Stev. 57. V Trstii, » fotrtakf dw 1, aprila 1915 LetniK 17. 2rtiaja *sak dan, izvzemši nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne. L"r«i' t Tira Sv. FrančiSu AsiSkega SL 20, L nadstr. — Vrf ccf ii raj se pcfiljajo trcdntftvn lista. Ncfranlcirana pisma se nt sfrejerr.?jo fn rckopis! se ne vračajo. zć^'AtV] in fdgcvorni rredrik Štefan Godina. lastnik konsorcU !sta .Edinosti". — Tisk tiskarne .Fdinostf, vpisane zadruge * cr ejmiir pcrestvocj v Trstu, rlica £v. Frančiška Asiškega št 20. Telefon crciiniStva in t prave šter. 11-57. Na ro r r ina 7iiaža: Za celo Ido.......K 24'— ta Ma................. za tii iresece. ....... • • •••••• • ® 7 9 nedeljsko is d a jo za celo leto........520 za fci leta................- 2*60 VEČERNA Posamezne številke se prodajajo pa 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Ogla jI se računajo na milimetre v širokostl ene kolona Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov .... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 viti. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaljna vrsta........#.....2*— Mali cglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnine In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno lo upravi .Edinosti*. Plača In toži se v Trstu. Iprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Erar.ČiŠk« Asiškega it 20. — Poštnohranilnični račun št 811.652. Boji a Karpatih in o Bukovini. BUDIMPEŠTA. 31. (Cenz.) »Az Est* poroča s karpatskega bojišča: Ob meji saroške županije se vrše srditi in težki boji. Našim četam se je po> ečilo pri Mnl-navagasu doseči uspehe. Rusi so imeli tu velikanske izgube. Naši vojaki se bore hrabro v ledenomrzlem zimskem vremenu v snegu do kolena in korakajo po zamrzlih gorskih potih. Meščansko prebivalstvo pričakuje z neustrašenim zaupanjem pote! a teh bojev. V Eperiesu spominjajo e ~ > le kolone trena in k svojim četam hiteći častniki, da je vojna. Bartfeidske oblasti so vse na svojih mestih. BUDIMPEŠTA, 31. iCenz.) »Az Est« poroča iz Cernovic: V okolici Nowosie-lice se severno in vzhodno od mesta vrše neprestano boji na ruskem ozemlju. Naše čete so napredovale korakoma in po načrtu. Vsi poizkusi Rusov, da bi porinili nazaj našo napredujočo fronto, so se izjalovili ob težkih sovražnikovih izgubah. Število ujetnikov, ki jih odpravljajo v Cernovice, raste. BUDIMPEŠTA, 31. (Cenz.) »Az Est« poroča iz Rotterdama: Po ruskih uradnih poročilih 30. marca je neki avstro -ogrski oddelek 28. marca severno in vzhodno od Cernovic začel ofenzivo in prekoračil rusko meio. Ruske izgube mesecu muren. GRADEC, 1. (Cenz.) Vojni poročevalec »Tagesposte« poroča: Uspehi naše ob sedanjih razmerah edino smotrene defenzive se ne morejo predočiti jasneje, kot z navedbo števila od 1. marca v naše ujetništvo došlih ruskih častnikov in vojakov. Okrog 40.000 Rusov. To je bojna moč enega armad nega zbora. S to številko je napravljeno ravnotežje v osebnih izgubah, ki smo jih pretrpeli s padcem Przemysla. Število ujetnikov pa moramo še vzporediti z viSinn krvavih sovražnikovih izgub. Ceniti moramo, da število mrtvih in ranjenih na ruski strani še znatno prekorača število ujetnikov. Ruske skupne izgube enega meseca presegajo pač 100.000 mož. O bojih, ki še trajajo v Karpatih, se more le reči, da so se vsi ruski napadi izjalovili slej ko prej. Poudariti je le še treba, da krepko vzdržujemo svoje v ospredje pomaknjene postojanke pri Cisni in Kal-nici, ki leži vzhodno od Cisne. Naša karpatska fronta je ostala popolnoma nedotaknjena. Zahvala vse domovine gre junaškim četam, ki ob težkih razmerah pozne zime v visokem gorovju izvršujejo nadčloveška dejanja. Rraiostl Rusov proti romunskemu prebivalstvu v Bukovini DUNAJ 31. (Kor.) Iz stana vojnih poročevalcev javkajo: Dolga vrsta sramotnih činov nasilja, ki so jih izvršili Rusi na romunskem prebivalstvu v Bukovini, je zadobila ka akteristično izpopolnilo po nastopnih, uradno priobčenih dejstvih : Neko veeposestnico, izvirajočo iz neke ugledne romunske plemenitaške rodbine (moldavskih velebojarjov) so zlostavljali, posilili in jej ugrabili gotovine nad 3CiO K. Eksodija Ursachija, veleposestnika v Mol-davski Banilh, so hudo zlostavljali. Jurja Tosana, uglednega poljedelca v Ostrici, so ustrelili ni javni cesti. Hčer nekega odiič-n^ka, romunskega meščana v Radavcu, je pet ruskih vojakov v na\zocnosti rje matere peslilo. Ravnatelja pcijedt-lske šole v Radavcu, Andronic Molrescula, so Rusi oropali vsega iaietja. Grško-vztočnemu žup n^mu kooperatorju Vtadimirju Tonincu so ugiabili 600 K potem, ko so zelo grdo ravnali žnjim. Njegova žena je ubežala nasilju le na ta način, da je pri hudem mrazu le slabo oblečena, pobegnila na vrt. Žena nekega druzega uglednega meščana pa se ni mogla več rešiti. Posilili so jo javno. Župana v 1'ratavcu Milen Costea, tamošnjega n d učitelja Teodorja Gugau-a in učitelja Ivana Colibaba so oropali in sramotno dosta V;jali. Vse te krutosti so se dogod le pred cčmi častnikov, ki so mirno dopuščali vse to. Ruski vandalizem je izzval med prebivalstvom nezaslišano ogorčenje Ruski m&m v trzemvsiu. CURI H, 31. (Cenz.) Kakor se poroča iz Petrograda, je bil general pehote Arta-manov imenovan za vrhovnega povejnika v Przemys!u. PrzemysIsko ozemlje je bilo razdeljeno v štiri okrožja. Pn«y:LW ujoiniki v Kijevu. MILAN, 31. (Cenz.) Petrcgrajski posebni dopisnik lista »Corriere della Sera« poroča: Skupina avstro - ogrskih častnikov iz Przemysla je dospelo v Kijev. Skoraj vsi so mladi in ljudstvo se jim čudi zaradi njihovega brezhibnega ponašanja. Občuduje se tudi njihova eleganca in njihov nastop. Njihova vnanjost ne spominja niti najmanj na dolgo trajanje oblege. Generala Kusmanka so namestili v palači generalnega štaba in ima dve sobi na razpolago. General dela vtisk visoko inteligentnega, a malobesednega moža. Metriko boltUsko brodovje. BEROLIN, 31. (Cenz.) Kakor se poroča iz Rige 28. t. m., so proti jutranjemu svitu zagledali dele nemškega baltijskega brodovja ob ruski obali v višini 57. ši-rinske stopinje. Prvo vest je prineslo majhno ribiško brodovje, ki je, zagledavši nemške bojne ladje, hitro priplulo v w indausko pristanišče. Brodovje je baje obstojalo iz dveh velikih oklopnih kri-žark, dveh lahkih križark in kakih 12 torpedovk. Plulo je počasi proti severu. Med prebivalstvom obrežnih mest vlada veliko razburjenje, ker se boje bombardiranja. Zgodilo pa se ni nič. Brodovje je opoldne izginilo iz dogledne razdalje. Mornariški izvedenci mislijo, da je bilo tisto brodovje, ki je tekom umika Rusov iz Memela obstreljevalo Polangen. Pet nilildov mož no zepodnem bojištu. HAAG, 31. (Cenz.) Vojni poročevalec lista „Nieuwen Courant" na francosko-angleški fronti poroča, da so mu dali v francoskem glavnem stanu podatke, po katerih imajo baje Nemci sedaj na zapaoni fronti okoli 2,300.000 mož, h katerim je treba prišteti še pol milijona mož za fronto. Zavezniki pa da imajo z rezervami vred 2,700.000 mož. Potemtakem bi znašalo skupno število bojevnikov na zapadni fronti pet milijonov mož. Francoski general Lert eadeL LYONf 31. (Koi.; „i\ouvelliste- puiuc« iz Pariza: Divizijski general Lere je padel na bojišču. Boj nemčije prati trosporazumu na morja. LONDON, 31. (Kor.) Angleški parnik *FIaminiau«t na potu iz Glasgova na Kap, je bil 50 milj od otokov Scilly potopljen. Posadko, obstoječo iz 31 mož, je sprejel danski parnik »Finlandia« in jo izkrcal v Holyheadu. Torpediniron pomik. LONDON, 31. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Glasgovva, da je bil torpediniran parnik „Crone of Castle". Vojno Turčija proti trosporazumu. Delovanje imm trnomonkega. rotiovja. CARIGRAD, 31. (Kor.) Glavni stan objavlja sledeče sporočilo: Včeraj je rusko brodovje obstreljevalo ob črnomorski obali ležeča mesta Zun-guldak, Erekli in Kozlu. Ko je izstrelilo več kot 2000 strelov, se je oddaljilo v severni smeri, ne da bi bilo napravilo omembe vredno škodo. Poškodovanih je bilo le nekaj hiš in potopljenih nekaj jadrnic. Povodna letala, ki so vzletela tekom obstreljevanja, so bila pregnana po našem ognju. Boi zo Dardanele. CARIGRAD. 31. (Kor.) Glavni stan objavlja: Pred Dardanelami in na drugih bojiščih ni bilo nobenih izprememb. ROTTERDAM, 31. (Cenz.) »Daily MaiU poročajo iz Aten: Napadi na darda-nelske utrdbe so bili odgodeni, ker pričakujejo prihoda nadaljnih bojnih ladij. V celoti pričakujejo osem novih linijskih ladij, baje tri angleške, štiri francoske in eno rusko. Francozi izjavljajo, da se morajo Dardanele forcirati na vsak način To da ni samo vprašanje časti, temveč tudi drugače največje važnosti za zaveznike. Položaj v Smirni. CARIGRAD, 31. (Cenz.) V nekem pogovoru je izjavil sinirenski guverner Ralimi bej, da i>oložaj v Smirni ne daje nikakega povr>da za vznemirjenje. Dosedanji napadi sovražnega brodovja so na zunanjih utrdbah Smirne napravili le neznatno škodo, dočim so napadajoče ladje pretrpele večkrat resne poškodbe. Za zavrnitev poizkusa izkrcanja, so ukrenjene zadostne vojaške odredbe. Mestno prebivalstvo da je popolnoma mirno in da opravlja svoje redne opravke. Vplivanje na Bolgarsko. SOIFJA, 31. (Cenz.) Odkar je pade. i Venisclosov kabinet, se diplomacija tro- sporazuma trudi v Sofiji na vso moč, da bi pregovorila Bolgarsko za takojšen nastop proti Turčiji. Kralja Ferdinanda prepričujejo, da je sedaj prišel zanj čas, da more na Balkanu igrati ono gospodovalno ulogo, ki jo je kralj Konstantin zaigral s svojim ravnanjem proti trosporazumu. Kakor se zdi, se pri tem potrjuje, da se v obljubah, ki jih dela trosporazum Bolgarski za pohod v Tracijo, nahajajo tudi obljube o bodoči posesti ozemelj, ki so sedaj grška last. Rusofilsko časopisje kakor tudi časopisje trosporazuma se trudita, da bi pripravila razpoloženje za po-lod v Tracijo. Pred revolucijo na Portugalskem. LYON, 31. (Kor.) V Oportu je bilo več častnikov aretiranih zaradi revolucionarnih spletk. Na kolodvoru v Gaja de Porte so našli devet z nitroglicerinom napolnjenih >omb. Jflponsko-kttfljskl spor. ROTTERDAM, 31. (Kor.) Kakor poroča »Nieuwe Rotterdamsche Courant«, priobčuje »Daily Telegraph« sledečo brzojavko iz Pekinga od 29. marca: Vsak dan postaja jasneje, da se pogajanja z Japonsko ne dajo dosti več zavlačevati in da se bliža odločilni trenutek. V kratkem pride na vrsto peta skupina japonskih zahtev, ki se tičejo življenskih interesov Kitajske kot suverene države. Dopisnik ista poudarja izrecno, da Kitajska ne more dovoliti nobene teh zahtev, zlasti ne sedme, v kateri se zahteva dovoljenje za propagando budizma in kjer se obenem stremi za podkopanjem delovanja krščanskih misijonov. Japonska nikakor ne kaže volje, da bi, ublažila svoje zahteve ter prezira v svojem odgovoru na amerikansko noto, ki ga je podala 22. t m., pet ka- iQSOrre mojim četam, store meni*. Vam tiajudanejša Jera pl. Hindenburga. Mim politične vesti. Groi Andrassv o svojih vtisih v Bero-linu Pod tem naslovom piše > Hrvatska Obrana«: Vredno je posebne naše pažnje, kako glavneji madiarski politiki, odkar traja sedanja svetovna vojna, kažejo živo aktivnost svoje vrste. Ob vsaki priliki podajajo izjave, s katerimi skušajo obračati splošno pozornost na Ogrsko, posebno na madjarski element in na njegove aspiracije. Njihova namera je jasna: hočejo ustvariti svojim težnjam ugodno situva-cijo. ki bi jo po vojni izkoristili čim naj-izdatneje. Ker je usoda Hrvatske tesno zvezana z Ogrsko, ie potrebno, da pazno spremljamo vsako akcijo na tej strani in pazimo na to, da ne bi — živeč svoje politično življenje od danes do jutri — ostali praznih rokavov na politični delitvi. Na to beleži osjeski list, vtise, ki jih je groi Andrassy dobil v Berolinu in kakor ji1! je opi-a! v razgovoru z nekim mad-jarskim žumalistom. V mnogih krogih — tako je pripovedoval — sem opažal jako tople simpatije napram monarhiji, posebno pa napram Ogrski, in splošno hrepene, da bi se po vojni Še bolje spoznali ter da bi stopili v še tesnejo vzajemno zvezo. In tudi v masah je čutstvo, da naj tudi v bodoče, kakor smo sedaj skupaj. Zvesto stojimo drugi ob drugih ter da se treba vzajemno podpirati proti mogočnim sovražnikom okoli nas. Priznanje hrvatskim četam. Poveljnik zagrebškega domobranskega distrikta pod-raaršal Žunac je p:ejel t d poveljnika tretje armade generala Boroeviča naslednje hrvatsko pi^no: Vilo cenjeni prijate'ju! U zadrtim težkim j-.vima ponovno se neumrlom slavom ov enča i sinovi naše kršne domovine i stekli najmilostivije priznanje na£eg slavnog vojskovodje. LT bezbrojnim bojevima, junać-tvom i kr\l.u na ih predja zasvjedočena čvr-stva vjernost prejisnoj dinastiji, ona sveta predaja na~:h otaca sjaje i c'ana* kao nikad. Sretan i ohol, da sam kroz dulji niz godina u vojničkom odgoju naših junaka učestvovao. radostno Te O gornjem obavješćujem. — Slan zapovjedništva 3. vojske u polju, dne 20. ožujka 1915. — Boroevič v. r, general pjesačtv3. namaži z nadevom, zmešanim iz par žlic kisle ali topljene smetane, ali pa surovega masla, 1 jajca i žlice sladkorja; po nadevu pa potresi za 1 pest krušnih drobtin in rozin, zvij potico, jo položi v model, postavi na gorko, da vzide, vzhajeno pa namaži in postavi v vročo peč ali pečico za 1 uro. (Krompirjev kvas pa tako - le pripravi: Skruhaj olupljen in na kosce zrezan krompir. Kuhanega odcedi in dobro stlači ter mu prilij Va litra mrzle vode, 1 do 2 dkg v par žlicah mlačne vode raztopljenega drožja in osmino litra pšenične ali ječmenove moke. Vse zmešaj in postavi na gorko, da vzide. Ta kvas se posebno prilega koruznemu kruhu, ker je po krompirjevemu kvasu kruh bolj okusen in voljan.) * Ti nasveti so vzeti iz knjižice: »Varčna kuharica«, ki bo v par dnevih izšla v Katol. Bukvami in jo je spisala za sedanje vojne ča e M. R. — Knjižica bo obsegala nad 300 navodil za ceneno, sedanjim draginjskim razmeram primerno pripravo tečnih in zdravih jedil. Prijazen nasvet gospodinjam za praznike. V »Slovencu* čitamo: Kaj letos ne bomo imeli nič potic in kolačev? Čeprav jih ne bo iz pšenične moke, jih pa skrbne gospodinje speko lahko iz ajdove in koruzne moke, da bo vsaj malo spomina na praznike. Tukaj naj postavimo par takih navodil.* Iz ajdove moke potica z rozinami. Stresi v skledo pol litra ajdove moke in jo popari s četrt litrom vrelega, osoljenega kropa, dobro s kuhalnico zmešaj in primešaj pol litra ječmenove moke, četrt litra krompirjevega kvasa, osminko litra mrzlega mleka in dve dkg surovega masla; to dobro zmešaj in polagoma v testo vgneti z četrt litrom pšenične moke. Postavi testo na gorko, da nekoliko vzide. Vzhajeno testo razvaljaj kolikor mogoče tenko in narnaži s tem-le nadevom: mešaj par žlic kisle ali topljene smetane in eno drobno jajce, s tem pomaži testo, potresi po niem eno pest opranih rozin, za eno žlico nastrgane čokolade ali kakao, eno pest krušnih drobtin, eno pest sladkorja, za ščep cimeta in limoninih olupkov (drobno zrezaniii); potem testo tesno skupaj zvij in deni v pomazan model, ki ga postavi na gorko, da vzide. Vzhajeno pomaži z raztepenim jajcem ali mlekom in postavi v precej hudo pečico, da se peče 1 uro. Špehovka iz koruzne moke. Popari v skledi pol litra koruzne moke s pol litrom osoljenega. vrelega kropa in jo dobro s kuhalnico zmešaj; ko se nekoliko ohladi, prideni 2 dkg droži, namočenih v dveh žlicah mlačne vode (ali pa Va litra krompirjevega kvasu), zmešaj in polagoma vgneti v testo 3% litra pšenične ali ječmenove moke. Potem postavi testo na gorko, da vzide. Vzhajano testo razvaljaj kolikor mogoče tenko, potresi na gosto z ocvirki, ki naj so razgreti in nekoliko shlajeni; potresi tudi za ščep cimeta. Potem testo tesno zvij in deni v pomazano kozo na gorko, da vzide. Spehovko namaži s smetano in jo peči v precej vroči pečici 1 uro. Potica iz koruzne moke. Stresi v skledo Va kg koruzne moke, jo osoli in polij z Va litrom vrele vode; dobro jo zmešaj in prideni še Va kg ječmenove moke, osminko litra mrzlega mleka, 2 do 3 dkg masla, za eno žlico sladkorja in 2 dkg drožja, namočenega v par žlicah mlačnega mleka (aH pa Va litra krompirjevega kvasu), vse dobro zmešaj in vgneti v testo z Vi kg pšenične moke. Postavi testo na gorko, da prav malo vzhaja. Ko nekoliko vzide, ga stresi ra prt z moko potresen in ga razvaljaj za pol mazinca na debelo in Domnft vest!. Poštni in brzojavni promet z inozemstvom. Prodajna cena listkom za odgovore (Coupos-reponse) je od 1. aprila dalje določena na 33 vinarjev za kos. Uničevanje uši. »Slov. Narod« priobču-je: Ne vem sicer, kdo je začutil potrebo izpregovoriti o mojem sredstvu zoper uši z notico v petkovi številki »Slov. Naro-ad« od dne 26. m. m. Resnici na ljubo pa pojasnim zadevo sledeče: Omenjeno sredstvo, posebne vrste amalgam, nisem empiričnim potom sestavil in ga vpo-rabljal zoper u-si ter predložil c. kr. vojnemu ministrstvu in raznim strokovnjakom in vojakom v poskus, marveč je sad sistematičnih poskusov, tako glede sestave, kakor moči in posebno natančno še, kar se tiče izhlapevanja živega srebra in morebitnega škodljivega učinka. Vsi moji poskusi in slednjič tudi praktična uporaba mojega sredstva, so pa dognali, da je sestava mojega amalgama taka, da nikakor in tudi v najmanjši meri ne škoduje nositelju nedolžnih mojih vrečic. Pač pa je sodba strokovnjaka, dr. 2. L., kateri je napravil natančne in nepristranske poskuse z mojim sredstvom proti ušem za bojno črto, bila tako laskava, da je zapeklo dopisnika navedene kritične notice. Človekoljubni kritik svari vojake pred mojim sredstvom, kjlub temu, da ni še imel v roki mojili vrečic, še manj, da bi preiskal njih vsebino in dognal njeno sestavo. Svari vojake pred nošenjem mojega (kritiku še neznanega) amalgama, trdovratno pa molči in ne odsvetuje mazanja celega telesa z lekarniškim mazilom od sivega srebra, katero se sedaj kar splošno in v neverjetnih množinah uporablja zoper uši. Čudim se nadalje, da človekoljubni kritik ne povzdiga svojega glasu zoper izhlapevanje živega srebra v naši slavni Idriji, koder bi po njegovih »znanih in dognanih« trditvah moral poginiti že davno zadnji prebivalec vsled preobilega živega srebra, katerega marljivi naši rudokopi dvigajo in čistijo. Nisem se nikdar in nikjer hvalil kot izumitelj amalgama, to je spojenja živega srebra s kako kovino, ker bi bilo to smešno, trdim pa in dokažem, da je sestava mojega amalgama in način uporabe tega sredstva v obliki vrečic, popolnoma moj izum in prav posebno pa še povdarjam nasproti kritiku, da je moje sredstvo človeškemu telesu neškodljivo! S svojim sredstvom sem hotel pomagati našim trpinom vojakom na bojnih poljanah pred neznosno nadlogo uši. nikakor pa nisem hotel kratiti zaslužka prodajalcem drugih protiušivcev. Tudi glede dobička imam čiste roke in mirno vest. S a d n i k a r. Novo radikalno sredstvo proti beli uši. Dosedanja sredstva proti belim ušem, ki se držijo kaor znano v obleki in so skrajno nevarne kot prenašateljice raznih kužnih bolezni, posebno pa pegastega legar-ia, so se izkazala za nezadostna. Razna eterična oija i. p. sicer uš preženejo, toda je ne uničijo. V laboratoriju dunajskega profesorja Friinkela pa so sedaj slučajno dognali, da ima substanca — fenilno-rnetilni eter — ki se imenuje »anisol« lastnost, da omoti belo uš že v docela mali kvantiteti na razdalje 6 in pol cm tekom 4 minut; v desetih minutah pa jo popolnoma ugonobi. Sredstvo je za ljudi popolnoma nenevarno. Vojna uprava se za iznajdbo jako interesira ter bo brezdvomno odredila odločen boj proti belim ušem s pomočjo novega sredstva. Razredna loterija. Generalna direkcija državnih loterij objavlja, da se bodo žrebanja V. (zadnjega) razreda vršila dne 6., 7., 8., 9., 10., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 19., 20., 21., 22., 23., 24., 26., 27„ 28., 29. aprila v dvorani za žrebanje na Dunaju. Dobitki, ki se izžrebajo pri V. razredu, iznašajo skupno 18,356.200 K. Kakor čujemo, se poslovnice pooblaste, da morejo tistim igralcem, ki so v tej loteriji zamudili po načrtu določeni rok za obnovljenje svojih srečk k glavnemu razredu. izpregledati to zamudo ter da morejo bližnje dni še izdajati obnovilne srečke, kolikor jih je še v zalogi. Pogumna slovenska kmetica. »Kaernt-ner Tagblatt« poroča: V torek je prispela v Celovec neka kmetica iz Kranjske, ki se vrač a— s severnega bojišča. V skrbeh za svojega moža, se je napotila vrla žena nedavno na bojno polje, kjer je svojega Janeza tudi srečno našla. Ta se je naravno silno začudil, ko je stopila predenj, obložena s klobasami, prekajenim mesom in drugimi domačimi dobrotami. Vesela, da je našla moža živega in zdravega, se vrača vrla kmetica v domovino. aesanii ustavljen hrvatski list Hrvatska vlada je ustavila glavno glasilo starčevičanske stranke prava »Hrvat« radi ogrožanja državnih interesov. Prepoved. Na podlagi odredbe ogrskega ministra za notranje stvari ne smejo vojaki pod orožjem v Dalmaciji in Bosni-Hercegovini sprejemati nkakih obiskov od strani sorodnikov in znancev. Ob enem je minister izdal oblastim odredbo, ki prepoveduje dovoljevati dopuste za potovanje. Uš ga je rešila. »Tudi uš more biti včasih dobraa — piše »Tagl. Rundsch.« Pripoveduje, da se ji ima neki pruski grenadir zahvaliti za življenje«. Pripognil se je v boju, da se popraska na nogi, toda v tem hipu mu je krogla zažvižgala nad glavo ter ubila drugega vojaka, ki je stal za njim. Ce bi se ne bil pripognil, bi bil izgubljen. Enemu vojaku je torej uš rešila življenje, toda drugi je izgubil zato življenje. Madamc Curie v vojaškem lazaretu. — Iz Pariza poročajo: Madame Curie je odšla iz Pariza v Chambery, da ustanovi tarn s profesorjem Nogierjem v nekem vojaškem lazaretu radioterapevtičen institut. Maksim Gorki na Finskem. Od zanesljive strani izve berolinski »Vorvvarts«, da Maksim Gorki ni šel niti kot prostovoljec, niti kot bolniški strežaj v vojno. Zdaj živi na Finskem. Sedanji dogodki so tako učinkovali nanj, da ne more pisati. Vzorci za okrasitev vojaških grobov in spomenikov za v vojni padle vojake. U-metniška okrasitev vojaških grobov tvori zadevo, s katero se bo treba sedaj in v bodočnosti ukvarjati narodni umetnosti. Jako hvaležno in posnemanja vredno je zato zanimanje avstrijskih oblasti za to vprašanje. C. kr. urad za pospeševanje obrti je izdal nekak umetniški katalog, ki ima naslov »Soldatengraber und Krieger-denkmaler« in vsebuje okrog 200 osnutkov od navadnih napisnih plošč do največjih spomenikov za padle vojake. Katalog se dobi po jako nizki ceni. Odlikovana pekarna in sladŠčicarna Josip Semollč, Trst g napao HMrflValM Saia Vjjiaji ! Odlikovana z zlato kolajno in taštim diploma na razstavi v Firence Peče se fin in navaden kruh trikrat na dan. Izbcra sladčic, vina v steklenicah, prepečencev ibi cott ni> konfekture itd. Sprejema naročila za poreče In krste ter vsakovrstno pecivo ter postreže tudi na dom. - ZMERNE CENE. [slavij 1 i i Rezervni fondi K 63,432.101-92. Itplaiant odškodnine In kapitalije K 129,965.304-25. Dlvid. so i« doslej Upi. 2,899.795.26. Po velikosti druga vxajemaa zavarov. na?c države z vseskozi slov,-narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. ZDRAVNIK in Zlasti je ugodno zavar. na doživetje ■ smrt z manj saj očimi se vplačili. D 1 Zavaruje poslopja in premičnine a . proti požarnim škodam po najnižjih ^ S cenah. Škode ceojuje takoj in naj* 2 g kulantneje. Uživa najboljši sloves, g g koder posluje. ■d Zavaruje tudi proti vlomu. ^ 0 Dovolj uje iz čistega dobička Iz- gj datne podpore v narodne in občno- j; ■ koristne namene. S Glavni zastopnik v Trstu S 1 V. CEGHAR, ulica immm IZ, | TELEFON št. 21-47. ; L S C Ž j^-^ŠBEggfc! M. Dr, Karel M\M ordinira ocS 11-1 pop. Trst, ulica Bonoino 3/iI. (nasproti Dreherjeve pivovarne). lilllBBHeilil Zaloga tu in inozemski?! vin, špirita, likerjev in razprodaja na drobno in debelo k&h P a n & m Odlikovani čevljarski mojster ' ;er i&lagfttelj »berala e. ti. 4*f. U eroiuiliera poieijatra :» priporočiš svojo zalogo raznovrstnega obsvala za gospe, gospode kakor tudi za otroke, Proda]« najboljšega voščila Frcdto, Globin, cavalier in Cir, Metodovo mazilo« Trst, Via delle £Uque št. 6 (Nasproti Caffi Centrale). Velik izbor francoskega šampanica. penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Bnrgunder, renskih vin, iMesella In Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinuvec slivovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja sc po povzetju. Ceniki na zahte\o In franko. Rasprodaja cd pol liira naprej. m® Oglase, poslana, osmrtnice in vsa naznanila je pošiljati »Inseratneinu oddelku« »Edinosti«. Trst. ulica Sv. Frančiška št- 20 aa MALI OGLAS3 □□ □□ se računajo po 4 Btot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. ; Trst, Mirnim 32 flaffijc se sobe z eno ali dvema posteljama VUuu z uporaoo jtuuuije. Cuu.uu.ic^a« o, pritličje. 300 Kdor ima številko „Edinosti" od 11. maja, 6. julija 1910 naj jih prinese Inseratnemu oddelku našega lista, proti primerni nagradi. 1E!fttfli fVfifnlr nboge, radi vojne prizadete ialtilll CKUHl družine, tiče katerosibodi službo. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 202 aa nr Bai PRIPOROČLJIVE TURSKE ■ 9 aa m-ji ca ■■ Razni« Prodajo ali r najem se dajo razne gostilne. _ * " ~ gi obrati, h 6e, vile itd. Pojasnila daje Kolaršič, kavarna Corso od 9—11. 3—6 telefon št. 823 41 kasarne, mleka-ne in dragi obrtni CiStilO Z0 fNljB Gazznli&Comp Via Carpison 2. Telefon 13-08. Odlikovana tržaška tovarna. 2114 EDINOST K !■ TeleL 11-57 TRST uL sv. Francko As. 20 liji® --; : : • Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogo, bodisi v prlprostem ali večbarvnem tisku lo po zmernih cenah. - Vizlt-nlce, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike Itd. P. n. naročnikom ugodi z izvršenjem naročila v najkrajšem časn 2: zaloga eina m Prošeku 131 priporoča p. n. občinstvu iu gostilničarjem svojo najizbornejšo istrsko vino domačega pridelka iz Vrsara (Orsera). Cena po dogovoru izven vsake konkurence. Prodaje se od l/> hektolitra naprej. Ivan ICrle Trst, Piasza S. Gisva^nl 1 ^B tr--, g a kuhinj ekih in ki etai rakih potreb« ščin od lesa in pletenin, Skafor vreat, tebrov in kad, sodčekov, lopa', reSet, ait ia bsakoTTstnih kcSer, jerbasev in metal ter mnogo Bpaf^jo&h predmetov. R fš^^ Svojo trgovino s kuhinjsko posodu vsake vrste bodi od porcelana, zemlje emaifa, kositarja ali cinka nadalje pasamantoige, kletke itd. Za gostilničaije pipe, krogce, sestlje in stekleno posedo za vino, Specijalist za sifilistične in kožne bolezni t Ima svoj ambulatorU % ♦ v Trstu, v ul. S. Lazzai\> št. 17,1. J ♦ — (Pa laz z o Diana) ■ ♦ + Za cerkvijo Sv. Antona novega. + Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne. hdtna priinur-ika t ivarii4 dvokoles .TRIBUNA* Gorica,TržaSka ul. 23 prej pivovarna Goriup). Zaloga dvokoles iivainiti in kmetijiskh strojev,gramofonov, otkestron. lid. F. 3ATJSL Gorica, Stolna ul. 2—4 Plačuje se na obroke. Ceniki fran!o. D»h1 „Edinost" u Trstu ie izdal in založil naslednjo knjige: 1. »VOHUN«. Spisal 1. F. Cooper. -Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. i oistoj. Pošlo-venil Josip Knailič. — Cena K 1.60. * 4. »PKVA LjUbEZEiN«. Spisal 1. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P, — Cena 80 vin, 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski]. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa' ver Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel Cena K 2.—. 9. »UDOVICA«. Povest ii 38. stoletja Napisal I. E. Tomić Posloveni! štefar. Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG«. Historičen roman. Spisal Pro^ kop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—. 11. »VITEZ IZ RDEČE HlSE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. IVAN SIMBHIC Trsi i K 10 —. Naročniki dobe kot nagrado velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca ter tudi lepe zanimive hinjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Novi naročniki dobe še vse letošnje številke. Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko .TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poštnine prosto na ogled. Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE" Ljubljana, Frančiškanska ulica 101. im Sbogar ■ — aaimio« a — naiinm in elektrotehnik - z delavnico za | ■ebrnenje, bakranie i. t. d. i. t. d. 5 kovač, mehanik _ nlkellranje, posrebrnenje Trsi. Via liitmo Donizetti 5t. 5. - Telefon Popravlja priprave ta točenje piva, motorje na gas in benzin, sesaljke, šivalne cikle, bicikle in izvršuje druga dela, ki spadajo v stroko aehanikov, ruga aeJ razsvetljavo, električne motorje In elektrotehnično. - Zaloga žarnic, stekel za gas in elektrike in iTrugiti vsakovrstnih predmetov. vzdigovalnice, električne zvonce. 5t. 126, Rom. BV. stroj«,, motii-priprave za električno telefone in vsako delo IBBI i a ■ a e n g rs- a s