 28-34 USNJENI OTROŠKI ŠPORTNI COPATI 2.069.- 2.299 PRI GOTOVINSKEM NAKUPU IMAJO LASTNIKI MERCATOR KARTICE 5% popust pri nakupu nad 5.000 SIT za živila pri nakupu nad 10.000 SIT za tekstil in tehniko ui (/> ) S E o I I tu I i o s o 28 vestnik, 31. avgusta 1» Vi vestnik MIŠAMI PEVSKI ZBOR ŠTEFANA KOVAČA, MURSKA SOBOTA. Cvetkova 10 v*. |JubH.|J. zborov«k«ga petja. Avdicije bodo vMk torek In četrtek do 15. septembra ob 19.30 v zborovskih prostorih v Cvetkovi 10 v Murski Soboti. l-l T-t.—I r / HI • - ,^'a ■■ REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA MURSKA SOBOTA J objavlja v skladu s 13. členom Zakona o postopku z najdenimi stvarmi (Ur, list SRS, št. 31/76) o PONOVNO JAVNO DRAŽBO najdenih stvari, ki jim je potekel rok hrambe, in sicer 30 koles. Ogled najdenih stvari je možen tiro pred javno dražbo. KMETIJSKO-Žr/ILSKI SEJEM i J 3 SRE8RM MED.AIJE 7 BRON,A$T!H medalj 7 3 PRtŽNANJA j HA SO 2A PROIZVODE Javna dražba bo v soboto, 16, 9. 1995, na dvorišču javnega podjetja Komunala, d, o, o„ Murska Sobou, Kopališč ul, 2, z začetkom ob 9. uri. AN) k Mestna občina Murska Sobota objavlja naslednja prosta delovna mesta v mestni upravi: Nic vec po L Vodja stanovanjskega sklada Zahtevani pogoji: visoka ali višja izobrazba pravne, ekonomske ali druge družboslovne smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj in izpolnjevanje splošnih pogojev v skladu z zakonom. v tujino 2. Vodja sklada stavbnih zemljišč Zahtevani pogoji; visoka ali višja izobrazba pravne smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj in izpolnjevanje splošnih pogojev V skladu z zakonom. 3. Strokovni sodelavec za gospodarstvo Zahtevani pogoji: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj in izpolnjevanje splošnih pogojev v skladu z zakonom. - 4. referent za splošne, kadrovske in protokolarne zadeve Zahtevani pogoji; visoka ali višja izobrazba pravne, upravne ali druge družboslovne smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj, znanje tujega jezika in izpolnjevanje splošnih pogojev v skladu z zakonom. 5. Vodja računovodstva Zahtevani pogoji: višja izobrazba ekonomske smeri, najmanj 3 leta delovnih izkušenj in izpolnjevanje splošnih pogojev v skladu z zakonom. Delovno razmerje za navedena delovna mesta se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov; Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po njej. PRI NAS SO CENEJŠI ! EUA- VLAJ, P4MMCTJCU TROOVMO VlDONCflf^ V>0Na 187,6926* GRAP. TU.: OW/511W PCI NAS DOBITE VSE VDSTE PDEMOOA PO ONC¥NII< KONMJttNCMtI CENATI: - UOKETi 7.200 SIT ZA TONO, ' - lUAVI PltE>IOO:ia2OO SH ZA TONO + STCO«« NAKLADAHIA. VSE NALOŽENO NA ZELEZMSKI POSTAJI V Ml DW Tl PO ZEUI DOSTAVA NA DOM. MOŽEN TUDI VOZ IN PCODAJA NA DROBNO VSAK DELOVM DAN (H* 4 PLACn.0 TAKOJ AU S ČEKI Z ODLOOOM NA UH BREZ OBRESTI PRODAJAMO TUM CEMINT, APNO, MM«« IN MINERAINA GNOJILA NPK ZA JESENSKO SC^, NAROOIA SPIK.nMtAMO RO TnETONUi Sl I Naš vrtec - enota v Gregorčičevi ulici je eden od sedmih, ki je vključen v . mednarodni projekt SOROS, v Sloveniji imenovan 2AČNIMO V VRTCU. Res je financiran tudi s strani Fondacije SORO’ iz New Vorka, ker pa so vsi začetki težki bi bili pomoči v kakršni koli obliki zelo veseli. Denar nakažite na naš žiroraČun: Vzgojnovarstveni zavod M, Sobota: 51900-603-30458 s pripisom za projekt ZAČNIMO V VRTCU. NISSANe h J Nižja cena ne poh*® stare zaloge ali manj opreme! Uradni zastopnik NISSAN ADRIA je uspel zagotovit' I I manjšo količino nekaterih modelo^ . vaierin mvuv-enakih cenah’ * ■ P® . veljajo za bistven« večje evropske ,1 Najsodobii^i^^ I, edini v tem s 16-ventils^\ 16.990 DI M Micra 1,0 L 17.690 DEM Micra 1.0 L lOV^ Bogata serijska oprema Sunny 1.4 SLX vrata Sunny 1.6 SLX vrata Sunny 1.4 SLX vrat Sunny 1.6 SLX vrat I 5unny 1.6 SLX WAGON S4.S30 DEM 35.(590 DEM 3’1.360 DEM 33.710 DEM 39.870 DEM NISSAN I Uradni zastopnik za Slovenijo: NISSAN ADRIA d.o.o. Slovenska 54, Ljubljana telefon: (061) 301 355 J Pooblaščeni trgovci In servisen' za področje Slovenije^____ "jJlIl 15® J,- • AVTONISS, Ljubljana, tel.; (061) i’ j;-' • KRULC, Moravče, telefon: (061) '■ i« • MORATTO, Tolmin, telefon: (066) ol • VIDRIH, Otočec ■ Novo mesto, telefon: (068) 85 ISO '■ • 2IERER, Sevnica, telefon; (06O8J • LES, Ptuj, telefon: (062) 771 • KOS, Polzela, telefon: (063) fOf- • AVTOHIŠA. Murska Sobota, telefon: (069) 32 209 „ • MG, Muta, telefon: (0602) 61 • BISCOMMERCE, Koper, tel.: |0^- • AVTOSERVIS Fabjan, Branik. Nova Gorica, telefon; (065) 29 '■ • AVTOSERVIS Pižam Domžale, telefon: (061) 372 333 • AVTOSERVIS Trunk, Ljubljana ■ 309 telefon; (061) 342 692 • AVTOSALON Kovinarska Vrhnika' telefon; (061) 753 842 „ . • BARLOG, Trebnje, telefon: jjl • A&M Ferk, Maribor, telefon; (Oe^' • AVTO Močnik. Kranj-Britof, telefon: (064)242 277 I I Zavrnjenih kar 35 tujcev nje vali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo. Invazija tujcev se Na mejnih prehodih v Romu- DRdRljlljC rju je bilo zavrnjenih 17 Make- doncev, 6 Hrvatov, po pet Romunov in * Jugoslovanov« ter po en Ceh in Albanec, ki niso izpol- Na pomurskih mejnih prehodih so morali policisti v nedeljo zavrniti 33 tujih državljanov, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo. Od tega je bilo 10 Makedoncev, 6 Romunov. 9 državljanov ZRJ. 3 Tunizijci, po dva državljana Ukrajine in BiH ter en Bolgar, Čelno trčenje vozil v nedeljo ob 22,25 jc Robert K. iž Melov vozil osebni avtomobil iz Radenec proti Gornji Radgoni. V blagem levem preglednem ovinku je iz neznanega vzroka zapeljal na levo polovico vozišča in čelno trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil, ki gaje vozila Nevenka R. s Kapelskega Vrha. Ta seje hudo telesno po- škodovala in se soboški bolnišn'*^''-N osebnem .(f i iz Radence, pa sia /1 sno poškodovana, do na vozilih s sO 700.000 tolarjev. agnllc 31 avgusta 1995 29 11« i ‘m vestnik ?0 ,w [d .d 1 nedneradn) _ etrettit A(B r .. feitlvol Q Z If tabovne papevh« IMCHunčcr SU O di, e« I H tft' l J M 3) t 0 1 s / j! V mladi pevd iz Slovence, Hrvoike, Modžorske, llolQe, Rvsti^e Q!fi E 2S *a S b:€ e O o o o □ |O / o o O o □ □ O D modna acvija oblačil s’" SKINNV in KIDDV'S VCUKA IN MAJHNA, TOPLA IN HLADNA PACSCNCCCNJA NCAOSRCDNI PACNOS NA SKBBAMKAB.B. fi MURSKCM VALU O SL.OVEN1CA SPOŠTOVANI NAROČNIKI, ZVESTI BRALCI VESTNIKA! »»■ ni pozabil na vas! Vsi, ki boste v I o . f pravočasno h poravnali / naročnino, boste lahko / srečni izbranci in teden dni gostje Od slovenskih naravnih zdravilišč. (’^’'®banec bo lahko s seboj popeljal *^'^P'^stnika) bo žreb odločal konec boA' ' ^^služene Da z VESTNIKOM lahko uživali septembra ali oktobra. i’955 v nedeljo, 10. septembra 1995, ob 14. uri NA DOMAČIJI JOŽETA SLANE BOLEHNEČICI4 NAJ KMETIJA »preča »SAtMkruir ■ knsenica < gibanjce * domači kruh ^krapci FMGASnSKEMDOMUVESHAtABAVAB ‘e* u«44 »«mata ba^U f n Pomurska banka d.d. OlfifV Z2: zzz e. * kasaški konji «vislice Adriatic -jsjn 3ln*J«'/P.' VESTNIKI /ww Ratiio Murski val 94^6 M3x A VEN ERA 30 vestnik, 31. avgusti i Epilog nekega prikazovalca Hudo zloben in nič motorna vozila duhoviti duh v Ivancu Domači sin naj bi bil hudo zloben in nič duhoviti duh v Ivancu na Madžarskem - to vlogo mu na podlagi videoposnetka pripisuje vaški župnik, ki 50 mn pri tem pomagali reporterji in skrita kamera na sosedovem podstrešju - Kljub razkritju Pluto ne miruje Kovaesevi, razočarani, prestrašeni in izpostavljeni na milost in nemilost zlobnim jezikom, molčijo. Razpeta med ljubeznijo do otroka in strahom pred posledicami se zakonca umikata v svoj svet ... Morda je prav Tomas ključ do rešitve. Ta vidno zagrenjeni, vase zaprt, v šoli ne najbolj blesteč fant, ki verjetno niti pri vrstnicah ne žapje uspeha, je navzoč pri vseh nenavadnih dogodkih, smo zapisali pred tednom v reportaži o prikazni v Ivancu in vse kaže, daje tamkajšnji župnik Ferenc Doka prišel do podobnih spoznanj. »Razrešili ste skrivnost daha v Ulici Lajosa Kossuthal« »Menim in lahko tudi dokažem, daje satansko zvit, spreten in peklensko zloben fante izigraval duha.« »To so teUte, obtožujoče besede, e Skoraj pet mesecev so se dogajale te grozne stvari, predvsem stari oče je bil cilj napadov, ki so ga skoraj pognali v smrt. Zanimivo, daje temu slepemu čoveku vedno zbilo očala, ga napadlo od zadaj, mu zvijalo roke. To nekaj, kar je za starčka Pluto ati Lucifer - čemu se niti ne čudim glede na moč zlobe mu je strgalo obleko s telesa, ga z vso silovitostjo vrglo na posteljo, da se je zrušila pod njim. Zakonca Kovacs sta vse pripisala očetovi težki bolezni, č^ da ni sposoben kontrolirati svoja dejanja, toda kmalu sta tudi sama postala žr- tev takrat še neznanega. »Vi ste blagoslovili hišo ...# »Po tisti avgustovski noči, s srede na četrtek, meje gospod Kovacs ves obupan obiskal, rekoč, da neka strašna sila razbija in straši po hiši in da prosijo za blagoslovitev. Kaj lahko v tem primeru stori župnik? Gre; moli in blagoslovi hišo po krščanskih običajih ob selitvi v novi dom. Zmolit sem priprošno molitev, družino priporočil v božje varstvo in prostore poškropil z blagoslovljeno vodo...« »Mnogi vaščani menijo in tudi veijamejo, da starec zdaj plačuje merico za svoja dejanja in grd odnos do žene, katere duša ne najde mira in se vrača. Kakšno je stališče Cerkve do vračajočih se da-hovTe »Naša vera uči, da je človeška duša po smrti ali zveličana ali obsojena na večno trpljenje v temi ali pa gre po prehodnem očiščenju med zveličane. Ne verjamemo, da bi se duše vračale, se vselile na Zemlji v drugega čoveka in nevidno delovale. Priznamo in poznamo pa obsedno stanje, vendar to je druga kategorija duha pod vplivom satana. Moram priznati, da sem sprva verjel, da je kaj takega mogoče, toda to so silno redki pojavi in nekateri preveč zemeljski dogodki in sumi, pozneje pa tudi dokazi, so razblinili dvome. Starec, ki naj bi bil obseden, je z veseljem pristal na vse običajne cerkvene obrede in po več kot tridesetih letih sam prosil za S POSLOVJfTIJUI STIKI DO USPEKA! Poceni nabavo vseh vrst blagt^ uSinkovito prodajo in dober zaslužek vam omogoča vodilna specializirana agencija za trgovske posle v Hemciji. Storitve tudi za fizične osebe. Čakamo vas: Agencija za Slovenijo »SAASVEK« IMPORT - EKPORT ELMSHORNER STRASE SSb 2S431 Pinneberg, Seutsehland tel./telefaks.: 0049 4101 813570 iUUiJ ilDJSaLi PJJJUUUi obhajilo, česar mnogi vaščani še danes ne morejo verjeti. »lahko racionalno dokažete, da za dogajalni stoji domači sinle »Po tisti razburljivi noči smo starca odselili v drug kr^, kjer sc je umiril, saj ga ni nihče več nadlegoval. Fant je ostal ob vsem trušču in dodajanju zelo hladnokrven in po temeljiti analizi kraja, časa in navzočih sem prišel do spoznanja, daje vedno navzoč pri nenavadnih dogodkih, zato sem predlagal, da bi nekaj časa preživel na drugem koncu vasi, in ko smo ga preselili, je zavladal mir. V nedejjo, ko sem moral k rani maši, se je Tomas vrnil 2 izgovorom, da potrebuje denar. Po njegovem ot&odu so v hladilniku našli čevelj. Popolne, ko seje spet vrnil domov, so si nenavadni dogodki sledili po vrstnem redu. Takrat sem bil že prepričan, da je prav on ključ vseh dogajanj, le otipljive dokaze sem potreboval. v Ji ihrkazi pa so videoposnrikile »V ponedeljek zvečer smo na podstrešju sosednje hiše, od kod jc dober pogled na osvetljeno Ko-vaesevo kuhinjo, s skrito kamero posneli tisto, kar smo mu pozneje predočili v dokaz, kot so lahko videli tudi televizijski gledalci. V kuhinji je pobral nekaj manjših predmetov, jih skril v oblačila ali pa postavljal na doseg rok. pozneje pa v strah in trepet vseh prav z njimi uprizaijal žonglersko predstavo. Fant je že prej veljal za izredno dobrega in spretnega nogometnega vratarja, kar kaže na rijegove ročne spretnosti. Pod težo dokazov je klonil? najprej je priznal manjša dejanja, ki smo mu jih dokazali z videoposnetki, potem pa tudi večja, rekoč, da se ni zavedal tega, ku počenja.« »AH ni to morda obupen klic mladostnika, še tem hofj, ker se dogodki s starim očetom pona-rijajole »Morda... Slišal sem, da so ga vodili k psihologu, vendar ni ugotovil nič posebna. Po vasi govorijo tudi o izganjalcih duhov, o avstrijskem paru, ki prihaja k Kovaesevim... Saj razumem starše, ki ščitijo svojega otroka. Zanje bi bil zdaj dobrodošel že vsak, š^tako majhen nerazložljiv namig, s čimer bi dokazali, da njihov sin tega ni storil zavestno, ampak v obsednem stanju. To je tudi razumljivo, saj vsakdo ljubi svojega otroka in mu skuša pomagati.« Kovaeseva hočeta pomagati. Vse kaže, da bolj slabo. V svoji nesreči ostajajo osamljeni, nemočni. Dejanja naj bi vaški župnik s pomočjo videoposnetka razkril. A prava skrivnost, vzroki RENAULT 4 GTL, letnik 90, 50.000 km prevoženih, registriran do marca 96, prodam za 3.000 DEM. Tel ? 82 089. m354l ŠKODO 105 L, starejši letnik, v celoti ali po deliti, prodamo ter polnila prodam po nižji ceni. Ižakovci 123, Beltinci. m3593 AVTO OLTCIT /VISA/, letnik 1991, prodam. Fridrik, Markišavci 27/c. m3597 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 84, registrirano do aprila 96, prodam. Gančani 135b. m3609 MOPED ATX 50 B. star dve leti, rdeče barve, malo vozen, ugodno prodam. Stanko Srša, Banovci 1 pri Železniški postaji Veržej. m361l STANOVANJSKO HiSO, staro 14 leL v Murskih Črncih, 85 m2. prodam. Tei.: 46 359. m3551 HiSO z gostinskim lokalom, stanovanjem, primerno tudi za drugo dejavnost, in več vinskih sodov v Bakovcih prodam. Tel.; 43 087. m3568 HIŠO v Radencih, takoj vseljivo, prodam. Tel,: 51 060, m3587 ODDAM SOBO v Murski Soboti. Tel.: 22 583. m3598 POSLOVNI PROSTOR v Lendavski ulici - BUTIK CHICAGO dam vnaiem. Tel,: 31 446. m3616 kmetijska mehanizacija f Panonka Murska Sobota -’ lek. Ženavlje 65, Petf0*u-Preklicujem veljavnost knjižice šL 569608, Panonka Murska Sob^ dravec, Selo 64. ni35s3 STISKALNICO a so v globoki temi. EUa Pivar fTOnCDIVCR -, živali NESNICE, MLADE JARČICE, pasme hisez ~ novi in golden komet super braun (rjave), stare 3,5 . meseca in tik pred nesnosijo, uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri Mostu, d.o.o., po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava zastonj. Kupec dobi za vsakih 10 jarci c lOodstotni popust ali eno jarčico zastonj. Jarčice imajo vsa potrebna cepljenja, to jamči prodajalec z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 24 393, Gostilna Benčec, Bakovci, tel.; 43 070, Gostilna Železen. Bez-novci, tel.: 49 025, Zidarstvo Darinka Zamuda, Galušak. Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044 in Bistro Hu-ber, Grad, tel.? 53 168. MLADE NESNICE. pasme hisez, lahko naročile po telefonu v trgovini Suzane Kozlar. Nedelica, tel.? 72 ISO, in pri Francu Movrinu, Petanjci 98c. prt mostu, tel.: 46 505. Na vsakih deset ena zastonj. m396 ROTWEILERJI. mladiči, z rodovnikom. odličnih staršev, naprodaj. Tel.: 21 754, po 21, uri. m3519 KRAVO staro 6 let, 8 mesecev brejo, prodam. Puževci 51. m3528 KRAVO, mlado, s teletom, kontrola A, prodam. Kovač, Kukeč 25. m3571 KRAVO, visoko brejo, in svinjo prodam. Pečarovci 87, tel.: 51 228. m3584 KRAVO, mlado, devet mesecev brejo, drugič, ter 9 m3 drv, trda bukova 4 m3 in S m3. mešanih, prodam. Kovačeve! 9, Grad. m3591 TELICO, 8 mesecev brejo, kontrola A, prodam. Tel.: 70 110, Jože Gerič, Velika Polna 97. m3599 PUJSKE prodam. Partizanska 30, Bakovci, m3605 PURE IN PIŠČANCE, žive in očiščene, bomo prodajali od 1.9. do 10. 9. 1995. Prednaročila sprejemamo po tel.: 88 223 vsak dan. m3612 BREJO KRAVO, staro osem let, in telico, brejo 7 mesecev, prodam. Tel.: 61 948. m3618 KRAVO, brejo, kupim. Tel,: 62 670, m3619 SILOKOMBAJN SK 80 S, motorno kolo BT Tomos 50 S in vrtno kosilnico Panagra prodam. Bakovci, Partizanska 30. m3517 LIČKA LNIK za koruzo, dobro ohranjen, prodam. Lemerje 49. m3523 SILOKOMBAJN LIFAM, malo rabljen, in travo, staro 6 let, prodam. Vidonci 116. m3527 TRAKTOR IMT 579, dvojni pogon, prodam. Domajinci 13. m3533 MLEKOVOD WESTFAL1JA. plug obračalni dva- in tribrazdni. silo-kombanj Mengele, pajka na štiri vretena in prevozni bazen za mleko prodajo. Tel.: 068 42 925. m3537 TRAKTOR DEUTZ, 45 KM, prodam. Tel.: 66 205, m3556 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, 17 m3, SIP Šempeter in tovorno vozilo Zastava 619 K prodam. Tel: 49 065. m3575 SILOKOMBAJN SIP ugodno prodam. Gaberje 59, tel. 76 483. mdt NAKLADALKO SIP novi Pinor 19-9, silažno, 9 nožev, staro tri leta, nov tip, malo rabljeno, ugodno prodam ali menjam za manjšo ali za traktor. Tel.: 064 422 673. m3S78 SILAŽNI KOMBAJN SK 80 E, mešalec za beton, malo rabljena, prodam. Skakovci 58. m3580 TRAKTOR TORPEDO, 48 KM, letnik 87, in razne dele za traktor Torpedo 45 prodam. Tel.: 53 235. zvečer. m35S2 KROŽNE BRANE. 24 diskov, prodam. Bela Dervarič, Lemerje 40. m3594 OBIRALNIK KORUZE TIP TORNADO 35 prodam. Benica 8, tel.? 77 004. m3596 KOMBAJN ZMAJ 133, kosilnico Laverda, 18-vrstno žitno sejalnico Olt in cepljeno vino prodam. Tel.? 47 103 ali Meričnjak, Bu kovni ca 29. m3604 razno posesti lin iia iU) J D. nrrtilaill.l*; dobrem stanju,;..... n 368, Velika Polani KtO^'. STISKALNICO, grozdje, ugodno pto^’ za g* ViVJV. r , 231, klicati dopoldan«'’-zvečer po 19. uri. mJ*®’ 4101 sod. star tri dam. Tet: 46 002. m35>' TRIDELNO OKNO z mi, vratna krila, hLarig^Jr^ m2 itisona_^malorab^(^. prodam. Tel.: 170. m3595 HLEVSKO opremo, za 10 glav živine, dam. tet: 48 048, STRUŽNICO ptuigidjt damo. Tel.: 43 068. «3^'J SEDEŽNO GARNII^®^ no sobo prodam. 3* - « in3606 KUHINJSKE nirani štedilnik in Tet: 26.455. m3607 elemei^J t in hlatU^’^ Preklic! Preklicujem veljavoos’^ drugega letnika vitnats^L pi izdanega leta 1994 W Babič, Radoslav« 45. B’-' , ŽIVINSKO PRIKOLICO f Tel.: VI 909. m36I3 VINO poceni prodain- 98. m3614 500-litrskki sod(ROE5jt zameDiam za ibj:! litrskega. Tel,? 41 20^ j delo TA-vod oLtiertf* «35»*» j KLAVIATURISTA ali klaviaturi stko Lt^t®*^ 158, po 15. Ufi. m35»*’ storitve ROLETE, ŽALUZIJ^^ 'yA\fCcc j-Tzlilikva. i ZAVESE, izdelava, Tel.: 061 722 645.ni3J' iCt. UOl vt-"-MONTIRAMO LETE IN lamelne J Tet; 0609 616 170. nrt’ kamnoseštvo KAPCA 77A M 69220 LENDAVA' Tel: 7& 3^9 • NAGROBNI SPOMtt*'*' • STOPNICE • OKENSKE POUCE • BETONSKI STEBKI VELIKOSTI pszs iiudes lUMAfl Moveni .ii* V I ZANESLJIVO HUJŠANJE OB NORMJU.NI PREHRANI lel.oet 571 S75 aa NA&i IZVEDR4 - TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA telefon: (06Z) 723 010 723 215 telefaks: (062) 723 010 '2 i®B2 MARIBOR Gl/WMTRG17 LJUBLJANA I TRŽAŠKA 2 NUDIMO DELO! IZDELAVA - MONTAŽA - PRODAJA i I K sodelovauu vtMin »odetevca tQ »detevka za čn^auje aalag ofgBačacjia nfaaataiBIdi semiBojev v Mtndd Soboti. Ddo je boDoianK) s pobao ddonmii čaaom ra nH^noa^ rafaie z^ioaUtve, I HIŠO ALI STANOVANJE na območju Radenci - Murska Sobota z okolico vzamem v najem. Tel. 65 423. POČITNIŠKO HIŠICO z vinogradom na Jelovškovem bregu pri Moravskih Toplicah prodam. Tel. 22 417. NEDOGRAJENO DRUŽINSKO HIŠO, tloris 90 m^, in parcelo površine 1220 m2 v Tubljah pri Kozini ugodno prodam. Dodatne informacije dobite na tel.; 067 31 525. m3501 STARO HIŠO ali vikend kupimo. Tet: 42 014. m3513 MEŠANI GO2D na 56-arski parceli v DomajincLh in 29-arski parceli v Skakovcih ter etažno centralno peč, 25 tisoč kalorij, rabljeno eno sezono, prodam. Tel.: 21 716, m3514 GOZD, 1.5 ha. prodam. Lanšček, Fokovci 52. m3516 25 arov zemlje z vinogradom, sadovnjakom in kletjo v Senčaku 28. pošta Jurštnei. prodam. Tet: 062 757 100. tn3S22 NJIVO, 63 arov, na relaciji Ganča-ni-Lipa, prodam. 1 ar 6.000 SIT. Tet: 31 471. m3526 STANOVANJE v Sercerjevem naselju 20a v Murski Soboti prodam. Informacije po tel.: 32 096, m3532 PiiKPrijavepobite da| poSLOVNE PROSTORE v stro-l59JiwnaiMBiDv; > centru Murske Sobote dam v ' najem. Primerni so za pisarne, irgo-62000 vino ali mimo obrt. Tel. 32 926, od . 17, do 20. ure. in3S49 AKACIJEVA IN GABROVA DRVA ugodno prodam. Dostava na dom. Tel.? 4701Lm3472 KORUZO v zruju (možno tudi za silažo ali v storžih) prodam. Tel.? 82 441. Kupim dve do tri leta star pianino. m3493 OTROŠKO POSTELJICO prodam. Tel ? 48 583. m3515 ŠTEDILNIK, kombinirani, z sistemom za centralno ogrevanje s pečico, nerabljen, 30 % ceneje, prodam. Cankova 82. m3521 VINO, belo mešano in šmarnico, prodam. Tel.? 77 324. m3525 DRVA, suha (trda), 10 m\ prodam. Tel.? 55 509. m353O VINO, belo, mešano, beli pino in laški rizling ter varilni aparat Varex 160/210, nov, prodamo. Inf. potek? 72 034. m3534 STREŠNIK MEDITERAN, 200 m’, prodam. Gomilica 2Ib. m3538 STROJ za izdelavo betonske opeke, nakladalnik italijanske firme Carlo-pesi št. 4 in koruzo za siliranje, 20 atov, prodam. C^ed v Kapci 77a ali po tel.? 76 329, m3545 Preklicujem veljavnost spričevala 1. letnika Srednje strojne in tekstilne šole Murska Sobota, izdano leta 1995, Simona Vbroš, Prekmurske čete 50, Črcnšovci. m3553 REGAL za dnevno sobo prodam. Tek? 26 326, m3554 VINO, laški rizling in šipon, prodam. Dobrovnik 192, tek? 79 164, m3555 VINO, šmarnico, prodam za 70 SIT liter. Dobrovnik 201. m3572 KORUZO Irdinko na storžih prodam. Tek? 40 277 ali Gumilar, Cankova, m3576 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice Št. 6797-5, izdane pri HKS • KORITA ZA • IN DRUGI IZDtLtt Cene konkureNČ^ Priporočajo EKPORT - ■ Flnoninl li***' ODSLEJ TUOI HI ■ape^i P.EMOnSKA^š . Gostilna ZELKO Pečarovci vabi na z bujto 1., sob nedeljo, pripoi^' i tr/ Gl delal □VDKIS' iAAtSStt, »'“'5 uprl FEllfNA tjg Sjk. 31. avgusta 1995 31 Fi** .■M>| 'jdtsJ I Tet! 13S< IS-^ sT* odDl Jll>' utiii! tfttf od** «»1 II H e-K ir rl 61) iH loU* fH a i p' J n r Ji i I I I J-'! I i ii t, «1 r i ' f f I I' L Beli cvetovi na grobu drobne lučke lam gore, a pod tem grobom že osem let ljubi sinek in bratec mirno spi. Zakaj si moral nam tako hitro umreti, dragi Kristjan? I V SPOMIN 28. avgusta je minilo osem Žalostnih let, ko nas je tragično in brez slovesa zapustil naš dragi sinek, bratec in vnuk Kristjan Cigut iz Rankovec ^^^lečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki postojite ob -■^govem grobu, prinesete cvetko in prižgete svečko. ŽalujoČK tvffji n^dražfi Tiho, brez slovesa je odšel Karel Kučan Panovci, 28, 8. 1995 Pk' njegovi Zapustila nas je draga žena, mama in stara mama Ana Luk iz Rakičana Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni. A ostala je praznina ki hudo, hudo boli ... ZAHVALA Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše, Hvala, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in g. Karoliju za besede slovesa. Vsem Sc enkrat - iskrena hvala’ ŽalujoČK vsi njeni NISMO SLUTILI, DA SO TO TVOJE ZADNJE POČITNICE, DRAGI PRIJATELJ, SODELAVEC, RAVNATELJ Karel Kučan POGREŠAMO TE. Z BOLEČINO V SRCIH SE TE SPOMINJAMO IN HKRATI ZAHVALJUJEMO ZA PREŽIVETE DNEVE, KI SI JIH DELIL Z NAMI VSEH 32 LET SLUŽBOVANJA. DELOVNI KOLEKTIV IN UCENCI OS FOKOVCI it) LAUVKLK V 93, letu nas je za vedno zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Frančiška Barher iz Panovec Prijatiskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom ®"Jcm. ki so nam pomagali. Hvala za darovane izrečena sožalja. Iskrena hvala g. ™ku za pogrebni obred in pevcem za odpete Žalostiti ke. žalujoči: vsi njeni najdra^i '■^^ovano' V SPOMIN I. septembra minevajo štiri leta žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi in brat Franc Gerenčer iz Lemerja 83 ih spomin nanj, za vsak obisk pri grobu. in prižgane sveče - prisrčna hvala. Pst njegovi ZAHVALA boleči izgubi našega dragega Gustija Grofa iz Murske Sobote '•Metila dqk vsem, ki so ga pospremili na v h vence, sveče, denarne 'Sf itEzb namene, nam izrazili sožalje najtežjih trenutkih stali ob strani. in hčerka Milena z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, dedka in pradedka Jožeta Markoviča iz Rihtarovec sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti in darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli pisno ali ustno sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino ter g. Vrbnjaku za pogrebne storitve. Zahvaljujemo se sosedom, sovaščanom ter Radenski, Mineralna voda in podjetju Hanžekovič, članom Zveze borcev in društvu upokojencev iz Radenec. Hvala vsem prijajteljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi Pl Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trplenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 55. letu zapustila naša draga sestra, teta in botra Zaman je bit ves boj, zaman bili vsi dnevi so trplenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Po kratki in hudi bolezni nas je v 65. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, stara mama in sestra Katica Zagorc iz Kramarovec 18 Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki sojo spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje. Hvala osebju internega oddelka bolnice Murska Sobota ter osebju intenzivnega oddelka interne bolnice Maribor. Posebna hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke ter gospodu Alojzu Mariču za lepe besede slovesa ob odprtem grobu. ŽalujoČK mož Jože, sin Jože z ženo Danico, hčerka Martina z možem Vilijem, vnuki Robi z ženo Cvetko ter Simon, Mateja in Dejan ' Jolanka Gider iz Murske Sobote stanujoča v Tropovcih Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Posebej hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici Bernardki in pogrebništvu Banfi. Hvala tudi sodelavcem Mure, Ženski plašči, 413. brigade, sostanovalcem iz bloka v Lendavski ulici 4 v Murski Soboti ter internemu in infekcijskemu oddelku Bolnišnice v Rakičanu. Vsem Še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled Je zaplaval v neznani spokoj, ni več trplenja, ne bolečine, življenje je trdno končalo svoj boj. ZAHVALA 18. avgusta 1995jcv86. letu starosti umrla naša draga mama, tašča, stara mama, prababica in sestra I Frida Krenos iz Sotine 11 Ob boleči izgubi sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, ki ste jo pospremili k njenemu zadnjemu počitku, nam pa izrekli sožalje, darovali vence, šopke in sveče. Posebna hvala g. seniorju Emišu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi Društvu upokojencev Rogašovci in pogrebništvu Banfi. Vsem skupaj in vsakemu posebej Še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči! hčerka Bernardka z možem Viktorjem, vnuk Marjan, vnukinja Nada z Stefanom, vnukinja Brigita z možem Matjanom, vnukinja Izabela z možem Erikom in brat Herman z družino PRAVNUKI Tilen, Alen, Bertrand. Ana, Ingrid in Eva ;s Odšla si tiho, brez slovesa, kot zvečer ugasne zarja svetla. ZAHVALA V 89. letu nas je zapustila draga mama, tašča in stara mama Etelka Lukač roj. Moreč iz Puconec Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in vence ali pa denar namenili v dobrodelne namene. Posebna hvala duhovniku g. Novaku za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, g. Stanku Peterki za odigrano Tišino, pogrebništvu Banfi in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. ŽalujoČK vsi njeni Skrb, delo in trplenje bilo tvoje je iivljenje. Nam ostala je praznina 1 in velika bolečina. Zaman je bil tvoj boj, I zaman vsi dnevi tvojega trplenja, bolezen bila je močnejša od življenja.' ZAHVALA V 80. letu nas je zapustila draga mama, stara mama in sorodnica ter 20. avgusta odšla od nas Irena Kočar roj. Džuban iz Vučje Gomile 32 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence, cvetje ter darovali za mrliško vežico in jo v tako velikem številu pospremili na rtjeni zadttji poti. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žal^jočb vsi njeni 1 KKI NI Edini slovenski kmečki svetnik Evgen Sapat-Brzi je v zadnjem trenutku preprečil, da bi prekmursko-prleška kmečka dekleta in žene na svetovni konferenci žensk v Pekingu zastopala Anju Mariška. Preimenoval se je v Evgenijo. si zavezal ruto in tožil zaradi mene, s čimer je pretental Kozmičkin vladin odbor za žensko politiko. Gospod Kmetožerke Josip Škuij- Panonkine Novosibirsk v zadnjem telegramu ljubljanski centrali: »Zatiranje kmetijstva še naprej odlično napreduje stop preprečili prodajo krompirja stop otavo sežigajo (glej Nacije v o fotografijo v prejšnjem Vestniku) stop orehi Črvivi stop nadaljujte z uvozom srbskega mesa stop.« Andrej Hrastelj-Ciga-rillos Je na radgonskem sejmu evropskega komisarja za KMETIJSTVO Fischleija ves Čas trepljal po ramenih, ga imenoval Fidelio, mu ponujal cigaro in ga spraševal, kako sta kaj Polona in Zmago. Zamenjal ga je za starega znanca Fidela Castra. * * * »Ne čudim se, kako pa naj Človek, ki se piše Vodovnik, ocenjuje vino,'’ je prezidiju Prieško-Prek- murske republike povedal razhudeni Stanko Čurin-Trpin, ko mu je predsednik vinske ocenjevalne komisije na radgonskem sejmu Tone Vodovnik-Vi-nokušec odrekel šampionski naziv. Prezidij Je Čurinu podelit kukmakovski naziv. Šampinjoni in kukmaki so isto. Ludvik Sukič-Rii^o, socialdemokratski ravna-teij soboške Strojne in tekstilne Sole, je objavil, da bo z otvoritvijo prizidka k šoti počakal do skorajšnjih izrednih lokalnih volitev, ko bo Solo odprl novi mestni župan Mi- ran Gy 6rek'Izirajder. SDSS. Dotlej bo stavba na voijo za socialdemokratske tabore. EESniAtfL KOHJ f Četrtek z vami in za vas! « Radgonski mehurčki t/A, oh in ah, strašno grozen pozdrav iz Radgone, ljube moje. Saj veste, da je v Radgoni sejem (pomurski ali radgonski), saj Je vseeno. Naša Radgona je po časopisih, radiu, televiziji več omenjana kot tisti kraji, kjer divja vojna. Prav je tako! i’ Hudičevo se širi ta sejem. Premalo bo devet dni (devet pa je tri krat tri) in vse je v znamenju trojke (pa ne tistih zloglasnih »trojke). Od groze so v Radgoni še gostinski lokal »Trojka« zaprli, ga preuredilni in poimenovali po našem županu - zelo simpatično - Mihec. No in kaj ima sejem s trojkami, ljube moje. Če se vam , možgani niso skisali (mislim na moški svet!), potem z mano skrivaj razmišljajte (v treznem stanju, če je le mogoče!). Poglejte, letošnji sejem je že TRfinTRJdeseti, traja TRJ krat TRI dni, TRI dni je sončno, TRI dni je oblačno in TRI dni je dež (no, to pa obvezno!), TRIdeset tržav razstavlja, tisoč TRIsto razstavljavcev, Radgona je na stičišču TREH držav (Avstrije, Madžarske in Hrvaške). Sejem so obiskati že TRJJe glavni predsedniki (države, državnega sveta, državnega zbora), sejem spremlja že TRIdeset stalnih novinarjev, TRI radijske hiše stalno prenašajo dogajanje in TRJJe lokalni TV stidii so združili svoje moči. Poleg Je seveda tudi moj priljubljeni vesTRI (par-don. Vestnik). Ljube moje, organizacija je še kar dobra, tudi promet, razen v nedeljo in torek, ko doživljamo prometni infarkt. Policaji si bodo krvavo zaslužili svojo plačo. Malo nerodno Je samo, da Prekmurce in Prleke iz smeri Radenec spuščajo skozi mesto in stanovanjsko naselje (Mladinska ulica) na športni center, Štajerce tn Kranjce pa (ker Je Radgona polna) skozi celo Rad- ' gono po Partizanski na parkirišča pri Avioradgoni in Elradu ' (ker prihajajo pozneje!). Obratno bi bilo bolje! Sicer pa Slovenci radi rinejo (kažejo) svoje avtomobile pred vhod! Ne ustreza jim vožnja z avtobusom in vlakom. Škoda, varneje Je! Sejem se bo končal Menda se bo šola začela v ponedeljek. Ljudje se na sejmu s trošijo, potem pa pride še »brezplačna« šola. No, septembra se bodo zbrali tudi (upam, da Jim bo uspelo, če niso preveč sejemsko utrujeni) radgonski občinski svetniki. Tako Jih imam rada, da moram povedali dva »Štosa«. Občinskega svetnika Srečka srečajo na sejmu vsega opraskanega. Redki prijatelji ga vprašajo, kaj se mu Je zgodilo? Pa jim odgovori, da Je en dan (prvič) prišel domov trezen, pa ga domači pes ni spoznal. Ubogi kuža! Občinski svetnik Srečko piše uredniku VESTNIKA: »Z vašim časopisom sem zelo zadovoljen. Prejšni teden sem na poti v Črešnjevec izgubil denarnico in dal oglas v vaš Vestnik. Že istega dne, ko Je bil oglas objavljen, sem denarnico našel v predalu nočne omarice. Bravo in še enkrat hvala! TRIinTRIdeset pozdravov! Radgonska klePETulJa mobitel Uradni zastopnik: A. PyramidiA Mladinska 8, Murska Sobota 069/31-633, 0609-613-372 STIGMA S droge, AIDS 061 97 89 od pon. do pet. od 10.30 do 14.30 in od 15.00 do 20.00. Sejem rabljenih avtomobilov V nedeljo so aa sejen rabljenih vozil pri soboškem Agroservisu pripeljali 36 avtomobilov, prodali pa so le štiri. Znamka Letnik Prev, lun Cena I I I I Renault 4 TL Peugeot 405 GL Jugo 45 A Renault 5C Zastava 126P Opel Ascona 1,6S Jugo Koral 60 Alfa 33 1,3 Ford Escort 1,3 Visa Oltcit Opel Omega 2.01 Fiat Tipo 1,4 Fiat Uno 6« Lada Samara 130« Audi l«0 2.01 Renault 4GTL 1982 1990 1987 1992 1988 1983 1989 1986 1985 1991 1988 1988 1986 1988 1986 1990 120,000 60.000 64.««« 36,0«0 59.00« 88.««« 57,000 03.000 98.0«0 20.000 l«2.0«0 88.00« 92.«0« 66.00« 128.««« 60.000 1.30« DEM 15.ftOA DEM 2.20« DEM 9,0«0 DEM L5«0 DEM 8.50« DEM 4,50« DEM 4.20« DEM 7.3«« 4.090 DEM 15.000 DEM 1«.5«« DEM 4.90« DEM S.«0« DEM 12.«0« DEM 4.6«« DEM Kujski val -kmetijska oddaja Med pomurskimi kmeti so se pojavili Indijanci. Kmetujejo na primitiven način. PožigalniStvo, kakor se temu reče, je najstarejši znani način kmetovanja, star kakor prostitucija. Požgana zemlja je rodila le kakšni dve ali tri leta, nato se je bilo treba seliti in ponovno požigati. Pomurski Indijanci sc seliti ne morejo, ker so na okoliški zemlji do- ra mačini, ki tega ne dovolijo. Zato jim ne ostane drugega, kot da na požgano mrtvo pustinjo nasujejo umetnih gnojil in polivajo s kemijskimi preparati, da sploh kaj zraste. Teh divjakov sicer ni dosti, se pa zalo na daleč vidijo stebri dima, ki so v resnici obredna znamenja čudne divje magije, s katero žeUjo škodovati svoji okoli- ci, Ko gorijo pšenična in koruzna slama, suho listje, suha trava, veje, vrtni odpadki ali kaj drugega, gorijo snovi, ki bi jih zemlja nujno potrebovala. Ampak to je še najmanjše zlo pri požiganju. V resnici je to morija najhujše vrste. V primerjavi z njo so vojne grozote otroška igra. V zemlji in na njej živi na milijarde drobnih živih bitij, ki predelujejo odpadne snovi in delajo tudi za ljudi. V plamenih se cvrejo pikapolonice, hr oseki, črvi, mravlje, uši, cele I I i tisoč metrov proti Podgradju pri bliža Enola Gay. Smrt je tu, na zamah® Kumerska graba pri Podgradju 7.2? oglušujoče razpara v krvavi pokol, Stre^^ vsevprek seje smrt med divjimi racami b orijdov^ preživele rno leto, in ljubezni, I a sv 1^. rdeči od krri . , nemočnih rejšeljudiie‘h” »J so jim živi vojna in in na streljala nih jutrih, ko h ni kri. Nekje u* vojske bakterij in žu- ''j želk. Žgoči veter pri- " naša pepel. Pekoča nesnaga sili v dihala, oči, seda na krila, na tipalke. Čebelica Maja in Vili, ki sta bila na obisku pri svojih prijateljih, sta komaj uspela pobegniti. Na požgano puščavo se bodo naselile plesni in razni škodljivci, saj njihovi sovražniki pravkar umirajo, V ljutomerskem kavbojskem klubu predsednik Cook in šerif Brother zbirata svoje pomočnike, da bodo pregngli rdečekožce in preprečili to divjaško početje. Bati se je, da se bo pohod sprevrgel v genocid, Kujski val - jutrajya gimnastika Nedelja zjutraj, ura je 7,23. Ljudje, ki niso pri rani maši, se v posteljah pretegujejo ali so še v rahlem dremežu. Vreme je oblačno, v naravi vla- ' da zlovešča tišina. Ptiči, psi, perjad in domače ■ živali so danes tiho. Neka napetost je v zraku. . Ura kaže 7,24, iz južne smeri se na višini deset Kozje dirke v Veržeju Odbojkarski klub Veržej je v nedeljo organiziral 5, tradicionalne kozje dirke na Trgu Slavka Osterca v Veržeju. Pripravili so bogat program, saj so povabili domala vsa slovenska kozja društva. . 20 ljubiteljev rejcev koz se je pomerilo na sto metrov dolgi progi. Pod stoletnimi kostanji je bilo razstavljenih okrog 30 različnih pasem koz. Bogata je bila tudi sejemska ponudba, saj so prodajali različne izdelke iz kozjega mleka, kot so sir, domače kvasenice in krapei. Za otroke je bil pripravljen poseben program. Kot zanimivost so organizatorji spustili v zrak veliki balon. Najuspešnejši tekmovalci so prejeti posebne nagrade, po dirkah pa je bila žaba- va. J.Ž. Tumišče: cene pujskov Prodaja pujskov na sejmu v Turnišču ne teče tako, kot bi želeli prodajalci. Ti so minuli četrtek ponujali 60 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 kilogramov, prodali pa so jih le 25. Za par živali je bilo potrebno odšteli od 10.000 do 15.000 tolarjev. R bog ve, kdaj na vrsti. če in noče W» »S čas seje ustavi 1 je 7,45, že nutoje tiho,li<”3 pokončni spet zmagal * obstanek. 1 Radio SflH val - - Toplii vam njivo, J bližje vrtine. F I načrt vam napr*” nacn va*n I šušman denar. Topi* d.d., trdi, da je tukaj tople vode toliko- 4* cev. bo Lot m er k vroče jezero, .. Kupujte VESTNIK, najboljši pooior^** p is, tako je mehak. MUCI BUČI, nova trgovina z gom: * 1 Pl - skJeda, velika, polnjena z - zidak modul + bombažna majica + majhna . - potapljaška oprema z 12 kondomi ebolo in aidsom - francoski kruh Muniroa, posut z mnogocvetno ljuljko - ščiti - sojine tropine in veriga za psa Ponudba tedna: samokolnica + sF nske hlačke, 2 para. Vse dobite na enem mestu za ceno. klili'. smešil« f / Moja domača banka i. ■ - . /b Pomurska banka 1^ _i Murska Menjalniški tečni Pomurske banke z dne, 29. avgusta tJ od 30.08. 1995 od 00.00, Sredn« tečni Banke Slovenile v« j 1995 od 00.00 dlUc. Država Avstrija Frinc«! Nemčil* it*m* Švic* ZDA Enota 100 10« 100 100 100 1 Banka Slovel l.I6I,509J 2.365,1657 8.168,1369 7,3938 9.91«,2023 119,9491 Nakup 1.165,0« 2.3803)« 8.19«,«®. Tli 9.965J>* I2L»* IMETNIKI TEKOČIH RAČUNOV Septembra poteče veljavnost večjega števila tic, ki jih imetniki tekočih računov uporabljajo po s tekočim računom LB Pomurske banke. d.d ' SobolH. LB Pomurska banka, d.d., prosi vse imetnike fi Da nov, naj so pozorni na veljavnost kartice, kartico bi imeli namreč težave pri poslovanju tom pri dvigu gotovine ter pri plačevanju blag^ Veljavnost kartice poteče zadnji dan septerubr« seču, ki je označen v spodnjem desnem kotu strani kartice. r. Bančne kartice lahko imetniki tekočih računov» ves mesec, v katerem še velja stara kartica. kartico, katere veljavnost poteče septembra, v organizacijski enoti LB Pomurske banke, d-d- j tekoči račun, in sicer že od 8. 9. 1995. ,1 E I I h I »KOV ČNIK ';i£0trtck, Hr »vgusta, P1995, ^l^fe^ilka Pen dober den amarou vilago hi šukar iS»» f »J^' ‘ i.i Prodajan smo literaturo iz dobrih starih časov, O reakcijah kupcev berite na PEN zadnja. hi/ idl« i,S» 'tlsf Jlf* ili^ T 1. 'i?. «!j !^'t' » [oA' tl*- niii. Af '■ trf' ijP*'; slO^ /V pai^ rii**, tPi^' s"*’;!! S!*i “» -.^S- I ■ v .. % i{<^ < b«^ It I II li'J: ž 1' i <1 1, J J*"! 'n I;. 'V' I > .r k ^Ti;' s J k? □J a /u / 1^ •'’’-2'' '■‘7; 'ou/// PENA ho izšla že, ko bo obsedno stanje - 2S, septembra so v naših ^&ke, ki bi naj s ajih za graške trgovce racali spolno moč. y ko bo trgatev tik pred ,> ■»»i f »' 1 1 awMM s >'!W.W 1 ■................. ■4+'i LW «ra Wl ^jPKMMnte Š4!StZ i' i? > *• *!?J 4 1 Mr a " Wf /Roman F ■v 8' a ,■,^1 1^ 5 N I § fo «» § ^1 .S5 S <0 < .• • t 4' k- & .' . :<1. *•• rt “9 O >s § 3 < o ■§ (5 i s J?« l I ■ < I 5 It .S 'I ¥ 5 c; *lhl N 'l I 1 i 2 avgust 95 tute Pen tute E si O) o (=-=■ c =■ 7 3 P J Ej « (9 s N □ N c Ji •O o H-^11 => - d — S o IB . ‘P .!r T J 15 E « o JS i z I ' F zr K; n o £ ,v ' T #-'W 1 k - :^. ■^: ■■■ ■& n. K*; ,c K aiŠ' !K: I, It J; v tako imenovani nulti številki Pena smo objavili Penelopo, 20-letno Karmen Flisar iz MS. Da je imel Lipe dober nos, pove dejstvo, da je Penelopa nedavno zmagala v Bahovcih. Postala je lepotica Bakovske noči '95. Čestitamo v upanju, da se bo zadeva ponovila tudi kdaj podnevi in v katerem drugem kraju! ■ I 7' ?■ ' 7^0 - J i: 1 islft v •* m S . -'i ‘ -a A - ii^ r ■« k V k “rv A i*t- c f IttB Je pa bil gospod Lipe tudi na prireditvi Miss Čardine noči, kjer so pravtako v temi zmagale Martina, Tatjana in Sabina. Prva si je prislužila zlato verižico in potovanje v Gardeland. Če bo zmagala tudi drugo leto, ji obljubljajo izlet v francoski Disne^land, če pa bo najlepša še v tretje, bo obiskala tistega pravega v daljni Ameriki. Po Lipetovi zaslugi smo prejšnjem« prvič slekli naslovnico, saj je grabral 23-letno Rosvito Mir iz Gtab^^ ' Tokrat dodajamo sličico Rosvitinega j veselja, ker je Slovenija samostojna i« kot pen pod njo. Medtem je mlada Mariborskem otoku pozirala na j znanega fotografa Boga Čerina, našlo« j pa je bil Portretna in akt fotografija. ill’l Selitveni poljub Čeprav so zlobneži že natolcevali, da se bo že preseljeni del medijske hiše, imenovane Podjetje za informiranje, prej vrnil na staro (Faflekovo) lokacijo kot murskovalovci preselili na novo - v žuto kučo, se je čudež le zgodil: v Ulici arhitekta Novaka 13 sta poslej tudi dva ' *ii jf - -, 4 t ii) 7 TEBE] r lA CMOW^ .1 radijska studia, dovolj, da MV oddaja od tam. S svojo nesebično požrtvovalnostjo in nadčloveškimi napori je k temu največ pripomogel (seveda ob uspešni asistenci hišnih strokovnjakov) zunanji sodelavec Jani Hanč, prvi pomurski izdelovalec studijskih mešalnih miz. V novi hiši se je lep čas priučeval tudi za liftboya, a se je na koncu le izkazalo, da je bila njegova prva skrb uspešna selitev radijske tehnike. Tudi zato hvaležen selitveni poljubček direktorice Irme Benko ob priložnostni otvoritveni slovesnosti zasluži Penovo pozornost! 5 > (/) g 2 O § CQ Fotografija: I' T I I I >N GRRRRjfj MAVEC E.* TA BELTINSKEGA BERLUSCONIJA O 9 Nekateri vsevedi vedo povedati, da ^je predsenik NK Beltinci, gospod ■ Viktor Ketler, mož trde roke. Pa se je ■ izkazalo, da je nasprotno: trda je 1 njegova noga, in to zavoljo mavčne It obloge. Bojda je poškodbo staknil pri H igranju tenisa, Pen pa je izvedel, da Ke prišlo do nesreče takrat, ko je ^Bodjetnik iz Čentibe svojim napadalcem skušal kar na nogometnem ^■igrišču pokazati, kako se doseže gol. tem je nerodno stopil na krtino B in si zlomil (morda tudi zvil) del spodnje okončine, kar je še en dokaz več, da Beltinci nujno potre-HBbujejo novo igrišče in s tem tudi nov Aflštadion. Marki upajo, da bodo za njihove nogometaše boljši časi vsaj takrat, ko bodo g. Ketlerju sneli s 0, 00 M B * belo trdoto. Lipe ž o o LO Pen beleži superporoki! 15. 7. 1995 se je kljub prezasedenosti $ treningi poročil nogometaš Mure Adamo j Baranja, Vzel je Gabi Horvat iz A Zenkovec (neuradno smo zvedeli, da ji je za darilo iz Litve prinesel H stereo radijski sprejemnik). On je na fotografiji z nečakinjo v naročju, ona pa daje vedeti, flH zakaj so neveste v belem nekaj najbolj nežnega na svetu. Bili sta več kot dve stotniji gostov, v Diani so zaslužili kot že dolgo ne, prepevala pa je Miljana. r r Podobno zadevo je ušpičil se , en žogobrcar, ki je tudi povečal proračun hotela z nagci . Baranja iz 3' I imel 29. 7. I’' J* I ./*’ i v A ■ ■ svatov ližno enako hJ’, 17 parov družbanov 11). paru kozarcev ..rfi žcnjskogla^t „ pevka Vesna j. Ritam srca- , Bilc so čmi konji in sodi zravcO' na žoga nc sta Adam® njena. tou ti zaj tt^^ tute PentutS' avgust 95 7^1 JWK35 do .1 0 • Markantne ženske II ' ^11 I I. I ! Modna ^^eatorka PRLEKI ZAJ... PREKMURCE! ( i Zdenka Ščančar •totdi .'ii' i ' 1 '■ svetu, bi tudi dame in damice iz domače pokrajine prav rade I tru^ lepimi, modnimi opravami. V naši najuspešnejši firmi Muri se prav H *!ogaj^ niodne kreatorke, ki so velikokrat (neupravičeno) v ozadju. Zato se ■ Zato #1 poznajo v tujini kot mi doma. I dajemo markanten prostor eni najboljših, to pa je brez dvoma I ^•'sko Rakičana, ki s svojimi večernimi kreacijami (seveda gre za W aieto) navdušuje staro in mlado v mnogih zahodnoevropskih državah. Ob naši najslavnejši vodi so se šli, kdo bo koga: Prleki Prekmurce ali Prekmurci Prleke, Zgodilo se je prvo, zato so Prekmurci (kot je vidno) popadali v Muro. Kot je tudi vidno, sta župana obeh narodnostih večin, gospoda Gerenčer in Bratuša, skrbno tehtala (pri čemer nista spregledala teže embalaže — Šorci, klobuki, steklenice, majice in podobno), kar pa vsaj mestnemu županu ni pomagalo — njegovi so bili dobesedno slabši. I s Zato J *«nski 1 I Fi j B i iig Ii i Ii A na 5 -1, ■ ! 't; ni' r !> c' M 1 . -S? t ^/Ja/ J « I r I (7^/* P^^Iitični trenutek je poln iz dna duše skrbečih za svetle slovenske I P® kapnilo iz proračunske vreče!). Pojavljajo se nacionalne I skavtska pota, so pa tudi taki, ki so se kar sami določili za L J Pa “'^venskega sokolskega gibanja. Prekmurci se nočejo samooklicevati, I *^'’^mnentijanQ potijujejo, da so sokoli Še med nami. Na fotografiji ( r 1 oa** boste) spoznali mnogi znani Sobočani. Nastala je na sokolskem I tnožje pa so sokolska delegacija Murske Sobote. Dragocen J nam je prijazno odstopila edina sokolka v takratni delegaciji(!!!), ■ sicer znana tudi kot mojstrica kuharskih in nasploh E '^^ščin, kar je mnoga leta učila mlade [ ®okoli in sokolka! na soboški prvi osemletki. Murska sobota v VILNIUSU :3;j Penove tute pa so zvedele senzacionalno reč: morda bo vlečenje vrvi kmalu ponovljeno! Nevtralna komisija $ Koroškega je namreč ugotovila vrsto pomanjkljivosti pri izvedbi tekmovanj. Tehtna je tudi pritožba Prekmurcev, češ da ni bilo pravočasno dogovorjeno, kdo bo poražencu povrnil stroške za sušenje perila. Dodajajo pa sum o veliki prevari: sami naj bi pošteno vlekli stoječ (sedeč, ležeč ,,.) na spolzkem asfaltu, nasprotniki pa naj bi se kratkomalo vkopali. Da, vkopali! In tako bi lahko cukalo se enkrat več Prekmurcev, pa Prlekov ne bi zlepa zbezali iz njihovih lukenj. Odločitev tekmovalnega razsodišča bo znana do izida prihodnjega Pena! leS l .1 ni več, so pa sledovi starih ? na primer avtobus častitljive i V 'lET* Morda ne za ves svet, vsekakor pa je za Pomurce nogomet prva postranska zadeva (pri Čemer se ne bomo trudili z definicijo post-ranskosti). Zato je uvrstitev domačega kluba v evropsko tekmovanje medijski dogodek posebne vrste, česar se spominjamo tudi v Penu. Mura je gostovala v Vilniusu, glavnem mestu baltske države Litve, ki so jo nekoč skušali demokrati-ziratibratje iz Sovjetske Zveze. f imiRiMt.-'fll'.'.'.'.!! I'pr. ......................................... il }•' biirTg VHMII WSis - '5,^3 T ■. > gr,- ir ■M " - iV-d ■ vil J p® katerem je brkljal vrli Ll- i h i; ■“L ■tj*-' 't* I .4 I f ^to Katerem je brkljal vrli Li-^'"'*** pobarali za skupinsko "■ Po začetnem nezaupanju je potrpežljivosti in bi sc ^T?,?*** celo večnost ... Poleg 4» var — J" j*= «“ >*=' Mh **> 1»:. ***' Mura, fch a VVVIIVVL **• Poleg KK-ja je na levi še Franček na Litovčevi *’• Tonček Gider, reporter ' tamkajšnji šef tehnikov f S 1» Zaskrbljeni obrazi v lokalu na dunajskem letališču so last treh nogometašev - Rusa Miša Htebalina ter Štajercev Petra Breznika in Damjana Gajserja. * Del prekmurske posadke ob reklamnem panoju ob vhodu na štadion Žal-girisa. Trije (novinarja Bojan Peček in Drago Posavec ter že omenjeni TŠT FH) so v majicah litovske nogometne reprezentance, dva pa sta ostala kar v Murini opravi — tehnični vodja nogometašev Zlatko Tkalčec in klubski zdravnik Gustav Hodošček. L 1 i avgust 95 p«" vesb** ! KRKA V SVOJIH NEDRIH ŠE PESTUJE RAKE, KIJIH DOMAČINI ŽE DOLGO NE LOVE VEČ Rakarstvo t v deželi) I kačjegi* pastirji Krka, Dolga, vitka, utripajoča žila, zajedena v globoko strugo, v zavetju vrb in gostega zelenja živi svoje življenje. »Kakša vekša žaba bi se prek poscala... Ha ha ...«< brkati možakar se je samovšečno zahahljal. »Samo tu je nej najbokše cukati, ka ti raki lejko odgriznejo. Viš, ka san pra-vou, ta n že eden plezi...«« »Pa še prav imate,«« mu odvrne Geza Keresmar, izkušen rakar, naš vodnik, ki mu je znan vsak pedenj zemlje ob Krki. Možakar, ki mu očitno ni všeč, da se tako zanimamo za rake, zamahne z roko in se napoti v bližnjo krčmo. Napenjam oči, vendar razen nekaj ribic ne vidim ničesar. »Že deset let tod nihče ni rakaril. Nekaj časa po vojni smo še kaj lovili za Avstrijce, potem pa so škampi in jastogi izrinili naše rdečke in putarice. Ulov smo zavili v koprive, da je ostal svež, in po različnih kanalih tihotapili prek meje. Tudi po 150 do 200 šilingov si lahko iztržil za kilogram. Že v stari Jugoslaviji, med vojnama, je hodoški Baz-sika najboljše graške gostilne redno oskrboval z raki iz Krke.«« Rakove škarje in rep sta poslastici, za kateri marsikateri moški prisega, da mu povrneta grešne misli in podaljšata Jadrajoč na mavričnih krilih, kačji pastirji bedijo nad divjo lepoto potolč , kar?) sladke urice. V graških hišah veselja so poleg ljubezni ali za ljubezen po precej zasoljeni ceni, skoraj po isti kot damo, ponujali tudi potočne rake In kako se lovi rake? Že od pamtiveka na isti način. Še v prejšnjem stoletju, natančneje 1818. leta, je nadgozdar Gy6rgy N e me sn epi ^kal, veliki poznavalec Orsega (etnično, vojaško in statusno specifične Stražne krajine z osemnajstmi vasi, kamor so spadali tudi Hodoš, Kruplivnik in zaselek današnjih Do-manjševcev, kjer so v 10. stoletju po vladarjevem ukazu naselili svobodnjake kot kraljevo stražo ob meji ), v svojih pričevanjih navedel, »da v Krki ni veliko rib, zato pa je polno rakov, kijih že od najstarejših časov love na isti način. V poletni žegi se nagi otročaj skupaj s Cigani, ki so še posebno vešči mojstri rakarstva, napode na plitvino, kjer s košarami ribarijo, po glinastem dnu in bregovih pa kar z rokami do komolcev v blatu iščejo rake in mečejo na breg lepo rejene zverine v oklepih. Toda še večjega plena se lahko nadejaš, če na primerno mesto, predvsem na senčne brzice, postaviš raco (z vrvmi prepreden obroč, op. p. ), kajti neumni požrešni raki sami plezijo v pogubo. Otročaj ga, če ulova ne odnese domov, kar speče ob potoku, gospodinje pa v velikih lončenih posodah z mnogo peteršilja najprej skuhajo, nato pa še spečejo te škarjaste rdečke in putarice, ki se razlikujejo po barvi in velikosti...« Vse kaže, da raki tudi po dveh stoletjih niso postali pametnejši, kajti v pol ure je naš rakar ročno in na dveh racah uplenil kar nekaj deset kapitalnih primerkov. »Morda pa so dobro informirani,«« je v Šali dejal naŠ vodnik, »in vedo , da so pred človekom zaščiteni z zakonom.«« Vendar rakov r /■' f L f‘. 'Mnt. Najpreprostejši naČin rakarstva: poklekneš v vodo, do komolca zabredeš v rakovo luknjo, če si vešč, raka zgrabiš za škarje. Nerodnemu, nedeljskemu lovcu se ne piše dobro, saj ta žalostni vitez z vso močjo ugrizne ... .'že 1 I ■ž sovražnik na Goričkem, razen nekaj Sobočanov, ni Človek, temveč stroji, ki so izkopali in izravnali potočne struge. »Med regulacijo potoka Dolenci sva s sinom skoraj cel mesec pobirala te nesrečne živali iz mulja in jih spuščala nazaj v vodo, vendar tam danes ni nobenega raka več. Zarasli potok z močvirnatim bregom je nekoč gostil na tisoče žab, ki so hrana za rake, podvodne smetarje, velike prepirljivce, ki v boju za hrano velikokrat ostanejo brez Škarij. Narava je poskrbela zase, glejte, temu hrabremu vitezu že tudi rastejo druge,«« pokaže na raka, ki je prav smešen z različnimi Škarji. že prvi ulov jc bil zajeten. Raki požrejo pernato, kosmato pa tudi jetrca so jim Ij" j lastica< r IT ij I I, rj n [i S Čar nočnega lova jev nenavadnosti. P'«, si, kako ob polni luni ob šumečem potok« j,| raki prilezejo na površje. V nadaljevanj" P ' mistike in romantike, le brezova me«"’ dobesedno pometeš ulov. veku za hip prebudi, v naslednjem jih že spuščamo nazaj v potok. Mrka ' vojska vitezov v oklepih se umika v kraljestvo * kačjih pastirjev... ' I 1 Krka je ozko, srebrno tekla, naš vodnik pa je iskal primerno mesto za nastavljanje raČ... T V~^4 ± in ga našel v senčni plitvini« NEKOČ so V GRADCU TE ŠKARJASTE POŠASTI STALE SKORAJ TOLIKO KOT LEPE DAME V HIŠI VESELJA Tu ob Krki je za Gezo Keresmatja le malo skrivnosti: ure in ure bi lahko govoril o rakarstvu, saj je bil za vajenca pri spretnih, prekaljenih goričkih starostah. Le pogled na potočno strugo in že ve, kje je rakova luknja, ki jo spretno razširi, in škar-jasta zverinica je na dlani. Krka s svojimi brzicami in prodnatim dnom je raj za Škarjaste, večno lačne povodne pošasti, ki ponoči ob polni luni na brzicah čakajo na plen. Če posvetiš s karbidovko, se takoj priplazijo na plitvino, takrat jih je treba samo pomesti. Pomesti v pravem pomenu besede, z brezovo metlo. Izvirna lovska strast, želja po plenu se v člo- i U Predniki tega raka so še ne tako upanje in vračali v grešno mladost uvd® graških hiŠ z rdečo lučjo. Enoškarjast primerek ne bo dolgo mu bodo zrastle druge. « ■Pe" avgust 95 a a 'J ki k»(F P* I C 1* .1^; !)< a’ I I' II k 7 - r I P J ONEl ZENAVELJSKO foajhnem belgijskem letališču Le HavrCf ki ga Je m ^^^^^čiia vojska, se Je ze navsezgodaj zbrala ^zica ljudi, da bi pospremila dvoje stratosfercev, ® podala na višine njunega učitelja Gustava J^ Max Cospns s precejšnje višine Vil »Izpustite vsek<, so globoko zajeli sapo. ®^dcča prilika PA dne. ^^gcKis, L T ; ■■ dan se je r>o večeri če se ne bi nebo ‘dobesedno sopara bi zvo- odprlo na naraš-hitrost}. lO kilometov L. uoher poltretji meter Pokukal Itroglo, iz katere f^bledelti Iti 1*1 je balonsko plat- dui Jijčj poleglo dob-l^aterega sta v Ponoči, ko se je riali,..' ■ - zakuialn naniln katerega sta ^’J)3lo- napilo stiprofesor 2^ Var'j'" "J'=a‘-’v asistent in sanjala il'^iihvi;' vrtoglavih ‘P ' letela sta bila na tlsof metrov domačinov, Hdps zgrinjati '^iki jg c zvedavega ®riil lear z leščerbo njegov asistent -k ID 1^ Rfl, /e -Sme- fr> IL^. srno ^Pet Vi 'olilna baza naših županov ni v dvomljivih nočnih lokalih Kadar se vnemajo razprave o možnostih in rezidtatih turizma, še nikoli in nikjer v kakem resnejšem članku nisem zasledil, da bi komentator omenil tudi tisti del turistične ponudbe, ki bi počitka in zabave željnemu občanu ponudila seksualne; užitke. Znano je, da so v svetu dežele, ki prav na ta račun privabijo milijone turistov, ponudba radodarnih deklet je pestra tako po količini let kot kilogramov. Čeprav se sliši nekoliko čudno, celo po spolu se razlikujejo! Pri nas pa še najbolj drzni ponujajo in prodajajo tujke. In to vsi po vrsti zelo na skrivi in nezakonito. Na obeh bregovih Mure tudi pogrešamo salone za masažo, ki so jih polni mali oglasi v večjih slovenskih mestih: Ljubljani, Celju, Mariboru. V tem zapisu bomo nekoliko bežno pregledali, kako je s seksualno erotično ponudbo v naših krajih. Kmalu pa bomo pokukali v katerega od naštetih lokalov, skušali izvedeti tudi za kakovost ponudbe, njeno ceno in možnosti razvoja. v notranjost balona, da vidi, kje zaboga povreva ta kaša, pa ga je vaški žandar ukrotil, še preden je njegova žena sploh pisnila. Takrat, ko so se sanje že zap-redale s prijetnim goričkim naglasom francoSčine učitelja Škergeta, ki mu bosta za vse življenje dolžna za njegovo gostoljubnost. Morda bosta čez leta pomešala njegov obraz z očmi mladega študenta in sina petrovskega gostilničarja Ferija Mikole, s katerim sta se naslednjega dne kar spoprijateljila. Dogodki se bodo vrteli s čudovito naglico: ljudje bodo trumoma drli gledat lebdečo priliko, že naslednjega dne bo foringaš natovoril gondolo na lojtrnik in zavil proti petrovski železniški postaji, kjer jo bodo hipoma odpravili, čeprav so tovorni listki ostali kar v profesorjevem žepu. Morda bo res za vse kriv spanec v petrovski pošti, ko sta namesto poštarice Bagarjeve vso noč dvigala telefon. Kako so naslednjega dne prispeli v Ljubljano, ki ju je Čakala vzhičena in praznična, je zgodba zase, kajti že v kri-ževskem bregu jim je zakuhal avtomobil. Letalca sta bila v skrbeh, posebno asistent Neree van der Elst, ki so se mu zaradi utrujenosti pomešale podobe prek-murskiji akademikov in odličnikov, ki so ju zadnja dneva oblegali kot sitne muhe. Tudi sam poštni direktor dr, Tavzes mu ni bil pogodu, ko ga je trepljal po ramenu, čeS izkažita se vendar, pogovor z vama je vendar n^š prvi mednarodni radijski prenos, zato se je nekam živčno presedal v vročem studiu. Vse bolj in bolj se jima je zdelo, da se dogodki lepijo v preveč minljiv slikokaz, da se je nebo nad Ženavljami sprijelo v olivno zeleni odtenek, ki se bo čez leta zameglil v sanje, kakršne se danes več ne sanjajo. Sanje In res; vse drugo so bile sanje. Da žandarmerijski narednik Albert Fuss končno prejme za zasluge ob ženaveljskl lebdeči priliki odlikovanje, kakršno sta podelila sam kralj Aleksander I, Karadžordevič in belgijski kralj Leopold III, obema letalcema, ali pa vsaj takega, s kakršnim je bil počaščen učitelj Škerget, Da njegova brhka žena Tilda odhrepeni z neustrašnim letalcem v širni svet. Da še prevroče telefonsko-telegrafske žice nikoli ne ohladijo in ne pobledijo bombastični naslovi Slovenca in Jutra, ki so to majhno vas za hip prestavili v središče svetovnih dogodkov; celo sam Cosyns se je nenadoma preimenoval v kranjskega Kozinca ali celo v prekmurskega Kozica, kakor beremo v Pesmi o Kozicu v Kovranu na samo pustno nedeljo 1936, leta. 3 Vse drugo so sanje. Da ostanejo sanje. Na lanskoletni evropski zlet toplozračnih balonarjev njima na čast. Na kavo »balon«, ki so jo kuhali na lanskoletni prireditvi v Ženavljih. Na obljubo, da bo končno postavljen kak dostojen zaznamek v spomin na to — za sirni svet morda obrobno dogodivščino, ki v tem vrtoglavem času počasi že dobiva obrise roman- tič nega in nostalgičnega. Milan Vincetič POMURSKI TURIZEM IN 1” Najhujša konkurenca uvoženim slačipuncam so domače emancipiranke OBALINP££P5W9fr Ni še tako dolgo, kar se je v naših krajih pojavil podjeten mož, kije želel sredi Murske Sobote ljudem ponuditi tisto, kar je v razviti Evropi že povsem vsakdanje, v naših krajih pa, odkar smo ukinili nočni bar u Radencih in Murski Soboti, praktično ni več možno; oblastem je naslovil prošnjo, podjetni mož namreč, da bi odprl tako imenovani peep show. Gre za tisto Čudno sobico, v katero gost, ki to seveda plača, gleda skozi luknjico, v njej pa se slači bolj ali manj lepo dekle. Pogled za razbremenjevanje nizkotnih strasti tistih, ki pač nimajo urejenega spolnega življenja, tistih, ki nekako ne znajo priti do ženske, ki bi vzdihovala pred njimi ali pod njimi, ali celo da bi razgrinjala, kar ima nekako ženska za pokazati tistim pripadnikom moškega spola, ki ji omrežijo srce. In tistih seveda, ki v naše kraje zajadrajo po službenih opravkih. Z avtom, mobitelom, zlikano srajco in kravato. Po večerih imajo sicer kaj časa, a premalo, da bi staknili spodobno žensko, ki bi šla z njimi iz ljubezni. Bi pa z veseljem odšteli kak tolar, da bi si ogledali tudi žensko, ki jim sicer ne pripada. Kako se slači, in zvija in vzdihuje. No, pesp shaw bi bil nekako namenjen vizurtl-nim tipom. Torej tistim, ki jim je dovolj, da gledajo. O onih, bolj telesnih moških, več v nadaljevanju. Usoda ideje peep sf}ow)e znana. Na čelu soboške vlade je bil sedanji državni sekretar v ministrstvu za kmetijstvo Ivan Obal in niti pomisliti ni bilo, da bi se podpisal pod papir, ki bi dovoljeval tak razvrat. Obal je vendar ud soboških krščanskih demokratov in bi s takim dovoljenjem popljuval vse ideale, tudi zaradi katerih so ti ljudje v politiko in so ustanovili svojo stranko. In je bil naš Ivan odločen in je bit njegov odgovor na podjetno idejo ne in še enkrat ne! Ampak Je en hudič, ki skazi še tako dobro zamišljeno stvar. Naši ljudje tisto, kar kaže, da bi znalo nositi denar, uresničijo tako, da je stvar zakonita, če je možno, ali pa tudi, Če ni. In slačipunce in one, ki so za cvenk pripravljene storiti še več, biti prijazne, skratka, pobožati plačnika, mu z rokami, ustnicami in drugimi pritiklinami nakloniti svojo pozornost, nedvomno prinašajo lepe denarce. In prazen prostor, ki so ga pustili nočni bari, ki jih ni več, in peep show, ki ga je preprečil krščanski demokrat, zdaj uspešno zapolnjujejo nekateri lokali, ki so na videz čisto navadne gostilne, in to slabe gostilne, ponoči pa se prelevijo v zasebne in skrivnostne nočne lokale. V njih se ob neki uri začne program ali pa tudi ne. V njih nastopajo umetnice, ki so praviloma iz nekdanjih republik Sovjetske zveze, Plešejo, se slačijo, one in njihove kolegice pa so na voljo tudi za individualne storitve. DIDIJEVE TEŽAVE En tak lokal je v Lipovcih, drugi v Lendavi, ti‘etji je bil ali še je pri Svetem Juriju ob Ščavnici, v kleti ljutomerskega hotela Jeruzalem je bilo ne še tako dolgo od tega prav lepo, šušlja pa se še za katerega od lokalov, kjer so odpiralni Časi uradno povsem normalni, za zaprtimi vrati pa so izbranci, ki nadaljujejo zabavo, veliko razkošnejšo kot dotlej, ko je gostilna uradno odprta. In kot pri vseh teh rečeh, ki jih ne dovolijo, se oblasti tudi pri nočnih lokalih obnašajo podobno; jaz ti ne dovolim, nič kaj preveč pa se ne trudim, da bi tvoje ne^onito početje razkrinkal in ga kaznoval ter preprečil! Edina resna akcija, o kateri je policija v tej zvezi poročala, je bila v prejšnji gornjeradgonski občini, odkriti so sumljive damice,nekdanjega sovjetskega porekla v lokalu pri Vidmu ob Ščavnici, naprej pa nič. V novinarske roke ni prišel noben podoben zapisnik o akciji v Pikovi dami, v Teksu ali drugje. Beltinska oblast, župan Jože Kavaš, ko ga vprašamo, kako je v Pikovi dami v Lipovcih: »Ne vem, še nisem bil,« Pa ste jim vi odobrili nočno obratovanje? »Mi ne. verjetno še stara občina Murska Sobota. Se bom pa čimprej pozanimal, do kdaj imajo dovoljenje in kako imajo odprto.« Priznal pa je, da je tudi sam že slišal govorice, da naj bi bile lipovske damice za plačilo pripravljene storiti marsikaj prijetnega zainteresiranim moškim in da tudi imajo topel in varen kot v eni od gostiln, ki ponujajo tudi prenočišča. Krščanski demokrat Kavaš seveda sodi med tiste, čigar podpisa nikoli ne bomo ugledati na, dovoljenju, ki bi tako žalilo človeško moralo. V Murski Soboti se podjetnik Jože Horvat - Didi že dalj časa ukvarja z idejo, da bi imel v svojem lokalu na Pušči nočni in zanimiv program. Didi se trudi, da bi si pridobil vse potrebne dokumente, tudi dekleta z Vzhoda morajo imeti vse papirje, zatika se pa mu na mestni občini, kjer dolgo vlečejo z izdajo ustreznega papirja. Župan Gerenčer seveda ni krščanski demokrat in zadržkov s te strani nima, kljub temu pa tudi ne hiti preveč s tem, da bi dal EHdijevo vlogo v obravnavo mestnemu svetu. »Morali mu bomo izdati dovoljenje, problem je te vtem, da ima gospod Horvat svoj lokal SEKS praktično sredi naselja in da bo zato veliko problemov. Gostje, ki bodo sredi noči prihajali k njemu z avtomobili, bodo motili sosede. Poleg tega je znano, da so prebivalci Pušče razdeljeni na dva tabora, da se gospod Horvat ne razume z lastniki drugega tamkajšnjega lokala, in to bo povzročalo dodatne probleme, Ce bi to bilo v Cardi, ne vidim problema,« Če bi imel Andrej Gerenčer več besede, ko je bil samo predsednik občinske skupščine, tudi s peepsbofieom očitno ne bi bilo problemov ,., V Lendavi je lokal Tex. Tudi tam skrbijo za nočno zabavo. Zupan Jože Kocon odgovarja enako kot njegov beltinski kolega: »Nisem še bil, slišim pa, da Tex funkcionira kot nočni lokal in da ima vsa potrebna dovoljenja,« Če bi se zdaj kdo pojavil pri vas in zahteval dovoljenje za odprtje tovrstnega jokala, kako bi reagirali? »Brez pomislekov bi dovolil odprtje takega lokala. So ljudje, ki imajo radi tako zabavo, zakaj jim je ne bi omogočili!« je odločen Jože Kocon. Bolje tako, meni lendavski župan, kot da se stvari počno skrivaj, da ni kontrole, da ni davkov od dejavnosti. Potem še navrže, da je v Texu enkrat pravzaprav že bil. »Ko tam še ni bilo programa in damic iz Madžarske, Romunije, Ukrajine ali od kod jih že privažajo. Z dvema prijateljema sem bil, pa smo ves večer samevali,« Tcxu najbolj cvetejo posti, ko kmetje, šoferji in drugi zapro dolgovaški prehod, »Takrat je lokal nabito poln,« je prepričan lendavski župan, »saj je med čakajočimi Šoferji veliko mladih ' mošliih z nabitimi denarnicami, blokade pa znajo trajati tudi po tri, štiri dni.« NELOJALNA KONKURENCA Doslej torej govorimo o možnostih uvoženih damic, da organizirano, v gostinskem lokalu, ponujajo svoje storitve. Javna skrivnost pa je tudi, da jim najhujšo konkurenco predstavljajo domača dekleta, ki so brez predsodkov in. kar je najhuje, se rade poveselijo, pa za to nič ne računajo. Za svoje veselje in dobro zabavo (»Klinc pa taka veselica, kjer se nič ne fukah) gredo s tistim, ki ga tisti hip izberejo, ne samo zastonj, celo same so pripravljene plačati večerjo in zapitek. In je torej onim osamljenim mladeničem, saj se še spomnite, z avtom, mobitelom, zlikano srajco in kravato, dovolj, da stopijo v disko, V Čardi, Diani, Beltincih, Odrancih, Radencih stopijo do primernega dekleta, katera je primerna, pravi moški Čuti rra vodi, jo prosijo za ples, povabijo k Šanku, spijejo z njo gin s kokakolo ali dva in Jo odpeljejo, K sebi v hotel, receptopi ne komplicirajo, k njej, njeni starši tudi ne, zjutraj pa najbolj vljudni in staromodni celo povprašajo golo mladenko poleg sebe po imenu ... Veselice v teh poletnih dneh po vseh prekmurskih in prleških vaseh za tc vrste avantur niso najbolj primerne, ker Je lastniški Čut lokalnih plejbojev tako močno razvit, da se samo prošnja za ples za katero od vaških deklet tistemu, ki si jo drzne izreči kdo, ki ni domačin, lahko konča s hudim pretepom in nepredvidljivimi posledicami za predrzneža. JAKA MILOVIČ L I avgust 95 in^Penview vEsngŽ 6 II! ■l ji; I I p'.« I I ■ ' 7 I 1 I I r I Ji t... u .'Jii;- L v I J 28 “5 r i' I Bohinski vdrar in Maričov Vanek, tc sta sinonima. Ne samo zato, ket v Beltincih pač ni dveh uratjev. Matk e že tam že kakih sto let urarski prihnd-Tudi takrat^ ko sta bila v kraju dva urarja^ sta btta to Vanekov oče iu * 3 I ^Smonim za urarastvo torej po roču, F tudi po videzu: obraz gospoda Mariča r ostrogled, skoraj bi se lahko reklo oriovski, postave Je krepke in nasploh dobrega zdraija. Nenehno sedenje z na očeh za mizico in preiskovanje I časa Je dalo peČsi n na očeh za mizico in preiskovanje . 1 mehanskega utripanja časa Je dalo j i njegovi staturi^ ramena so dvignjena^ koi I nanje ne bi seda! čas^ marveč biga Vun^ I •I a L-/ njegov merilec, s kratkmi kretnjami 3i nekam tja za hrbet. |/ triinsedemdesetem Je, in če ni že zdaj nastarejši aktivni utar v Sloveniji ali v tem delu srednje Evrope^ to zagotovo bo. >>Ce hočem, \Zarovanjc izgubljenega časa Ni samo kronist mehanskega časa, ki odtitktava v urah, ampak tudi zgodovine, predvsem habsburške monarhije, njenih zadnjih desetletij pred zatonom. Dvomim, da je v tej deželi kak jugonostalgik, ki bi tako poznal zgodovino izgubljene države, z letnicami in anekdotami, kakor pozna gospod Marič dogajanje na dunajskem dvoru in v Budimpešti - čeprav habsburška monarhija ni bila njegova država, ker je rojen po njenem propadu. Da, lahko bi se reklo, da je lahko obraem čas** r »Neka ženska z Melinec Je priš^ . v . . ■ . i.. beltinski urar Marič rojalist iz nekakega entuziazma zato, ker je življenje tistih vladarjev dajalo veČ tragične snovi za pripovedi. Preminule vladarje ima raje kakor žive, že dlje Časa mrtve raje od tistih, ki so umrli nedavno. Tako se njegova ljubezen do zgodovine čisto neha pravzaprav s koncem druge svetovne vojne. l'.- <1 mojemu očetu» prinesM nihalo^ minutar rnupravimo^ kt naj popravi uro. Češ da Je dritS^^ I dobro, samo nihalo noče večlk '^ I Med rušeianami beltinskega gradu, ki pa ima novo streho, ^2 mi je razkladal o tem, kako je njegov oče skrbel za grajsko parno elektrarno in kako je napeljal vodovod, eh, da, njegov oče je vse delal, •»toliko, da ni starim ženskam janke krpal«. Kazal mi je, kje so bile kočije, kje balkon, s katerega so grajski z daljnogledom videli vse tja do NemšČeka, kako je deloval grajski zvonec, kje je bila sončna ura in kje so Rusi in partizani kurili s pohištvom. »Najmanjši problem mi Je obrniti tek časa, samo en kolešček postavim vmes in ura že teče nazaj.« ^^b pol devetih mu ja padel klobuk z glave Maričev Vanek je bil, drugače kot njegov oče, predvsem urar, med drugo vojno je sicer skrbel za vaški transoformator, a takrat Je oče še živel in je on dobil od Madžarov to zaposlitev, Z očetom je postavljal prve stolpne ure, tole tukaj, mi kaže fotografijo, je oče sestavljal dvajset let. Pred smrtjo ga je prosil, da mu je vse znanje o stolpnih urah strnjeno napisal v zvezčič, ■'.if Ih. i .: "I v jS Z'’ S'-. It ^lavzkrižno meijenje časa Pri pivu v gostilni sva zopet prešla na njemu temo. Zgodovino kot dovršen čas. Zadnjo cesarico Žito, da so ubili zakridjenim, za rezanje usnjenih podplatov. ___rtf t--.. r- L rt- L. ^tr rz-Jrr-_rUV Ure merijo vse dogodke. V njegovem življenju še posebno natančno. Čeprav on sam, ki Je kot urar seveda sila natančen, v vsakdanjem življenju ni posebno točen. To mimogrede, pravi. Pomni pa kot ura. »Prvi klobuk sem si kupil pri trgovcu Ebenšpangetju v Soboti, ta Ebenšpnager, ki je nekaj znan, je njegov sin. Klobuk mi je padel z glave samo enkrat, 27. novembra 1944 ob pol devetih zvečer, ko me je mahnil madžarski žandar. Bil je nov, begunec iz Romunije.« Nasmehne se. »Najmanjši problem mi je obrniti tek časa, sumili, ker je bila hči italijanskega kralja, daje uua //c/ tMcn/a, da so A\^trijci zaradi nje izgubili na Piavi«. Zgodbo si ca Jožefa Rudolfa in Ferdinanda pozna do ; Karlovo tudi. »Tistih pametnih ministrov ni kar Je danes. Je nič^< samo en kolešček postavim vmes in uta že teče nazajtf^iegpM zgodovinskega časa. Potem sva nekako zapadla v navzkrižno rtidrJ^ spomin že dela tako. Filozofski problem časa »Razumem, kaj me sprašujete. Seveda je čas življenjski, ne samo mehanski. Življenja je vsak dan manj. Sploh pa je to » v Beltincih smo imeli, dokler je bil za časa drugo vojno na oblasti Horty, štiri veterinaij^, bil samo eden. VČrenšovcib je bil okrajni zdravnik dva. Vse Židje. Potem je prišel v Budimpešto Madžari Židov niso več mogli ščititi. .1* ‘1 vsi strokovni izrazi so v nemščini, ^ker se je oče Šolal v tako. Nekoč sem peljal železo za ogrodje stolpne ure. Neki avstrijskih šolah«. policist me je vprašal, Vanek, kaj pa bo s tem, in sem mu begu pred " r..j(i »Govori se, da je bil Szalaspnav„ . ,, spremstvom nekaj časa tudi v gančki šoli. Pa o Po izročenem in pridobljenem znanju je po očetovi smrti rekel, boŠ videl, to železo bo oSvelo.« sam postavljal stolpne ure, v nekdanjem bosanskem Travniku Kaj merijo ure, čas ali minevanje? je postavil dve, za eno upa, da še stoji in teče, druge ni več. Ne, niso je uničili zdaj med vojno, Že 1965. se je sesula kula, na kateri je bila ura. » Te kule so postavljali kotsPaŽne stolpe in pozneje, ko niso veČ rabili svojemu namenu, so nanje se govori.« , Rankoviča je videl, tudi Mošo Pijadeja, »takšen je bil«\} partiji ni bil, ko so ga vabili, je rekel: »Rant se troši, material mineva.« bojim, da bi te skrivnostinekoči^ebetal«- Če strnemo ta dva odgovora gospoda Mariča, dobimo torej Kat®ri politik vam je torej vsec. Meni?« vpraša začudeno. Saj res, kaj ga »Čas in minevanje, ker je to istočasno. Tudi Če ura ne gre, Še en dogovor na večni problem časa: ure merijo vse čase, to sp^’ vgrajevali ure. Ta travniška kula, ki se je porušila, je stala tudi svoje lastno mehansko iztekanje. Komur ni jasno, naj poleg česme, vodnjaka, tam so se verniki, ki so odhajali v vpraša svetega Avguština, ki je rekel, da ve, kaj je čas, če ga bližnjo molilnico, umivali, voda pase je cedila pod kulo in jo tega nihče ne vpraša; če pa ga kdo vpraša, ne ve! je izpodjedla. To se je zgodilo 1973.« Bosanci so ga odkrili, . ko je leta 1961. postavil uro na kuli v Foči tn je o tem pisalo sarajevsko Oslobodenje. njegovi so že vsi pomrli. _ . » Dstib pametnih ministrov, ki so bili nekoč, !« »kristjani, tako evangeličani kot katoliki, imajo stolpne ure, pri pravoslavnih jih ne vidiš, tudi na sinagogah ne. "Spominja i se neke žepne ure, ki jo je nekoč popravljal, muslimanska je bila, »z Atatiirkovo številčnico. Dan se po tej števičnici začne tam, kjer je naša peta ura, kazalci tečejo nazaj«. Njegove stolpne ure so v Celju, v Studencih pri Imotskem, v "Ljubljančani so me nekoč prosili, da bijim popravil uro na gradu. BiH so taki časi, taki davki, da sem se temu J odpovedal.« Menda zdaj ura na ljubljanskem gradu teče, a ni | mehanska, električna je, pove s pomilovanjem. Do teh I elektron^ih in električnih ur nima nobenega spoštovanja, I Menja sicer baterije, če mu jih kdo prinese v popravilo, kaj bi I drugega, I kar je danes, je niČ. * Pa vseeno. Churchill? .. »Ej, Churchill, kje pa. Vedno je bil pijan, pra^r lahko govoril samo do desetih dopoldne.« Masaryk? »Masar^di, ta je bil zamujen. Kovačev sin, uš^, sina pa so vrgli iz nadstropja.« Roosevelt? _ fj »Roosevelt, ta je bil tudi neki Žid. Invalid. Tudi '3 nič pametnega.« S Hitler? »Tudi ne. Tudi ta je vse zapravil. MusoHniravr^^ s [^3 SO imeli dobre « J ;/■ 1'il Clemenceau? M J i »Ah, mali cvikonja, vem, kdo je to.« ..»if - .:_______ »Sigdarsem bil navdušen nad črnimi. ni dal poročiti...« ' ' 2 Dobro mojster, kakšne ženske $0 vam R CO a 3 ■ &K39 romanje Pen A /f >0 fin tv I J, n Marija se ni ozrla na roke strelcev “ Ajf tako v ušesih zazveni pesem »Marija Je po pouli šla« in seveda tudi takrat, kadar Jo zares dišim, ^dim vedno en sam prizor. »Poule« Je tisto okrog tumiŠke cerkve, če prihajaš k njej od strani. Marija po njem ne hodi, ampak drsi tik nad kolniki in stmišči. Ne morem si misliti, J, stopala, hodila v korak, med hojo pa skoraj zapeljivo dvigovala dolgo modro belo obleko, da [/saAi! in se zapletala med betva trde cikorije, za strniščno krtačo, za divji Šipek z Vsak filmski prizor, ki kaže stopajočo Marijo, me neljubo pretrese. Marija v tem mojem dobrohotno, skorajda bi lahko rekel poznavalsko smehlja in lebdeča odhaja v daljavo prod tumiške cerkve Na pusdni, tam pod logom. Med sončnicami in stmišči z nizkim pisanim in Jabolkih dišečim sadovnjakom. Slavilna pesem Je visoko v zraku. - Toliko. Nič v jj, prod kultu Marije, nič prod njenemu čaščenju. Toda to ni nabožna reportaža. ^7“ y 9ot$ld niši y"*ititomašo sem šel v nt se prodajalci ; prekTajo V nn/- ’ temnimi ■' '' Žepu in *lilt pa C Ženske oblih '“j-a, moški s temnimi ^1^0 boji V' k.- \% avgust 95 Ed n attcUei^® ,vU» 17-Ietna Urška Selčan fS se v poltemi kot sami od sebe prestavljali pod brajde, iz skladišč jc od časa do časa zazevala žarka luč. Rvci so sedeli predpraznično, skoraj polglasno. Debeli avtomobili in ' konec komunizma Velika maša. Avtomobili so sc razpasli daleč daleč med njive. Tisočeri in v glavnem debeli. In tam sploh niso stali kot antipod bedi, ki bi sff kazala v prosjakih na stopnicah pred cerkvijo. Nobenega berača nisem videl, nobene snovi za socio-logizirajočo zajedljivost o južnoameriški obliki slovenskega zgodnjega kapitalizma! V socializmu jih je bilo 1 vedno videti. »Vsako leto prihajam sem, ker imam tukaj sorodnike,* mi pravi neki bežni znanec. Pa ga sploh nisem vprašal, če prihaja šele zdaj, ko jc komunizem mimo. Pobiralec denarja je položil dlan na pleteno košarico, ko se jc opoldanski vetrič.spustil s temno zelenih lipovih listov na čela ljudi pred cerkvijo. Zenska pri zidani ograji za P cerkvijo je sedela na tleh, oprijemajoč se jagod rožnega venca. Ko je iz cerkve zaslišala pesem, je pritegnila. Dva skavta v uniformah, s klobuki, visečimi čez pleča, sta molila. Moški, naslonjen na cerkveni zid, je zakinkal, se zdrznil in odsotno nasmehnil. Otročič je odkorakal od materinega mednožja v poletni obleki in zagrebel roke v drobno kamenje na stezi. »Vedno jc tako, če ni dežja, vsako leto stojim tukaj,* mi šepeče sorodnica. Breskve so na vseh koncih po enaki ceni, 150 sit. Deklica cmoka, babica ji sproti briše obleko. »Bo mama že oprala, kar jej.* Na gramozu pod zasilno streho se je moška, družba postavila okrog dveh litrov v steklenih ročkah in kisle vode, kot bi se reklo po nekdanje. »Slikajte in dajte še za liter!« Gomazenje Idča po stojnicah bom raje obšel, Tu in tam vmes med tem gomazenjem je bil spokoj lončene posode in babilon suhe robe. To jc nekaj drugega! Fantiča prosim, naj požene leseno ptičko na koleščkih, ki poka s krili; Zaradi množice tega ni mogoče narediti po tleh, držeč igračo za dolgo palico, ki jo ima namesto repa. Na dlani ptica zaplahuta. Bilo je nekoč na sejmih! Zračna puška s prirezano cevjo kot iz kakšnega italovcstcrna je pritrjena na stojalo. Pol metra od cevi je drugo stojalo z okroglo leseno ploščo, ki je razdeljena na oštevilčene izseke. Luknjice od izstrelkov so enakomerno posejane po vsej plošči. Na stojnici zraven so videti same velike reči iz plastike in umetnih vlaken, medvedki, psi, lutke. Fantič pritisne, sivolas moški s strašno dostojanstvenim izrazom in cigareto v ustih izdira svinčen izstrelek in pove številko. Potem seže nekam tja dol in slavnostno dvigne prav drobno reč, blazinico za igle iz umetnega blaga. Mati, ki je gledala, kaj bo astrelil za izsiljenih 500 sit, jc pobiča rahlo kresnila po glavi. »Saj sen ti rekla,« pravi po prleško. Pozneje so streljale stare ženice in trebušasti krepki moški. Nihče ni zadel številke pod veliko rečjo. »Vsaka zadene,« jc * ponavljal sivolas moški s palec , debelim svežnjem bankovcev v roki. Toda Marija je gledala drugam, Dobro je šlo tudi sosedu, ki je prodajal majhne kuhinjske nože s plastičnim držalom, 100 tolarjev po kosu. Po šest in več so jih zenice polagale v velike črne torbice k velikomašnimpresmeccm.šopkomiz kaline (brogovite) in avgustovskih rož. Nekdo mi jc pripovedoval, da sta vsaj dve skupini romarjev prišli peš, eni iz Odranec, drugi iz Beltince. Takim se še zgodi, da na drugem koncuTijive za zelo kratek hip uzrejo i -s" P s/ zaganjaj e sc v polje, Nič takega. 'e- Pajuj '?' (la ae Id bm železnih desete Odsotno, kakor zaspalem U Ijj/ cerkvijo se je vrtel vam levo je vljudno Eh, tukaj lini! tj ''®sov! Ni sicer tako Še 'O vrtiljake cigani, tarn na 'I ■'^'”*®kliLi-i't_ i' katerem so jeburnT’ ” Poganjali. ■ ,Kl''''*4fni 7^^''‘^tonca vožnje hir^ mastna ci- ure zvečer < ...,a - ■ 1);'. '■ ■ H. -.iVh . ■' ■/' \ ■^Š sl -l. ie .'rjavi Ul ie «hni ^^'^^nšceni rji ffl; P''estavl]ala H voznino m rit IZ vreščečega voznino, pre- kakšnega I .,^11 j Pntisnila na sedež ' ‘leskom tam 5^.-,^^znapisom»avto’super-nanJ^i^^llchi električni J^korvzaresnivožnji bohli postavali diskovske Z *^ič ne gledaj! !« povedovala, kako krmarita svoj zakon »v nenehnem dajanju in odpuščanju«, par srednjih let jc skozi staro gotsko cerkev odhajal pred koncem mašnega srečanja in v njenih očeh jc bil obetaven pogled. V stari gotsko prezidani romanski turniški cerkvi me vedno vleče k tistim majhnim zidnim nišam v steni apside. Molim nos tja noter, kukam in nekaj premišljujem, zato tokratnega odkritja nc štejem za nekaj posebnega, kot nekaj, kar bi opazil po klicu notranjega glasu; v eni od vdolbin so ležale zgnetene in v temnem prahu povaljane nogavice. Maše jc bilo konec, znana pletilja cekarjev gospa Rajtarjeva sc je ustavila za krajši pomenek (»nekdaj so na stojnicah prodajali že zvečer pred praznikom, zadnja leta pa nič več«), tudi drugi so odhajali počasi v drobnih pomenkih, bogojinski romarji so se pripeljali z avtobusom in so zdaj med petjem in s svečami v rokah odhajali v cerkev. »Tja do polnoči bodo najbrž ostali, nekateri so včasih ostajali vso noč, prihajali so s Tišine, z Razkrižja, iz naši krajev,* jc rekla Rajtarjeva in odšla po kolo. Gostilniško dvorišče blizu cerkve je bilo kot čebelnjak. Klopi in stoli so B £> o ti 2 k j^l rumeni luči zraka, pri- '1l .. .a v ttjsf d K i J j/ .jf !!!<'■ |k *'l P" *■'. ^1 ITI ^5 M s ca ’^.. t;w:> H L’*^‘ J \- H - <.*s a 7 r^; jr t ■■■ 1 , Is Marijp. Hodi v srednjo administrativno šolo v Murski Soboti in obožuje bolj živo glasbo - takšno, kot jo igrajo v disko klubih. Za hobi se ukvatja z jahanjem, a ljubi vožnje z mototji, zato so ji najbolj všeč »čoperjk<. Najraje si obleče kavbojke znamke Lewis, pred odhodom v disko ali na sprehod pa uporabi parfum Lulu. Poskusila se Je že v manekenstvu, zatorej se tudi rada fotografira in bo vesela objave vPenu. P.S.: Kot vidite, smo fotograhje objavili, če bo postala manekenka, pa bralce prosimo, da nam to nemudoma sporočijo. i« !►' V NASI BRALCI • FOTOREPORTERJI Krajani Tišine so bili na izletu v Goriških brdih. Andrej Berden na je poslal sliko s tekstom, kar smo morali obvezno objaviti. Od srca se Benčecova babica na izletu smeji, ko tako za volanom sedi. Le čakajte moški vi, sedaj, ko babica ispit naredi, vrag, da še dirke formule-1 ne ŠTEFAN SMEJ I dobt. ras??RF r. avgust95 Pen klantivanje — I JUTRO JE ROJSTVO, LJUBEZ Sj M 4 i.;,. ■ : '■ •I- It’ Ui ••J, ■5- i) J?. X ' ■■ ■ .... C'- 1 Preganjani skozi stoletja, nckoc množično iztrebljani. Prezirali’ zavrženi - povsod po svetu. ; svoje dežele, pa vendar s svoj^v — — J — —_ — _ — - — —— jezikom in svojimi običaji. ' od radosti življenja in od boga , pozabljeni. Neobremenjeni z mami in statusi, prilagodljivi**** j in lažnivimi pravili življenja. ni bolečine in zavesti o krivicah pa vendar brez trohice ncvos' čljivosti in zavidanja. Ponosni ■ ■ <.civiuaiija. * vr«*v— , I svoje prednike in svoj :■ . nase, na t I ■S^iE:^7s. izvor, na umazana prebivališči J nedeljsko skledo makaronov i^^i solato z nekega vrta. ll^^S^iS^'‘^Švdbodoi, ker nimajo nič. Zavedajoč nič ni svetega, samo živijenje, da nič ni večn^^ ^azno ijubezen, in da nič ni bolj dokončnega Podolgovat paviljon, sezidan pred več kot dvajsetimi leti. V njem kuhinja oziroma štedilnik, postelje, radio in TV-sprejemnik s satelitskim programom. Na koncu naselja prijetna počitniška prikolica z rožami na oknih, ki si jo je Rudi za družino svojega najstarejšega sina sposodil nekje na Hrvaškem. Dom za dvajset odraslih In najmanj trikrat toliko otrok. i (. s i! šl D- 5 n ” '1 a I« M i'' i . £ >*.» 15^ O ■8 i")' o. * e 5 £ = S = •= 4S s *" w 'i I sl' e z a 'I' w K7 ^‘^11 c ± h h . 1 a d 5=5^ s v id s c & = * -S ‘So-sC- “ « e 2 IS a .s,« > X 5 s ? a .a > 9 -S ^>S! w 0 S E Sirt ?2 >y :* v > § s Lajež številnih štirinožnih p rete pen cev, ki so si svoj dom določili pri beltinskih Ciganih na koncu raztegnjene vasi, kjer je edino znamenje civilizacije in dvajsetega stoletja vodovodni stolp v bližini, najavlja nov dan. Spokojen jutranji mir prekinjajo otroški smeh, pomešan z jokom, kletvice na silo prebujenih in obiskovalca, ki sta si vzela pravico zmotiti Horvate, Uršoše in Baranje. Pohlcvncjše so bile črne oči, temni tolmuni, v katerih si zaznal neizrečeno vprašanje; »Le kaj tadva počenjata tukaj, od kod sta turišla?« l ft Da bi jih matere potešile in se jih za nekaj časa otresle, so pred Dejvida porinile krajec trdega kruha, ki ga je napadel brez zob, pred Jeleno krožnik s pečenim jajcem, v roke še manjših pa umazane dude ali stekleničke z vodo in razredčenim mlekom. Vsaj tako, na prvi pogled, so res videti zdravi. Denis je spokojno spal med kupi cunj na nečem, kar naj bi bila postelja, le Otroci, ki jih je bito naenkrat dvajest, trideset, so ju radovedno _ pozdravljali. Drobna telesca so stegovala svoje drobne ročice, ki drobne umazane nožiče so gledale izpod so zahtevale; »Nekaj mi daj!« krpe, ki ga je varovala pred roji muh. IW II i ll t v prahu sredi ciganskega dvorišča zadovoljno vlekel palec, svetlolasi , korajžno korakal v drugo leto svojega I *wsvj*.ssv v U. -- stikal med starimi akumulatorji, orodjem, mopedi ter iskal nekaj zase. I i Pe" avgust 95 ZIVUENJE I h I .1 c ^1 njihovo življenje izziv današnji civilizaciji in odpor proti vrednotam, ki dušijo ljudi? g h i of l ik 1» l»r 'J Jf II >Q "A* 2 s • s. ■ Je morda nezaveden pii^nec^ ter ■ »Kdo pravi, da smo Cigani lenuhi,« je glasen Horvatov Rudi, glavni v beltinskem naselju, sicer moj stari znanec iz prvosolske klopi, ki je med nas prihajal samo takrat, ko je bil za malico kruh s pašteto. Po svojem receptu - prišel, pojedel, odšel — je v prvem razredu vztrajal pet let, potem pa je hram znanja dokončno zapustil. »Če država in Kučan pa tudi novi beltinski župan, ki smo ga volili, ne poskrbita za nas, se znajdemo pač sami. Staro železo, ki ga je vedno več, navrže na mesec tudi do Štirideset tisočakov in več.« o r E § K z u ?a_: K UJ 3 < Cfi \-3^ \ ■& 'j #< 'r . 7«l. * R>pa- _-*■ I J h I ■e IW" , &omWno *—■ ■ll WWFU] 01 © 1 Kučanovi, bomo pač Tudmanovi. »li i včasih pobrskati ’’’ ita itn*, vzeti tam, kjer niso I '’*’ajo. Pa H ' ■ ' • ®e želodčki malo napolnijo. ne veliko, samo toliko I r'1 k t E Ul] N k LL r 4 1 ■c' r < Ciganski obhodi po hišah niso tako prijetni, kot si ponavadi mislijo tisti, pri katerih Ciganica na vratih zmoti družinski pokoj, llonka, ki ima pri tem največ izkušenj, pravi tako; »Po hišah hodim vsepovsod, najrajši v Filovcih in Turnišču. Tam živijo najboljši ljudje. Radi dajo - tudi pogače in vino. Nekaj pa je pomembno — prosi naj samo stara Ciganica in takrat, ko je proščenje, božič ali kakšen drug E tl I J j'i i’ Sicer bolj poredko, pa vendarle, obišče beltinske Cigane tudi poštar. Predvsem z uradnimi pismi, zaradi katerih si preveč ne belijo glave — tudi zato ne, ker jih ne znajo prebrati. i*' -4- i 4? * N E u u T. u 3 >N cerkveni svetek.« n >1 i' 1 1,, < 51B To je romanje posebne r ta — na ni C vrste - nanj B: K pospremijo K P Cigančkov, ■ polnih ^pričakovanja, 1 srečaš dobre in slabe ljudi, poslušaš lepe in grde 'besede, nosiš polno malho ■ in .. plastenko , vina ali pa nič. U Veseli babrtjanci— 3- 1 Kaj bo prineslo življenje tebi, mati Ciganček? Boš hodil po istih poteh kot tvoji starši, brez žalovanja za včeraj in skrbi za jutri? Prav gotovo, saj drugače ne t V' K: 23^ 1 M L. It .1^ Horvatovi dečki, sinovi pokojnega AČkija, nadaljujejo tradicijo svojih 2 očetov, ki so nekoč ~ igrali na bistriških Bobrih. Za tisoč mark - za prijatelje nekoliko ceneje -igrajo noč in dan, ciganske in druge pesmi, na svoj način. »Najraje Hrvaške, ciganske so pre-žalostne in ljudje jih ne razum e jo pravijo» ČRNA SMRT iS ■b*‘ J«.'' :’»r r znaš. S svojim r bogom in resnico, svoboden. Tudi zate ne bo nič sveto, razen tvojega življenja, in nič dokončno, samo tvoja smrt. fir v > i 't^^Poštuješ' k 16' avgust 95 Pe" VES1 8« 8 VSI NASI M a 1 - .1 I w 1 ' I i ► J« O Ci, JOŽE KAVAŠ rt'I g. - 28. 7, 1974 (2), hčerka Nataša (20 let), sin Bojan (18) - opel omega (zasebno), renault laguna (službeno) - je bolj tehničen tip, zato se je želel ukvarjati z elektriko 5* 5 k i on 4 GORNJA RADGONA I o - 3. 6. 1967 (1), žena Stanislava, hčerka in dva sina - audi 80 turbo diesel (zasebno) - »Rad sem šraufal in tudi postal strojnik.« £ d? n jXi '9 » f' r PAVEL NEMET -17. 1. 1958 (2), žena Marija, sin Boris (ima trojčke) - daihatsu (zasebno) - finančnik J mali g/Pali sedi s stricem Kalmanom (19321) biskali smo jih in jim rekli, da želimo javno^ seznaniti z njihovo preteklostjo. Nobeden s« _ prestrašil, vsi so jo bili pripravljeni razkriti. Tu jih te, oglejte si jih in preberite, kdaj je vaš župan stopil v zake^. Iški jarem (številke v oklepajih pomenijo: 1-takoj sc jespo^ datuma, 2 -malo je premišljeval, 3 -ni vedel natančiw' katero je izbral, koga napravil za naslednika, kakšen vozi in kaj je želel postati, ko je bil majhen. V črni alin^l boste zvedeli, kje na fotografiji najdete gospoda župai^^' ANTON TORNEbI ’O ► - 20, 7. 1969 (1), žena Marjeta, sinova Simon in Borut - opel kadet (zasebno), renault laguna (službeno) - učitelj C4jVAOU4 - TIŠINA ALOJZ FLEGAR -1. ali 2. maj 1982 (3), žena Vida, sin GreS*’' (13), hčerka Jasna (6) - renault 5 (zasebno), službeno sc vozi svoj*” osebnim - »Isusek, kje je ta čas! Zdravnik.« 1960 V Kanalu na Soči, prvi letnik učiteljišča desno bratec Stefan FRANC LIHTHUBER -14. 7. 1984 (1, čeprav je datum preveril na prstanu), žena Anica, hčerka Vesna, sinova Boštjan in Miha - renault clio (zasebno), renault 19 (službeno) * športni učitelj v LUDVIK KOČAR -7.4.1973 (2), žena Marija, sin Daniel, hčerka Marjetka - opel ascona (zasebno), renault 19 (službeno) - poštar tretji levo spodaj župan ima najiepši nasfu^^ HODOŠ -ŠALOVCI ALEKSANDER ABRAHAM I .«<1 - NEPOROČEN!!!, še vedno brez otrok - poltovornjak Zastava 850 (zasebno) - kmet bodoče neveste, post!^^^ vam bo z rožicami' 1 I I ! I i LENDA VA iOTE KOCON -26.1.1985 (2), dve hčerki, 7 in 10 let - novi model mazde 323F (je modra, zasebna) - dimnikar £ o o ur 0 01 N (C »'i - 1 4 žl žu IžOpaI zupaN I I avgust 95 *1 MmiK« p®n I osl Pen zaveda odgovornostb i ^iavlia politično zahtevne 1 Ut Ker sc L ko objavlja poŽHično članke, smo se odlocdi, da bo ZUPANI volitev) vsak 1 Mi zaradi bližajočih sc voli c > . J župan predstavljen na enakem »1, Mutimetrov. Vrstnega reda nism flrtsi earebali, pač pa smo se odloči i i4l abecedo (pri čemer srno up nazive občin, ne priimke zup 1 FRANC CIPOT .28.11.1964 (Ib žena žena EJirtbcta, hčerka ✓ -2.9.1978 (2). žena Majda, dva otroka -Renault 19 (zasebno) - šofer _____ I . SStedett (zasebno).stoft^ “ X!v.ud«uA^Mn>I>a9oHa VOZI v----- . otroški zdravnik S šoferjem LUDVIK BRATUŠA ■28.12.1974 (2), žena 06), sin Tadej (14) Tadeja, hčerka Jerneja ■"''Stan inaxima (zasebno), audi 100 za potreb citroen xantia (Mlckoprometj ^nozdravnik ^likec in ODRANCI l .SfS’ '.2‘u I |l Um. p 'S s :: o sc II Mo studio Saša v Beogradu -27.12. 1980 (2). žena Jolanka, sin Jernej I MARKOJA -4.1.1972(3) žeZA^^^Četke Dana. J»»i* *“ se tudi vozi v ali logar botrom Andrejem ^ntolinom^ star 12 iet t Ji, I s l s . rj murska SOBOTA ANDR^ K IfiERE^ER^FM na družinski totograffji je med očkom in mamico 1 najmanjši na fotografiji b .„pe.U.drtl.3(xaseb,^.-“'‘‘’’"; .... -nekaj časa je želel Iti fl 3 Ib. ■ JANKO HALB Marija, hčerka - VW passat (zasebno), renault safrane (službeno) - arhitekt '2.7. 1983 (l),zena Maja, sin David iif' I me' ... Id 1 na vojaško akademijo, kasneje si je želel postati farmacevt, ker so VSI v belem PUCONCI RADENCI JOŽE TOPLAK LUDVIK NOVAK ve, pa noče pc hčerka Nataša -ve - citroen ,„«daii (neocenjen). ž«»a Sbsdea. kupili bodo goMa - zdravnik . stažM .rta ž« «>“*>• ootfa ali dia TURNIŠČE JOŽE KOCET . 9.5.1970(l..U^^‘‘^“JSf^Un. . & župni f i ■ sv. JURtJ SLAVKO MIHALIČ - 9.2 sinova Tadej (12), . rover 416 GSI (zasebno), službenega ni»"\ . , . nima »zicledra s zato trg »vski potnik o. vltudentških letih Mariboru) je bi! vmanvotu/--- 1 l politično še neopredeljen, zato je na_sredmt J JljpANllII 1 I l 12 avgust 95 Pc^n VRAG VZEMI SLAVO JASER POSTAL Si verjetno mislita Silvester StaDone in Richard Gcrc. V prejšnjem Penu smo pisali o Silvestru Stalloneju, kako dobro služi in kako je uspešen. Nekaj podobnega bi lahko napisali tudi o Richardu Gereju. Vendar ne bomo, ker bo zdaj prišla na vrsto bolj žalostna zgodba. Kljub uspehu in slavi imata fanta se nekaj skopega: zlomljeno srce. Richardu ga je zlomila Cindy raurford, Stalloneju pa Angie Everhart. V čigavem objemu sta zdaj dekleti ne vemo, emo pa, da je Gere po nesrečni ljubezni lostal budist, Silvester pa na veliko slika. Bolje to, kot da bi se zapila, mar ne? ARAFAT oc - i. g R 'tw. j- '•V, I. i l Na ll ib X ? y A''? c ?i X » z • - ... in danes R J ngleškem kdvora se slika SUPERMAN mene, jaz živim!« Christopher v najboljših Časih ... SE DOBRO DRŽI Znani zvezdnik Cristhopher Reeve (42 let), bolj znan kot Superman, se po tragičnem padcu s konja pred dvanajstimi tedni ni prepusti) usodi. Prva dobra novica ob vsem slabem je bila, da bo preživel. Potem so rekli, da bo povsem negiben. Zdaj je občasno že zunaj bolniške sobe klinike Reba v New Verseju ter $ pomočjo zdravnikov in svoje železne volje trenira mišice. Upa, da bo toliko okreval, da bi nekoč lahko postal režiser. Trenutno je sicer še negiben. Ko so ga obiskali mati, nekdanja prijateljica Gea Exton in oba otroka, jih je sprejel z besedami; »Ne jokajte zaradi t l'.S l I t P& tr<^h letih ločenega življenja se princ Andrew in princesa Sarah Fergu-son ponovno skupaj pojavljata v javnosti. Začelo se je s prinčevim povabilom na večerjo, sledile so rdeče vrtnice za Valentinovo, piknik ob rojstnem dnevu njune starejše hčerke in potem še bogve kaj. Vse skupaj se je končalo (ali ponovno začelo!) s skupnimi počitnicami s Sarah in hčerkama v južni Španiji v vili s sedmimi sobami na Costa del Sol. če bi še princ Charles in lady Dec začela kaj takega, bi bila verjetno mati kraljica nap bolj blažena ženska na svetu. I Tudi 1; X:; 3 *s^ Suha in Kljub napornemu političnemu palestinski voditelj toliko časa, da je za svoje nasledstvo. Pred kratkim je žena Suha povila v Parizu, kjer je štu*^ deklico Zahwo. Suha je sicer vendar seje pred petimi leti odločila za J z Jaserjem Arafatom, kar naj bi svojevrstna podpora boju naroda. Srečni 65-letni očka, sicer nobel* j je tako zaposlen, da hčerke zaenkrat ..r t I.v c9i se i obiskal, kar pa ni tako tragično, saj se nje in matere ves Čas vrtijo najboljši zdfav"^ v* I A ’ F i' J: 1 t Trava NepomcnibR^ lo, v kateri je **Y7ni’* Beatles Joh”J. hranll marihi»a»®J;(t daja njegova lepe dcnarc«; to berete, je fi jetno že pomeni, da ne odvreči noben« kijebibalije^j^i Nekoč jo bodo .f prodali, le lami morate | John. Ta v Potem lo tudi kal. I** 4 izrazil 1^ '-■•i 11 I A ' ■' r' 9 /i KujaUf , le m l -n n 11'^ ij I Pt' I .' ksj Saj s« io iv . lini *'p’ uik i** izdajajo njegovo notranjost in je takrat zelo nemiren. Kakorkoli že, 7 na svoji steni Bowiejevo sliko, pripravite 500.000 tolaijev. EiljUB Pe" igmatika "P^lfpresija avgust 95 1 2 3 4 6 6 7 8 9 10 11 12 13 I itn^ i 10*’ ralJ' fli* H !6 3^ 38 «1 15 ^odo, 15 t t t ALI KAKO SE ZADOVOLJUJE MLADINA V POMURJU (RADENCIH) PO NOVEM 25 23 35 42 36 39 43 46 44 18 19 22 33 37 29 30 40 - r Z se u o g u z v Pomurju je v zadnjem času splošno znano, da se je narodu utrgalo glede mamil, pa naj si bodo kakršne koli oblike. Na nekdanjem soboškem centru (sedaj Gimnaziji in Srednji tehnični šoli) se je iz neuradnih krogov zvedelo, da so trenutni varnostniki oz. varnostni ukrepi zgolj posledica povečanega števila rednih odjemalcev injekcij, po čemer pa se lahko čisto nedvoumno, mogoče le na splošno domneva o številu zasvojencev oz. uživalcev lažjih ali težjih drog. Če smo (soj .-..pktZ golega zanimanja pogledat, kaj se dogaja v novopečenem radenskem mladinskem klubu. AKT je po novem ime stari slatinski zgradbi ob petanjskem mostu in moram priznati, da je ime kar pravšnje, le da tam mnogi ne razgalijo svojega telesa, ampak svoju dušo. Ob vstopu v bar oz. tisto luknjo meje pri vratih kar lepo počakal oblak dima, kot da bi mi hotel povedati: ■■Daj fant, reši torej za šestdeseta leta in tisto populacijo mladih govorili, da je tako imenovana flower-powe!' (beri: flouer pouer - ljudje, ki redno uživajo marihuano ali druge droge, oz. ime za cigareto z marihuano) generacija bolj kot z mamili zasvojena z seksom, lahko za generacijo MTV-ja govorimo, da so ji mamila prednostna (po dobrem jointu za kakšen seks tako ali tako ni več sposobna). Vendar je to vse skupaj še vedno le statistika, ki je v pravem življenju lahko napačna, saj se teorija mnogokrat ne ujema preveč s prakso. Zato smo stvar '-ts ^-r P,!-f Z' hoteli raziskati na terenu, kar pa sploh ni mačji kašelj, saj je z rezcvetom tega posla povezan tudi velik rezcvet podzemlja, kar pa zopet seveda kar naenkrat postane stvar uprave za notranje zadeve (po domače ts plavih}, ki te pozneje seveda utrujajo za vsako informacijo in glodajo po kosteh, ki si jih Čisto sam odkril, torej skratka ovirajo tvojo raziskavo. Vse to seveda ni bil moj cilj, saj nisem hote! nikogar spraviti za zapahe ali v težave, ampak sem hotel rešiti vsaj nekaj potencialcev, možgančkov naše generacije s čisto navadnim pogledom na realnost. Torej sem se odpravil po poteh in sledeh. Moram priznati, da sem skoraj povsod v Pomurju naletel na kakšnega osamelca, ki je ležal kje v parku, vendar se mi je vse skupaj zdelo le nekolika premalo, saj sem hotel priti prav v središče dogajanja. A za takšen zadetek v gnezdo moraš imeti verjetno nos slavnega Sherloka Holmesa ali pa moraš biti navaden smrkavec, poln krompirja. Bil sem seveda bolj drugo kot prvo in sem kar naenkrat naletel na slavne Radence (spominjamo se jih po lanski ogromni najdbi marihuane - nasada in trenutno, na ulici, glavnega središča mamilarjev v severovzhodni Sloveniji). Nekega večera sva s prijateljem šla iz Čisto se in pobegni." Vendar se na opozorila, ki mi jih je dajal moj angel varuh na desni rami, nisem preveč oziral. Rezki, a sladki vonj dima mi je bil nekako znan. Ne sprašujte, kako sem pogruntal, da je marihuana, ampak ko bi vi videli vse tiste padle angele na tleh ob steni, vam dim gotovo ne bi bil več potreben. Malomeščanski radenski starši, ste se zato že kdaj vprašali, kam gre vaš golobček meter ven? Mogoče bi bilo naslednic, ko mu boste kupili nov avto ali motor, pametno vprašati, kaj moj ljubček sploh počne z vsemi temi stvarmi, ki mu jih kupim. Seveda pa to sploh ni pomembno, važno je le, da ima vaš smrkavec polno rit vsega. Ko sem naslednič zopet hotel povohati orientalske dišave in vso stvar za Pen dokumentirati skozi objektiv fotoaparata, me je že pri vratih ustavil neki na po! zdrogirani silak in me spomnil vsega osebja v rakičanski bolnici, če bom morda kaj poskušal. Predvsem zaradi najine razlike v obsegu bicepsa in zaradi drugačnega duševnega stanja sem idejo raje dal ad aeta in se z dolgimi koraki odpravil proti izhodu, vrnil sem se le zaradi golega zanimanja, ki ga je vzbujal plakat na soboški avtobusni postaji; »Neka poezija nekega pesnika ..." Ko bi le vsi tisti junaki slišali to poezijo! SA. M f^ularijirai rnatematik in fizik, ki je ' (Silvo), 9 nasad trt v vinogradu, elsu-:, f^^iiirl,!, 15 zlitina železa, niklja in kroma ^^Prave, 16 brezoblična snov, 17 21 skladbe, 20 odprt železniški voz imo **i ’ i^rmAlnn liAriAlicSčz? Ari 1 •'"‘J e 'f!'! fe'-- I '0; ; i'"'® teleuLf^L '®nTialno kopališče južno od Lendave, voditeljice Longgke, 24 krajše ime J ji ^‘^sliŠkenajL'*^®' 25 konec življenja, 26 začetnici ! J 7^ uj j Zvoneta Šedlbauer) a,27neznanka nv^l , '^mijstj *1niski cesar, ki je razdejal Jeruzalem, J ali Lj' ' Piatino, 31 glivična bolezen žita, 32 "^'^1 tranrf telesa, 33 naziv za Hrvaško, 37 ' ^‘traner^ telesa, 33 naziv za Hrvaško, 3/ j ^^,41 šansonov (Jacgues). 38 tropske i a, ''j'^'^čiizločekžlezeobzadniičniodprtini na vojaška posadka, 45 krastača, 46 I prostora QVflw.i . ■ QO7dna ^4.:*- .. 1 t - ■ i rt istoimenskega distrikta na Portugalskem, 4 ime slovenske scenografinje Mušič, 5 orientalsko barvilo za lase, 6 kratica za Varnostni svet, 7 igralec, 8 ameriški pravnik, Nobelov nagrajenec za mir (Elihu), 9 kemijski znak za tehnicij, 10 poročilo, 11 član mladinske organizacije, ki si prizadeva oblikovati zdravo, iznajdljivo osebnost z življenjem v naravi, 12 slovenski pesnik in pripovednik [Miran, »Človek in čas”), 13 krajši naziv za črede, 22 sodobni slovenski pesnik (Jože), 24 angleška površinska mera, 27 slovenski gledališki kritik in publicist [Andrej), 29 kdor ima sposobnost napovedovanja prihodnosti, 30 naravna solata, 33 najmanjši deli skladbe, ki tvorijo melodično in ritmično celoto, 34 moderna in priljubljena zvrst glasbe, 35 pokrajina v Savdovi Arabiji ob Rdečem morju, 36 rekvizit pri številnih [zlasti kolektivnih) športih, 37 keltski prebivalec Britanije, 40 južnoameriška kukavica, 42 kemijski znak za tantal, 44 začetnici slovenskega košarkarja Romana Horvata N U O s u z .. ptica pevka, ki spretno pleza, 2 ~ ^tovec in profesor (Fran), 3 glavno mesto ■I iZ S iK iS Številne bralce, ki verjamejo v dotik Skrivnosti, Papilot Lemur j^laga karte samo za ii» '■ lij ?^Vidi s., o I 'J ( uoga, .'i narko- na pode- :a vašega z doga- urba- načrtnega in dobro organiziranega dela preprodajalcev. Le-ti so se tega območja že pred časom lotili nadvse načrtno in sistematično. To pa praktično pomeni, da so si z množičnim razpečevanjem mehkih drog in nekaterih sintetičnih poživil že pred nekaj prosim, naj svoja vprašanja opremijo z navedbo polnega imena in točnim naslovom. So namreč teme, o katerih ne pravijo v mno- .... ir. s mg? i® namreč it': t’ iC^ J* J. ‘h", ‘'Uirnot-; 'n i/n I^Srtci i, ^^^^^niovan -v*j-kori ;• in b '^®odgo-drug^fč^^Bižnost za <''’JevS’ To prak-razmah da Bitega '‘3^ ti ^ačas tudi ne brez- brezčutna ba razmah Vpra- c 7?^ O, ■H ^1 t J* r o E splošno prlla Brisi?'"’''' na neki / sencu je, H-lTL •• ' • Posledica leti začeli pripravljati teren za današnji tukajšnji boorn .^elim tU tudlHC heroina. Zroč v karte, lanko tore) rečem, da v boju z morem spregovoHti narkomanijo v teh krajih - - - ,, niso toliko odpovedale razne javno, ianko pa jim, pedagoške, socialne in zdravstvene službe, temveč pred- vsem policija. Žal je tudi dejavnost le-te v kartah v znamenju druge karte iz niza Kup in - že spet! - XII. vsaj v izjemnih in predvsem nujnih primerih odgovorim velikega arkana, Obešenca, po pošti. Vprašanja kar ne napoveduje dovolj " I I lihi 2: 1 la K H VI V 7 -J DU Aaj u« iiapuvcuujc - ostrega in učinkovitega boja Sprejemam samo na naslov s tukajšnjimi organiziranimi - »w r . ««___ skupinami in njihovimi šefi, UredUlStVa VeStniiia S ki prihajajo celo od drugod. Govorimo torej lahko o pripisom »Za Papilota«, omahljivosti, nezanesljivosti, . nezainteresiranosti, celo upanje pripadajoča karta - sedemnajsti veliki arkan, nekakšnem gledanju skozi . prste, kar bo lahko imelo Zvezda. Nasitena je namreč s simboliko spreminajanja. hude posledice. Kar zadeva bistvo vašega vprašanja, torej hčerkino nesrečo, ji daje največje celo prerojevanja. Pomeni lahko svet v nastajanju in implicira spoznanje. Vaš otrok torej še zdaleč ni le to, kakor ga v tem času doživljate in opisujete. Rekel bi pravzaprav, da ga ne zmorete povsem razumeti in boste to z leti zmogli še manj. To pa seveda ne pomeni, da mu ne morete pomagati. A naj se vam zdi to še tako čudno, še najbolj boste hčerki ta hip pomagali z zaupanjem. Ali praktično: iznajti morate način, s katerim ji boste dopovedali, predvsem pa dokazali, da ji zaupate. Vaše zaupanje bo predramilo njen občutek odgovornosti, kar je najverjetnje dovolj zanesljivo jamstvo za uspeh terapije, ki jo napovedujete. Sicer pa naj v zvezi z n vašim pismom in raz-■ mišljanjem, ki ga priB lagate, dodam še nekatere podrobnosti, ki vam morda v teh dneh lahko koristijo. Menim, da moževa prezaposlenost, občasni alkoholizem in Bi tudi njegovo skrito Ijube-zensko razmerje - česar ga očitno sumite - niso I vzrok razrahljanih odno-8 : SOV v vaši družini, tem-8 več so najverjetneje pos-8 ledica. Kolikor lahko razberem, se mi zdi Ji sumljiva predvsem vaša K Dama iz niza Palic, ■ prva karta iz niza MeH čev. Cesarica, to so H samo nekatere izmed kart, ki vas opisujejo kot vsiljivo, dominantno in zahtevno osebo, ki od okolice terja v precej-■ šnjem nesorazmerju s H tem, kar dejansko daje. Premislite, ali so redo-H ljubnost, strogost, manično čiščenje in pomi-■ vanje itd. res tisto naj-I več, zaradi česar naj vas drugi spoštujejo. In še posebej premislite, ali ni vloga žrtve, ki si jo nenehoma pripisujete, morda za vaše družinske člane obremenjujoča. Ali z drugimi besedami; več vsakdanje sproščenosti in tolerantnosti do drugačnega boste zmogli vnesti v svoje vedenje, bolj vam bodo drugi vračali z enako mero. LE PENDU 14 avgust 95 Pen VESTflj* I P Ril A TELII. ODPRTA VRATA VESTNIKA, MURSKEGA VALA IN VENERE 7. SEPTEMBRA 1995 PRIDITE IN POGLEJTE, OD KOD ODDAJA NAJ... RADIO - MURSKI VAL, Razsii ral H, ( I LJUBLJANA, AVGUST, KJE NASTAJA IN KJE KRALJUJE VENERA. VESniK - RESN/CE PESNIK, ERA PRIČAKUJEMO VAS V ULICI ARHITEKTA NOVAKA 13 V MURSKI SOBOTH ' Od31, avgusta do 28. septembra N OVEN (21. III.-20. IV.) e bodite preveč zadovoljni s sabo, čeprav bi morda PenMURSm AMBASADE D PENreuten V vročem avgustu, ko so se delegati vrhovne resnice Iz slovenskega parlamenta ohlajali po okoliških banjah, se je v prosta>° ambasade zbrala zanimiva trojica. O ^4^ t ■* ' .. , 1 . ■, , .. : « o agS k > ? O i. ■ E' : v^^smiiiii I J.. Ji i iij. k Na sedežu ambasade smo se odločili, da s specialnimi metodami psihofizičnega treninga koreniteje posežemo v politični prostor. Tako je v večerni Šoli meditacije, ki jo je organiziral veliki mojster Janizius Janshi, sodelovala tudi trojica iz svete alianse. Na intenzivu so se novici seznanjali z metodami antifašističnega boja, globinsko psihologijo demokracije, logiko nezavednega, fermentacijo črnega piva in okultizmom profanega... Naš fotograf jih je ujel na vaji osredotočanja na praznino in odsotnost, ki se jim je zdela še posebno zahtevna, zato so morali ostati v Medexu še po končani seansi. Vrhunec tret maj a pa je bila tako imenova igra - Cesarjeva nova oblačila. Udeleženci so namreč morali oceniti obredno opravo mojstra Janiziusa Jansbia. Veliki mojster se je dolge ure sprehajal po Medesovi' različnih meditativnih položajih, pta^ । r j V 1 t IIIVUILUUVOU X , _ pa so morali v stanju globoke zaprtimi očmi ocenjevati kakovost 00 ;. umetniški izraz Učitelja. Natakarj^^^ povedati, da je steklo kar nekaj ■ črnega piva, dokler ni gojenka z jjf razodetja nenadoma zakričala: »Jc*)’h je nag!« Takrat jc gospod na skrajni xxva^> - X iHaxu ip* L _^'v ■-■'•J ■■* » ' . . je znan kot dober poznavalec konfckci] , očke in dodal: »Le Ona!« Gospod v sredi pa je še naprej ost» । meditativnih pokrajinah, daleč globoko v sebi. S to pozo trevzdraze^^ f odsotnosti si je od članov ambasade p 1 največji vrček temnega piva. lO^ Vilmoš Panonski, Kalmati P®” . ^1 iiOBOSft^PS¥ Pripravlja: Agencija HoS^ LEV STREI-^ (23. VIL - 22. VIII.) rijatelja, ki vam bo razodel svojo skrivnost, dobro N (22.XI. ^5, ____...L-l-J dral'1 ekdo iz vaše bližine bo nepričakovano ' _ j_ I • J, ?dai ■'■ bistvu bo želel, da bi tako storili tudi vi. Ker । _______________________, _______________ _______________bodite pripravljeni. Iz majhne pomanjkljivosti lahk^^ižj nedavnimi dogodki in vse vam bo jasno. Romantika ob veliko prednost. On (ona) je s tistim mislil resno, “ za odločitev nimate veliko. Pozdrav čez cesto R' lahko bili. Na spremembe, ki so pred vami, bodite poslušajte, vendar mu svoje ne izdajte. Konec tedna se vam pripravljeni. Dogodek v drugi polovici septembra bo potrdil bo zdel nepomemben, vendar ni tako. Povežite ga z vaša razmišljanja. Zapravljajte umirjeno, kajti pojavil se bo nepredviden izdatek, ki bo na srečo pozneje prinesel koristi, glasbi v prvi polovici meseca ni primerna. Bolje si Presenečenje ob sončnem zahodu. razporedite prosti čas. nekaj drugega. ll z K DEVICA (21. IV.-21. v.) (23. VIII. - 22. IX.) KOZOB? hi JI (22. XII* - 2** v dl aradi ovire, na katero boste naleteli, ne vrzite puške Uite počasi! September je vaša prihodnost. Kaj se ' časih ste preveč načelni, zato se v koruzo. Zamera sodelavcem (prijateljem, sošolcem) bo bo dogajalo pozneje, ne vedo niti zvezde. Naslonite glavo v prilagajate. Poskušajte se vživeti v druge in iz n^ Jp' I’ 5L hitro pozabljena. Še več, učvrstila bo vezi. Nadzorjute telesno dlani in si prikličite v spomin, brez sistema, obraze prijateljev sebe. Tako boste vedeti, kaj morate storiti. V < l| težo! Lagoden začetek meseca naj vas ne uspava. To in znancev. Tisti, kjer se bo »slika« ustavila, je pravi. Sami vas veliko pogovarjajo, zato se bodo v naslednji lagodnost izkoristite za notranjo umirjenost, ki jo boste - - - ... . ................ • " '' potrebovali v drugi polovici meseca. Beli pramen. itite počasi! September je vaša prihodnost. Kaj se ' časih ste preveč načelni, zato se in znancev. Tisti, kjer se bo »slika« ustavila, je pravi. Sami ----------------1—» --------------------------------- ,^1 veste, kaj morate narediti. Nasvet, ki ga boste dali, je koristen okrog vas, da bi potrdili svoje govorice. Bodite sa- N tudi za vas. DVOJČ f in delajte natančno tako, kot ste doslej. (22. V.-21. VI.) N a JL TEHTNICA (23. IX. - 22. X.) J VODN^ (21.1.- 19' P*? e sprašujte! Počnite tisto, kar vam ta hip najbolj A ovica, ki jo boste slišali v začetku meseca, sc vam ^^Fuha sc nikoli ne poje tako vroča, kot ® ustreza. Nedavni neprijeten dogodek mirne duše izbirišete bo zdela pomembna, vendar bo prava prišla Šele ob koncu sc z drobnimi stvarmi ne ukvarjajte preveč, iz spomina, kajti drugi so ga že pozabili. Najbolje boste to meseca, V ljubezni se nekaj kuha, vendar, na vašo srečo, nepotrebnem jemljejo energijo. Ukvarjanje opravili ob metinem čaju in suhi žemljici, Ce to ne bo ste kuhar vi. Kupite drobno darilo in jo izročite osebi, ki to brez pogledov v prihodnost jc jalovo početje- pomagalo, se izpovejte ob polni luni. Papir, ki ga boste najmanj pričakuje. Še pred zimo bo naložba povrnjena! prejeli, vam bo pognal kri po liaE^ uiti, puyicuuv v |>iu JC-- . ■ rp,i- odklonite. Nekam morate iti. Ko se boste vrh sklep in ga sporočite. ___ R RAK (22. VI. - 22. VII.) azvrstitev planetov se vam smehlja in vam pošilja pozdrave. V svojo okolico širite pozitivno moč. Nekdo od vas veliko pričakuje. V zadnjem tednu meseca se izognite N ŠKORPION (23. X. - 21. XI.) L_______________________I a finančne zadeve trenutno ne morete vplivati, zato z nakupom počakajte. Dve osebi, ki sicer nista povezani, družbi, ki bo nenavadno prijazna. Malo več pozornosti vam želita slabo. Energije nimate premalo, le občutek je posvetite obutvi. Tistega še niste zamudili, vendar zdaj takšen, zato stopite pod prho in glasno pojte. Ko se boste zahteva drugačen pristop. obrisali, boste kot prerojeni. Sele potem se odločite. I 'i I rib’ (20. H. - 1» repir ima svoje ozadje. Verjetno boste popustiti. Pri jedi boste morali nekaj spremen ki se bo pojavil, zahteva tehten premislek, z3 , . čas. Pri denarju vam sicer ne kaže slabo, ne zavede. Ravno zdaj se morate odločiti za .■,1' If ®1NIK47 p 0 Mpolkaregerep avgust 95 o rib I iP* u# in’ jlif hd’, jsttfl' J, (J ZT ,1 sj-.i' Kr- i s 15 &''l i > ?l Ž! I ll' r r i.)i ||r f' LH' r K Iv IJ ■f' : Vsak po svoje, vsak na svoje I M J« bil nerazdružljiv in ko sta se 4^ ^Približno ločila. ’ Jtonec skupine l^on Juan. fr 9 a t •ž#: Da ni tako, je pokazal nov izdelek skupine. Pes, sinonim zvestobe in prijateljstvi krasi naslovnico njihove kasete in CD-ja s simboličnim naslovom Spet doma. ■ Zvesti svoji publiki, poslušalcem in prijateljem, ki so jih vsa ta leta spremljali, sporočajo, dl kljub pasjim časom in pasji vročini, ki prav ta Čas razsaja, predstavljajo nove pesmi širom pl Sloveniji, da še vedno obstajajo, da so spet tu - spet doma! I In kaj počne tačas njihova konkurenca Brendi? Pri takih ločitvah je podobno kot pri ločitvah zakoncev, skupni prijatelji, torej v tem primeru poslušalci, se ravno tako ločijo. Eni potegnejo na eno, drugi na drugo stran. Nekoč prijatelji, sedaj tekmeci se trudijo vsak za svoje občinstvcf Zato tudi Brendi ne počiva. Tudi on je izdal svoj novi izdelek v duetu s Koradom Buzetijenr| Kot dober podjetnik je zavohal denar, kot sam pravi v »neumnem političnem času, ko ljudem samo pokažeš rdečo barvo in je že vse ■ narobe«. Tako je znano uspešnico Jugoslavijo odel v slovensko oblekico in hit je bil nared. Ali gre pri tem za draženje ali norčevanje iz Slovencev, naj razmisli vsak zase. Postavlja se le vprašanje, zakaj za tako norčevanje ni uporabil namesto pesmi Jugoslavija raje kakšno slovensko skladbo. Kakorkoli že, zaslužek bo pobral on, in to ali zaradi neumnega političnega časa ali zaradi neumnosti poslušalcev. •u?S «.. . f Sr s bi S S Ji W S I J Iv I*' 4 ^5 p ■ □Tk tL3 i’ ŠJ * w» ■-‘X- ■ j . •j s. '-i;* i.Uisr ■ ,K' ‘' ■. . . '1 . J C;«' Suzana Werbole, pevka skupine Panda, ali Marta Zore - katera je boljša? Obe sta enako dobri, saj sta kar obe zmagovalki letošnjega festivala MMS, prva je prejela nagrado strokovne žirije, druga občinstva. Kaj pa pravita druga o drugi? Marta: »Panda mi je všeč, ker se ne prepušča modnim muham, šibajo svojo glasbo in ohranjajo svoj stil. Po moje pa bi si zmago morala prislužiti Damjana in Rok.« Suzana: »Marta ml je ostala v spominu že od njene prve zmage in menim, da si je tudi letošnjo zaslužila, saj je korektno odpela.« Ker smo skupino Panda predstavili že prej kot potencialno zmagovalko, je sedaj na vrsti Marta, da jo podrobneje pogledamo. Že dolgo se ukvarja z glasbo, in to ne le pevsko. Zmaga na festivalu ji ni tuja, saj je leta 1988 zmagala na tem festivalu kot debitantka. Potem se je nekako izgubila in zabredla v operne vode, letos pa je prišla spet na površje. Kmalu obljublja izid kasete, na kateri bodo pretežno balade. Kako se počuti po zmagi? Super, vendar pravi, da posebnih pričakovanj nima. Delala bo naprej, kot da se ni nič zgodilo. Eno spremembo pa ji je zmaga le prinesla. Dobila je tajnico - avtomatski telefonski odzivnik, tako da lahko sprejema vsa sporočila novinarjev zaradi intervjujev. Suzana si tajnice ni priskrbela, ker jo ima že od prej. ■S S'iy 3^' r f- i« :t1 F* -. t*. rr * IH’ \..:h :■ :t| ALBERT ABRAHAM - spiker ^11 je prvi napovedovalec madžarskega programa na Radiu Murska Sobota. Začel je tako, da je 28. novembra 1958 prebral poročila, ki so skupaj 2 glasbo trajala pet minut. Svoje prvo delo je opravil v impro-''Iriranem studiu v soboški knjižnici, kjer so vse skupaj posneli na ^^Snetofonski trak in šele pozneje pustili v eter. Njegov glas jc bil izredno priljubljen tako na naši kot tudi na madžarski ?^®ni. Ko je Potrošnik pred veČ kot dvajsetimi leti v večjem mestu na ^edžarskem priredil modno revijo, jo je kajpak vodil on. Njegovo ime na **™l«tu je bilo napisano z največjimi črkami. ^ganizator je že vedel, zakaj. Če že ne zaradi modne revije, bodo ljudje Prišli zaradi njega, da bi ga videli »v Živo«. Dvorana je bila nabito polna ... Sedaj pa stopimo še r ZAKULISJE FESTIVALA Sirijo se govorice, da je bilo nekaj hude krvi. Menda je bil hudo užaljen Dominik Kozarič, ker ni bil sprejet. Le kako si upajo organizirati tak festival brez njega? Še bumeje naj bi reagirala lanskoletna zmagovalka Majda Arh, ki letos organizatorjem očitno ni bila več zanimiva. Ko je po telefonu izvedela, da ni sprejeta, je kar odvrgla slušalko. Saj res, ali ni zanimivo, lansko leto je pobrala obe nagradi, letos pa jim ni bila niti toliko dobra, da bi jo sprejeli. Človek se sprašuje, ali tako dobra pevka po enem letu ne zna več peti. Pa še ena zanimivost. Najbrž vas zanima, koliko nastopajoči zasluzijo z eno tako zmago. Dobijo plaketo, rože, in če so vztrajni, še prenočišče. Ne hrana ne potni stroški v to niso všteti, da o posnetku skladbe sploh ne govorimo. Zaslužka ni nobenega, če nisi prvi, nimaš niti naklonjenosti novinarjev. So pa zato stroški. Pa poglejmo, koliko mora glesbenik, ki se udeleži festivala, odšteti. Ce si dober glasbenik, poskrbiš za pesem sam, za kakovostno besedilo bo treba odšteti 150 DEM. Pesem je treba posneti in studio, Če si pridno vadil doma in porabil minimalno število ur, stane približno 700 DEM. Skupine prihranijo za najem glasbenikov, ker vse igrajo sami, drugače pa je treba tudi zanje odšteti kakšnih 100 do 200 DEM pa za spremljevalne vokale 100 DEM, potem za obleko najmanj 800 DEM, da o čevljih, frizerjih in drugih dodatkih sploh ne govorimo pa o času in poti, ki jo pri tem porabijo, tudi ne. Pa pot tja in nazaj in še kakšna prijača vmes stanejo 100 DEM in dobimo izračun, ki znaša malo manj kot 2000 DEM. Vsem se zdi to samoumevno. nobenemu pa se ne zdi potrebno, da bi nastopajočim tudi kaj ponudil, recimo snemanje nove kasete ali videospota. Glasbeniki so torej v minusu, kaj pa organizatorji. Za konec le še primerjava honorarja, ki ga dobi skladatelj recimo v Nemčiji ob izvajanju njegove pesmi na taki prireditvi. Samo njemu tam odštejejo približno 1400 DEM. Pen Pen je, kratko rečeno, Vrstnikova mesečna priloga in ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen Je bik dd bi, v skladu z imenom in asociacijami, učinkoval kot Časopisni (tnalo! in penetrantneŽ (prodlralec) ter bil poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi. Izdaja ga Podjetje za Informiranje, katerega direktorica Je Irma Benko, odgovorni urednik matičnega časopisa je Janko Votek, uredniki Pena so Bojan Peček, Jože Rituper in Štefan Sme/ Oblikuje ga Endrč Gonter, za fotografije skrbita Nataša Juh nov in Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emri, Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnine! a p Ilova akcija I Tito lin si ,SIJ I in mi »I! r.A i|. I 1, (in paprika) rJ#^ F: ; linta je ali tako stara ali pa tako neslana. Nihče ji ni nasedel. Nismo prodali niti ene Titove ali knjige kakega drugega utemeljitelja jugoslovanskega socializma. Se Kardeljeve ne. Vsaj zase morem reči, da mi je bilo to pogodu. Zadnjič sem po Vestnlkovem F fotoarhivu zaman stikal za Titovo fotografijo, za ilustracijo J in iluminacijo k nekemu članku, zdaj pa sem jih imel vse polno, v vseh držah in vseh uniformah. V belih tudi. V take se zdaj rad opravlja hrvaški predsednik in Titov zagorski rojak Franjo Tudman. Res je: podobna majestetična drža, ramena lepo podložena, prstani na rokah. Pri obeh Zagoroh, toda: Tudmanove ustnice so stisnjene. Nima tiste Titove despotske na^hanosti v očeh. 1^, stari je vedel! Zato ga večina Slovencev danes nima za dikatatorja, Tudmana pa! Fotoadiiv nam je tor^ ostal. Odkrili smo ga v lastni časopisni in nekaj tudi v Dodojevi zasebni hiši. Ker smo se za penovsko akcijo odločili, da bomo šli prodajat marksi^Čno in komunistično literaturo. Kolikor je še najdemo. Pri poševno zgodnjem jutranjem soncu na soboški tržnici. Zato so fotografije takšne, kakršne so! Prvo pravilo: Ne skušaj izzivati in preverjati ljudske Čudi navsezgodaj pa še v času, ko so cene Bi« sezonske zelenjave zaradi polnih H S vrtov ustaljene ali celo padajo! Brez učinka bo! Samo nostalgijo boš vzbujal. Lahko se celo zgodi, da se ti kdo ob spominu na stare Čase H zjoče na nesramnih provoka- W j torskih ramah. ' ''J',!: ‘O; « a. t 'i J * »Za nas tam pri Muri E’ j velja več. Vi pa kakor bot® Drugo pravilo; Ne omenjaj besede humanizem! Ko pošten Slovenec to sliši, takoj ve, da ne sme nasprotovati. Pa naj se dogaja karkoli. Tisti moški iz Brezovec, ki ga je sicer od nejevolje kar povzdigovalo in ni mogel dopovedati, kako oni tam doli samo dobivajo, kar so si zasluzili, se je potem, ko smo rekli, da je »akcija v bistvu humanistična«, takoj umaknil za sosednjo stojnico, kjer ga fotograf ni dosegel. »Ja pojdže, vej vas pa razmin, samo dobro jc pa nej!« »Zakaj pa to delate,« jc vprašala gospa. »Glejte, gospa! Sobota se je nekoč pobratila s srbskim Para-činom. Vidite, tole je knjiga v cirilici z naslovom Grad Paračin, Darilo nekdanjih pobratimov bratski redakciji. Krajinski Srbi zdaj bežijo v Srbijo, nekaj tisoč jih bo moral sprejeti tud Paračin. Srbi, naj bodo »Ne, to ni prav, ni prav ... Že, a ni v redu ...« kakršnikoli, so naše ljudi med drugo svetovno vojno, ki so jih »Saj to pa je to! Kako pa pridejo Čez in dobijo zatočišče romunski pregnali Nemci, sprejemali. Me- begunci? Ilegalno. Ta pritisk nimo, da bi bilo poMeno, Ce bi potrebujemo za slovensko politiko. nekaj teh beguncev sprejeli. (Brez skrbi, pekla nas je vest, ker smo razdirali neslanosti na račun beguncev!) Potrebujemo denar za njihovo namestitev v novem begunskem centru pri Otovcih ...« »Kako pa jih boste spravili Čez mejo?« Pozneje se bo pokazalo, da je moški obmejni policist. 12.901 sn samo na 3-ČEKEm Pene/u.^ I E ii £ S' »Z njim se fotografiram takoj. Zanj sem delal v delovni brigadi.« Srb ali ne Srb, človek je v stiski. Pa še Amnestp International zaseda v Ljubljani. Mislite, da jih bodo upali kar tako pognati nazaj čez?« Moški se je strinjal! Kupil pa ni nič. Nemara bi. če bi ga vzel v roke Bojan s svojim mehkim erom. A je bil zaspan od danskega piva, ki ga je pil v Litvi. Mura je tam igrala. Pravokotno na našo stojnico jc bila kolonija Šiptarskih stojnic. »Ej. dečki, prodamo vam Moč Titove riječi! Ali pa njegovo fotografijo!« »Ka čemo time?« »Ljudje so v stiski. Vi prodajate svoje, mi njihovo!« »Oni imaju svoju državo, mi nemarno!« jc zaklical tisti brez ene roke, samozavesten in odločen. Iz srbske kolonije ni bilo nikogar blizu. 'Danes posebna ponudba na soboški tržnici! Prodajna akcija Komunizem in naš čas! Prodaja dolgoletni učitelj samoupravljanja!« Raje sem nehal. Zaradi otožnih pogledov. Preden bi me kdo povabil v svojo zasebno šolo ponovno predavat staro snov! Tretje pravilo: Večina humanističnih nakupovalcev na soboški tržnici ima doma Trtovo fotografijo ah staroideološko knjigo. Neka gospa je rekla, da ima Tita »v gobelinu«; pri drugi imajo doma tako veliko njegovo fotografijo, večjo kot je razpon njenih rok ... Tretja: »Imam eno njegovo knjigo, za vnuke, to je zgodovina.« Žiptar pri sosednji stojnici je vzklikal; »Gospa, paprika, kupite!« »Imam doma, tako!« Z obema prgiščema pokaže velikost kot manjša lubenica na njegovi stoj- niči. »Take nima, dajebog.* - Kdo bi torej vedel, če tretje pravilo drži? Mogoče iz vljudnosti pravijo, da imajo doma. Prvo in drugo držita zagotovo! ŠS(T)M l foto: JUZA t O I I O i =< 'r'- ■ ■'1;. r ' ■ -■i /L K I a.® Lbj d ponedeljka bo dijakinja 1. letnika R K S' V’ ,l - s' r -! t Soboti. Posluša tehno. rada se vozi z nHitoiji Srednje I E motoiji in «« ’**3i in s« Wj vrstni »Dobro, tako je bilo v počitnicah, z«iaj bo v _ _ drugačen. Pa še uČepje bo moralo priti na prvo oae«*^'