Stev. 57.
V Trstii, » fotrtakf dw 1, aprila 1915
LetniK 17.
2rtiaja *sak dan, izvzemši nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne.
L"r«i'	t Tira Sv. FrančiSu AsiSkega SL 20, L nadstr. — Vrf
ccf ii raj se pcfiljajo trcdntftvn lista. Ncfranlcirana pisma se nt
sfrejerr.?jo fn rckopis! se ne vračajo. zć^'AtV] in fdgcvorni rredrik Štefan Godina. lastnik konsorcU !sta .Edinosti". — Tisk tiskarne .Fdinostf, vpisane zadruge * cr ejmiir pcrestvocj v Trstu, rlica £v. Frančiška Asiškega št 20. Telefon crciiniStva in t prave šter. 11-57.
Na ro r r ina 7iiaža: Za celo Ido.......K 24'—
ta Ma.................
za tii iresece. ....... • • •••••• • ®
7 9 nedeljsko is d a jo za celo leto........520
za fci leta................- 2*60
VEČERNA
Posamezne številke se prodajajo pa 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev.
Ogla jI se računajo na milimetre v širokostl ene kolona Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov .... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 viti.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 —
vsaka nadaljna vrsta........#.....2*—
Mali cglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnine In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno lo
upravi .Edinosti*. Plača In toži se v Trstu. Iprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Erar.ČiŠk« Asiškega it 20. — Poštnohranilnični račun št 811.652.
Boji a Karpatih in o Bukovini.
BUDIMPEŠTA. 31. (Cenz.) »Az Est* poroča s karpatskega bojišča: Ob meji saroške županije se vrše srditi in težki boji. Našim četam se je po> ečilo pri Mnl-navagasu doseči uspehe. Rusi so imeli tu velikanske izgube. Naši vojaki se bore hrabro v ledenomrzlem zimskem vremenu v snegu do kolena in korakajo po zamrzlih gorskih potih. Meščansko prebivalstvo pričakuje z neustrašenim zaupanjem pote! a teh bojev. V Eperiesu spominjajo e ~ > le kolone trena in k svojim četam hiteći častniki, da je vojna. Bartfeidske oblasti so vse na svojih mestih.
BUDIMPEŠTA, 31. iCenz.) »Az Est« poroča iz Cernovic: V okolici Nowosie-lice se severno in vzhodno od mesta vrše neprestano boji na ruskem ozemlju. Naše čete so napredovale korakoma in po načrtu. Vsi poizkusi Rusov, da bi porinili nazaj našo napredujočo fronto, so se izjalovili ob težkih sovražnikovih izgubah. Število ujetnikov, ki jih odpravljajo v Cernovice, raste.
BUDIMPEŠTA, 31. (Cenz.) »Az Est« poroča iz Rotterdama: Po ruskih uradnih poročilih 30. marca je neki avstro -ogrski oddelek 28. marca severno in vzhodno od Cernovic začel ofenzivo in prekoračil rusko meio.
Ruske izgube mesecu muren.
GRADEC, 1. (Cenz.) Vojni poročevalec »Tagesposte« poroča: Uspehi naše ob sedanjih razmerah edino smotrene defenzive se ne morejo predočiti jasneje, kot z navedbo števila od 1. marca v naše ujetništvo došlih ruskih častnikov in vojakov. Okrog 40.000 Rusov. To je bojna moč enega armad nega zbora. S to številko je napravljeno ravnotežje v osebnih izgubah, ki smo jih pretrpeli s padcem Przemysla. Število ujetnikov pa moramo še vzporediti z viSinn krvavih sovražnikovih izgub. Ceniti moramo, da število mrtvih in ranjenih na ruski strani še znatno prekorača število ujetnikov. Ruske skupne izgube enega meseca presegajo pač 100.000 mož.
O bojih, ki še trajajo v Karpatih, se more le reči, da so se vsi ruski napadi izjalovili slej ko prej. Poudariti je le še treba, da krepko vzdržujemo svoje v ospredje pomaknjene postojanke pri Cisni in Kal-nici, ki leži vzhodno od Cisne. Naša karpatska fronta je ostala popolnoma nedotaknjena. Zahvala vse domovine gre junaškim četam, ki ob težkih razmerah pozne zime v visokem gorovju izvršujejo nadčloveška dejanja.
Rraiostl Rusov proti romunskemu prebivalstvu v Bukovini
DUNAJ 31. (Kor.) Iz stana vojnih poročevalcev javkajo:
Dolga vrsta sramotnih činov nasilja, ki so jih izvršili Rusi na romunskem prebivalstvu v Bukovini, je zadobila ka akteristično izpopolnilo po nastopnih, uradno priobčenih dejstvih :
Neko veeposestnico, izvirajočo iz neke ugledne romunske plemenitaške rodbine (moldavskih velebojarjov) so zlostavljali, posilili in jej ugrabili gotovine nad 3CiO K. Eksodija Ursachija, veleposestnika v Mol-davski Banilh, so hudo zlostavljali. Jurja Tosana, uglednega poljedelca v Ostrici, so ustrelili ni javni cesti. Hčer nekega odiič-n^ka, romunskega meščana v Radavcu, je pet ruskih vojakov v na\zocnosti rje matere peslilo. Ravnatelja pcijedt-lske šole v Radavcu, Andronic Molrescula, so Rusi oropali vsega iaietja. Grško-vztočnemu žup n^mu kooperatorju Vtadimirju Tonincu so ugiabili 600 K potem, ko so zelo grdo ravnali žnjim. Njegova žena je ubežala nasilju le na ta način, da je pri hudem mrazu le slabo oblečena, pobegnila na vrt. Žena nekega druzega uglednega meščana pa se ni mogla več rešiti. Posilili so jo javno. Župana v 1'ratavcu Milen Costea, tamošnjega n d učitelja Teodorja Gugau-a in učitelja Ivana Colibaba so oropali in sramotno dosta V;jali.
Vse te krutosti so se dogod le pred cčmi častnikov, ki so mirno dopuščali vse to. Ruski vandalizem je izzval med prebivalstvom nezaslišano ogorčenje
Ruski m&m v trzemvsiu.
CURI H, 31. (Cenz.) Kakor se poroča iz Petrograda, je bil general pehote Arta-manov imenovan za vrhovnega povejnika v Przemys!u. PrzemysIsko ozemlje je bilo razdeljeno v štiri okrožja.
Pn«y:LW ujoiniki v Kijevu.
MILAN, 31. (Cenz.) Petrcgrajski posebni dopisnik lista »Corriere della Sera« poroča: Skupina avstro - ogrskih častnikov iz Przemysla je dospelo v Kijev.
Skoraj vsi so mladi in ljudstvo se jim čudi zaradi njihovega brezhibnega ponašanja. Občuduje se tudi njihova eleganca in njihov nastop. Njihova vnanjost ne spominja niti najmanj na dolgo trajanje oblege. Generala Kusmanka so namestili v palači generalnega štaba in ima dve sobi na razpolago. General dela vtisk visoko inteligentnega, a malobesednega moža.
Metriko boltUsko brodovje.
BEROLIN, 31. (Cenz.) Kakor se poroča iz Rige 28. t. m., so proti jutranjemu svitu zagledali dele nemškega baltijskega brodovja ob ruski obali v višini 57. ši-rinske stopinje. Prvo vest je prineslo majhno ribiško brodovje, ki je, zagledavši nemške bojne ladje, hitro priplulo v w indausko pristanišče. Brodovje je baje obstojalo iz dveh velikih oklopnih kri-žark, dveh lahkih križark in kakih 12 torpedovk. Plulo je počasi proti severu. Med prebivalstvom obrežnih mest vlada veliko razburjenje, ker se boje bombardiranja. Zgodilo pa se ni nič. Brodovje je opoldne izginilo iz dogledne razdalje. Mornariški izvedenci mislijo, da je bilo tisto brodovje, ki je tekom umika Rusov iz Memela obstreljevalo Polangen.
Pet nilildov mož no zepodnem bojištu.
HAAG, 31. (Cenz.) Vojni poročevalec lista „Nieuwen Courant" na francosko-angleški fronti poroča, da so mu dali v francoskem glavnem stanu podatke, po katerih imajo baje Nemci sedaj na zapaoni fronti okoli 2,300.000 mož, h katerim je treba prišteti še pol milijona mož za fronto. Zavezniki pa da imajo z rezervami vred 2,700.000 mož. Potemtakem bi znašalo skupno število bojevnikov na zapadni fronti pet milijonov mož.
Francoski general Lert eadeL
LYONf 31. (Koi.; „i\ouvelliste- puiuc« iz Pariza: Divizijski general Lere je padel na bojišču.
Boj nemčije prati trosporazumu na morja.
LONDON, 31. (Kor.) Angleški parnik *FIaminiau«t na potu iz Glasgova na Kap, je bil 50 milj od otokov Scilly potopljen. Posadko, obstoječo iz 31 mož, je sprejel danski parnik »Finlandia« in jo izkrcal v Holyheadu.
Torpediniron pomik.
LONDON, 31. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Glasgovva, da je bil torpediniran parnik „Crone of Castle".
Vojno Turčija proti trosporazumu.
Delovanje imm trnomonkega. rotiovja.
CARIGRAD, 31. (Kor.) Glavni stan objavlja sledeče sporočilo:
Včeraj je rusko brodovje obstreljevalo ob črnomorski obali ležeča mesta Zun-guldak, Erekli in Kozlu. Ko je izstrelilo več kot 2000 strelov, se je oddaljilo v severni smeri, ne da bi bilo napravilo omembe vredno škodo. Poškodovanih je bilo le nekaj hiš in potopljenih nekaj jadrnic. Povodna letala, ki so vzletela tekom obstreljevanja, so bila pregnana po našem ognju.
Boi zo Dardanele.
CARIGRAD. 31. (Kor.) Glavni stan objavlja:
Pred Dardanelami in na drugih bojiščih ni bilo nobenih izprememb.
ROTTERDAM, 31. (Cenz.) »Daily MaiU poročajo iz Aten: Napadi na darda-nelske utrdbe so bili odgodeni, ker pričakujejo prihoda nadaljnih bojnih ladij. V celoti pričakujejo osem novih linijskih ladij, baje tri angleške, štiri francoske in eno rusko. Francozi izjavljajo, da se morajo Dardanele forcirati na vsak način To da ni samo vprašanje časti, temveč tudi drugače največje važnosti za zaveznike.
Položaj v Smirni.
CARIGRAD, 31. (Cenz.) V nekem pogovoru je izjavil sinirenski guverner Ralimi bej, da i>oložaj v Smirni ne daje nikakega povr>da za vznemirjenje. Dosedanji napadi sovražnega brodovja so na zunanjih utrdbah Smirne napravili le neznatno škodo, dočim so napadajoče ladje pretrpele večkrat resne poškodbe. Za zavrnitev poizkusa izkrcanja, so ukrenjene zadostne vojaške odredbe. Mestno prebivalstvo da je popolnoma mirno in da opravlja svoje redne opravke.
Vplivanje na Bolgarsko.
SOIFJA, 31. (Cenz.) Odkar je pade.
i Venisclosov kabinet, se diplomacija tro-
sporazuma trudi v Sofiji na vso moč, da bi pregovorila Bolgarsko za takojšen nastop proti Turčiji. Kralja Ferdinanda prepričujejo, da je sedaj prišel zanj čas, da more na Balkanu igrati ono gospodovalno ulogo, ki jo je kralj Konstantin zaigral s svojim ravnanjem proti trosporazumu. Kakor se zdi, se pri tem potrjuje, da se v obljubah, ki jih dela trosporazum Bolgarski za pohod v Tracijo, nahajajo tudi obljube o bodoči posesti ozemelj, ki so sedaj grška last. Rusofilsko časopisje kakor tudi časopisje trosporazuma se trudita, da bi pripravila razpoloženje za po-lod v Tracijo.
Pred revolucijo na Portugalskem.
LYON, 31. (Kor.) V Oportu je bilo več častnikov aretiranih zaradi revolucionarnih spletk. Na kolodvoru v Gaja de Porte so našli devet z nitroglicerinom napolnjenih >omb.
Jflponsko-kttfljskl spor.
ROTTERDAM, 31. (Kor.) Kakor poroča »Nieuwe Rotterdamsche Courant«, priobčuje »Daily Telegraph« sledečo brzojavko iz Pekinga od 29. marca: Vsak dan postaja jasneje, da se pogajanja z Japonsko ne dajo dosti več zavlačevati in da se bliža odločilni trenutek. V kratkem pride na vrsto peta skupina japonskih zahtev, ki se tičejo življenskih interesov Kitajske kot suverene države. Dopisnik ista poudarja izrecno, da Kitajska ne more dovoliti nobene teh zahtev, zlasti ne sedme, v kateri se zahteva dovoljenje za propagando budizma in kjer se obenem stremi za podkopanjem delovanja krščanskih misijonov. Japonska nikakor ne kaže volje, da bi, ublažila svoje zahteve ter prezira v svojem odgovoru na amerikansko noto, ki ga je podala 22. t m., pet ka-
iQSOr<e"'h	1». JI1» JV JlM-Vlla. rtlliv-
rika. Glede provincije Fukien je izjavila Japonska, da njene zahteve izhajajo izključno iz želje, da ne bi nobena druga država ne gradila ladjedelnic in pristanišč v Fučuskem zalivu. Japonska se boji, da bi inogla kaka tuja država uporabljati take zgradbe kot strategična oporišča, s katerih bi se mogel ogroževati otok For-inosa. Gotovo je, da je Japonska podala kitajski vladi nezadovoljiva pojasnila glede odposlatve novih znatnih čet. Za april je pričakovati večjih zapletljajev.
V podporo trgovske mornarice.
DUNAJ, 1. (Kor.) »Wiener Zeitung« objavlja naredbo ministrov za trgovino in finance od 27. marca 1915, tičočo se obratnih doplačil za razorožene ali trgov-sko-nedelavne pomorsko-trgovske ladje.
Na podlagi cesarske naredbe od 10. oktobra 1914, drž. zak. št. 274, se odreja:
I. Pomorska oblast je pooblaščena, da pomorsko-trgovskim ladjam, ki so radi več nego tri mesece trajajočega razoro-ženja ali trgovske nedelavnosti izgubile obratno doplačilo, izplačajo za čas po vojnem stanju provzročne nedelavnosti spa-dajočo kvoto letnega obroka pod pogojem, da lastniki teh ladij:
1.	da zaprosijo in dobe odobrenje pomorske oblasti, kadar odpuščajo, ali nižajo plače svojim uslužbencem, ki so bili prvi dan januarja 1915 uslužbeni na krovu ali v pisarnah;
2.	da vsem svojim nameščencem izplačujejo službene prihodke po tisti najmanjši izmeri, ki jo vsakokrat določa pomorska oblast;
3.	da dajajo primerne podpore udom družin posadk svojih, v sovražnem ali nevtralnem inozemstvu nahajajočih se ladij, v kolikor se teh nameščencev ne more plačevati; in istotako svojcem nameščencev, ki se nahajajo v vojnem ujetništvu ;
II.	Izpolnitev teh pogojev je primerno dokazati, ko vlagajo prošnje za izplačanje obratnega doplačila, ali povodom izpopolnjevanja teh prošenj.
III.	Pomorska oblast odloča po zaslišanju udeleženih posestnikov ladij in vpoštevajoč posebne razmere posamičnega slučaja.
IV.	Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve. -
Schuster 1. r.	Enfcel 1. r.
Smrt enega Rothschlldov.
LONDON, 31. (Kor.) Lord Rothschild je danes umrl.
Iz važnih Jaso« nameravanega preokreta v avstrijski notranje-politični zgodovini.
Dne 4. februarja 1871. je prejel Habie-tinek od istega dne datirano najvišje ročno pismo, s katerim je bil imenovan ministrom za pravosodje in naslednjega dne
e bila na njegovem stanovanju prva ministrska konferenca, na kateri so predvsem razpravljali o amnestiji. Dne 16. maja je minister za trgovino, Schaeffle, potoval v Prago k otvoritvi poljedelske razstave, a povrnivši se, je sporočil Ha-rietineku, da je razpravljal s češkimi gospodi ter pripravljaj ugodna tla za sporazum. Ker mu pa ni priobčil podrobnosti, je Habietineka presenetila tako brza rešitev tozadevnih težkih vprašanj. Znano mu je bilo, da so v poletju Clam, Rie-ger in Pražak često prihajali na Dunaj ter da so razpravljali s Hohenwartom o sporazumu, ali on ni bil obveščen o tem. Bi-o je menda začetkom septembra, ko se je vršil ministrski svet pod predsedstvom Njegovega Veličanstva, na katerem so )rišli v razpravo fundamentalni članki, iabietinek je izjavil, da ne more podati izjave, ne da bi prej proučil ta težavni in obsežni operat. Prosil je torej, naj se razprava preloži na naslednji dan. Sedaj pa more izjaviti, da ima največje pomisleke proti členu I., ki se je glasil: Češki deželni zbor pritrjuje nagodbi iz leta 1867., sklenjeni s kraljestvom Ogrskim. O pravoveljavnosti pogodbe z Ogrsko morejo biti različna mnenja, on za svojo osebo je ne smatra za pravoveljavno, ker ožji državni zbor ni bil upravičen oprav-jati posle širšega državnega zbora. Tega svojega naziranja pa tedaj ni izjavil. Ka-tor je sestavljen ta člen I., ki je brez dvoma notranja stvar Avstrije, dobiva Ogrska povoda za vmešavanje v čisto notranje stvari Avstrije.
Ministrsko posvetovanje je bilo odloženo na naslednji dan. Habietinek je vzel fundamentalne članke s seboj na stanovanje v Modlingu in jih je podredil natančnemu študiju, kar je trajalo do 2. ure po-polnoči. Ker mu naslednjega dne ni bilo dobro, se ni mogel peljati na Dunaj ter je (Muatc ztrpctne odložitve ministrskega posvetovanja. Toda že rvpnoldn^ se mu je stanje toliko izooljsalo, da se je mogel peljati na Dunaj, kjer je izvedel, da se je posvetovanje vršilo brez njega in so bili fundamentalni članki (dogovor s Čehi) sprejeti. Nadaljni dogodki so si litro sledili in njegove bojazni so se kmalu izkazale kakor zelo upravičene. (Madjari so res posegli vmes in vrgli — kakor tu spodaj razvidno — Hohen\vart ta. Prip. ured.)
Predno je padla odločitev, je bil Habietinek še enkrat pozvan k cesarju, ko je šlo med 1. in 2. reskriptom na češki deželni zbor za to, da bi se pridobilo češke gospode, da bi odnehali od nekaterih že danih jim zagotovil ter da bi vzlic temu pregovorili svoje strankarske tovariše za izvedenje državnozborskih volitev in za vstop v državni zbor. Njegovo Veličanstvo je povedalo Habietineku, da so glede dogovorov nastale velike težave, ki mu jemljejo možnost, da bi izpolnil vse dogovore. Čehi naj le vstopijo v državni zbor, ki bo imel tako veliko federalistično večino, da bi se želje Čehov mogle izpolniti tudi na teh tleh. Habietinek je opozoril, da bodo njegova prizadevanja težko imela vspeha, da se pa vendar potrudi v smislu želja Njegovega Veličanstva. Govoril je tudi s Pražakom, ki je takoj obvestil druge gospode, toda tudi ta korak je ostal brezuspešen.
(Tako je zaključil ta važni odstavek v zgodovini avstrijskega notranjepolitičnega življenja: poizkus sprave s Cehi!! Madjari so že izvajali svojo moč, ki jim jo je dala ustvaritev — dualizma. Prip. ured.)
(Konec.)
čujemo eksplozije in zdi se nam, kakor da slišimo tajinstvene in strašne glasove. Zračni pritisk povzroči, da se Zeppelin v onem trenotku dvigne kakor ladja, dvignjena od silnega vala. Nato plove zrakoplov precej lažje, krmilo posluša bolje in diha lažje, kakor ogromna ptica. Nato se vrnemo med temne oblake, ki križa-rijo po onem ledenem zraku, ki nas tepe.
Strelski okopi v kleteh. »Frankfurter Zeitung« piše: Na prostranih bojnih poljanah Francije in Flandrije je več mest, ki se nahajajo napol v nemških, napol v francoskih rokah. Mesta so seveda skoro popolnoma uničena, zato pa služijo za strelske okope jako dobre kleti. Neki angleški vojni poročevalec poroča o teh čudnih odnošajih na liniji Verinelles-Albert sledeče zanimivosti: Južno od železniške proge, ki prihaja iz Lensa, drže Francozi polovico vasi Fosse Calonne, kjer se nahaja tudi premogovnik. Za vsako poedino hišo so se vršili tu srditi boji in se vrše še sedaj v okopih in z bombami. Prebval-stvo je vas popolnoma izpraznilo, ki je postala sedaj prava katakomba smrti. — Strelski okopi prve linije se nahajajo v kleteh. Skoro nasproti ozke ceste se nahajajo pozicije sovražnika, ki so istotako napravljene v kleteh. V teh prašnih, temnih kleteh se nahajajo vojaki, sredi grozot, bomb in granat. V Carencyju, kjer se vije linija do Augresa istotako same ruševine in grozen prah. Tu imajo Francozi v oblasti še polovico vasi in sovražne pozicije si niso oddaljene več kakor tri do štiri metre. V tej strašni tesnobi, kjer se bijelo boji od kleti do kleti, je mogoč samo en izhod. Treba jc okope pod-minirati in jih pognati v zrak z moštvom vred.
Alzacijska Dalila. V vojni inora imeti človek vedno oči odprte. Tudi mali bog Amor, če pride v strelske zakope, mora biti zelo pazljiv. Resničnost teli besedi potriuip slprlprj {\o<rru\r*l- V A	-- --
fci vasi, ki so io imeli zasedeno rrancozi,
se je neki francoski vojak zaljubil v neto brhko Nemko. Kedar je iinel prosto, je zahajal k njej v stanovanje in se je prav ako imenitno zabaval ž njo, kakor je do-3ro jedel in pil pri njej. Ko je bil zopet ta-vo nekega večera pri njej in je prav pridno pogledoval v kozarec, ki ga mu je ^emka še pridnejše nalivala, mu je rekla kakor slučajno: »Ne pij toliko, da ne pozabiš gesla, ko se boš vračal v tabor. Ali pa ga sedaj še veš?« Ne more se reči, da bi ta past ne bila dobro nastavljena. Toda prebrisani Francoz je takoj spoznal, kam pes taco moli in je odgovoril svoji lepi ljubimki, kakor da ne bi pomišljal nič: »Le naj te nič ne skrbi. Današnje geslo je »Hindenburg«. — Ko je Francoz odšel od svoje ljubice, je šel naravnost k svojemu stotnijskemu poveljniku, in mu je povedal, kaj se je zgodilo. Poveljnik je za-ukazai, naj sprednje straže puste mimo sebe vojake, ki bi prišli v tabor z geslom »Hindenburg«. In res, po preteku nekaj ur se je oglasilo pet mož z geslom »Hindenburg«. Prednje straže so jih spustile dalje in prijele so jih šele nadaljne straže. Pri zaslišavanju teh ujetnikov se je izkazalo, da so bili vsi nemški častniki, ki so hoteli položiti v francoskem taboru mine.
Škof umrl lakote. Iz Budimpešte poročajo dunajski „Zeit" : Tu se razširja celo za sedanje hude vojne čase grozovita ves', ki so jo zabeležili tudi nekateri Časopisi. To tej vesti je baje škof Vincenc Bunyitayf ki je te dni umrl v starosti 86 let, v resnici umrl lakote in si je baje sam izvolil ta način smrti. Stari duhovnik, ki je živel v mar-maroški županiji, je bil znradi ruskega vdora v njegovo domovino tako razvnet in ogorčen' da je izpočelka z mladeniškim navdušenjem dan in noč poživljal prebivalstvo na oborožen, neizprosen odpor, potem pa je, ko se je posrečilo pregnati sovražnika, težko obolel zaradi prevelikega razburjenja. Njegovo telo je oslabelo, a duh mu je ostal močan. Govoril je o vseh važnih dn vnih vprašanjih in se je z vsemi obiskovalci prijazno pogovarjat — toda ni se posrečilo nobenemu človeku, da bi ga bil pripravil do tega da bi bil kaj zaužil. „Umreti hočem-, ie rekel škof starček, „zadnje tedne sem videl toliko goija in bede, t,liko nečlovečnosti, da imam dovolj življenja", Starčtk je umrl in vsi, ki so ga poznali, žalujejo za njim. Ni bil namreč samo velik učenjak, posebno na zgodovinskem polju, temveč tudi srčno dober, dobrodelen duhovnik, ki je svoje imetje zapustil dobrodeln:m zavodom.
Prašiči, darovani Hindenburgovi armadi. Soproga sodnega svetnika Reliseja v Meinersenu v Vzhodni Prusiji je pred nekaj časom sprožila misel, naj bi vsaka občina tamošnjega okrožja iz hvaležnosti za mazursko zmago darovala »vzhodno-pruskega prašiča« in ga poslala vzhodni armadi. Ta misel je padla na rodovitna tla, kajti darovanih je bilo enajst debe-
Sličice iz volne.
Vtisi zrakoplovcev. Dopisnik »Dageus Nyhederja« je intervieval nekega nemškega avijatika, ki mu je opisal svoj polet čez morje sledeče: »Prvo čustvo v poletu z »Zeppelinom«, je rekel avijatik, »je čustvo nepretrgane zime. Nikdo si ne more misliti, kaj je križarenje preko Severnega morja in to po mrzlem zraku. Ne sme ne napraviti ogenj, ne pušiti, kajti zračne ladje ne smejo z nobeno svetlobo izdajati svojo prisotnost v oblakih. Mrz-lota povzroča v višinah neka čudna čustva, ki se jih na zemlji ne more clobiti. Kadar čujemo z zrakoplova zamolklo šumenje morja in vidimo nad seboj zvezdnato nebo, se nam zdi, kakor da smo sami del zraka, zrakoplov pa letajoča zvezda v brezkončnem vsemirju. Ko zagledamo v temn noči mesta in vasi, imamo e-nake vtise, kakor kaka ptica roparica, ki gleda za svojim plenom. Ko prebije zrakoplov oblake, se zdi, kakor da nam prihaja mesto s svojo svetlobo nasproti kakor kaka velika ladja, gnana od vetra, dočim pri tem nftiče ne misli, da se mu
približuje smrt. Spuščamo bombe in vi- —,	----------- .	^ .
dimo, kako se dvigajo visoki plameni, lih prašičev. Soproga vojnega marsaia
Stran IL
f VEČERNA EDINOST* št 57.
■
V Trstu, dne 1. aprila 1915
Hindenburga je izvedela za to prašičjo akcijo in le pisala gospe Rehsejevi sledeče pismo: »Velecenjena gospa Rehseje-va! Enajsteri »vzhodnopruski ščetinarji* «n mi napravili tako neizrekljivo veselje, kakor ne bi bila mislila nikdar, da se morem veseliti nad prašiči. Isto veselje bodo čutili tudi Hindenburgovi vojaki, ko bodo pouz ivali prašiče. Ljuba moja gospa Rehsejeva, zahvalim naj se Vam z besedami mojega soproga, ki se glase takole: »Prosim te, povej vsem darovalcem in pomočnikom, ki razveseljujejo moje čete, da se jim najprisrčneje zahvaljujem; kajti, kar st«>re mojim četam, store meni*. Vam tiajudanejša Jera pl. Hindenburga.
Mim politične vesti.
Groi Andrassv o svojih vtisih v Bero-linu Pod tem naslovom piše > Hrvatska
Obrana«:
Vredno je posebne naše pažnje, kako glavneji madiarski politiki, odkar traja sedanja svetovna vojna, kažejo živo aktivnost svoje vrste. Ob vsaki priliki podajajo izjave, s katerimi skušajo obračati splošno pozornost na Ogrsko, posebno na madjarski element in na njegove aspiracije. Njihova namera je jasna: hočejo ustvariti svojim težnjam ugodno situva-cijo. ki bi jo po vojni izkoristili čim naj-izdatneje. Ker je usoda Hrvatske tesno zvezana z Ogrsko, ie potrebno, da pazno spremljamo vsako akcijo na tej strani in pazimo na to, da ne bi — živeč svoje politično življenje od danes do jutri — ostali praznih rokavov na politični delitvi.
Na to beleži osjeski list, vtise, ki jih je groi Andrassy dobil v Berolinu in kakor ji1! je opi-a! v razgovoru z nekim mad-jarskim žumalistom. V mnogih krogih — tako je pripovedoval — sem opažal jako tople simpatije napram monarhiji, posebno pa napram Ogrski, in splošno hrepene, da bi se po vojni Še bolje spoznali ter da bi stopili v še tesnejo vzajemno zvezo. In tudi v masah je čutstvo, da naj tudi v bodoče, kakor smo sedaj skupaj. Zvesto stojimo drugi ob drugih ter da se treba vzajemno podpirati proti mogočnim sovražnikom okoli nas.
Priznanje hrvatskim četam. Poveljnik zagrebškega domobranskega distrikta pod-raaršal Žunac je p:ejel t d poveljnika tretje armade generala Boroeviča naslednje hrvatsko pi^no: Vilo cenjeni prijate'ju! U zadrtim težkim j-.vima ponovno se neumrlom slavom ov enča i sinovi naše kršne domovine i stekli najmilostivije priznanje na£eg slavnog vojskovodje. LT bezbrojnim bojevima, junać-tvom i kr\l.u na ih predja zasvjedočena čvr-stva vjernost prejisnoj dinastiji, ona sveta predaja na~:h otaca sjaje i c'ana* kao nikad. Sretan i ohol, da sam kroz dulji niz godina u vojničkom odgoju naših junaka učestvovao. radostno Te O gornjem obavješćujem. — Slan zapovjedništva 3. vojske u polju, dne 20. ožujka 1915. — Boroevič v. r, general pjesačtv3.
namaži z nadevom, zmešanim iz par žlic kisle ali topljene smetane, ali pa surovega masla, 1 jajca i žlice sladkorja; po nadevu pa potresi za 1 pest krušnih drobtin in rozin, zvij potico, jo položi v model, postavi na gorko, da vzide, vzhajeno pa namaži in postavi v vročo peč ali pečico za 1 uro.
(Krompirjev kvas pa tako - le pripravi: Skruhaj olupljen in na kosce zrezan krompir. Kuhanega odcedi in dobro stlači ter mu prilij Va litra mrzle vode, 1 do 2 dkg v par žlicah mlačne vode raztopljenega drožja in osmino litra pšenične ali ječmenove moke. Vse zmešaj in postavi na gorko, da vzide. Ta kvas se posebno prilega koruznemu kruhu, ker je po krompirjevemu kvasu kruh bolj okusen in voljan.)
* Ti nasveti so vzeti iz knjižice: »Varčna kuharica«, ki bo v par dnevih izšla v Katol. Bukvami in jo je spisala za sedanje vojne ča e M. R. — Knjižica bo obsegala nad 300 navodil za ceneno, sedanjim draginjskim razmeram primerno pripravo tečnih in zdravih jedil.
Prijazen nasvet gospodinjam za
praznike.
V »Slovencu* čitamo: Kaj letos ne bomo imeli nič potic in kolačev? Čeprav jih ne bo iz pšenične moke, jih pa skrbne gospodinje speko lahko iz ajdove in koruzne moke, da bo vsaj malo spomina na praznike. Tukaj naj postavimo par takih navodil.*
Iz ajdove moke potica z rozinami. Stresi v skledo pol litra ajdove moke in jo popari s četrt litrom vrelega, osoljenega kropa, dobro s kuhalnico zmešaj in primešaj pol litra ječmenove moke, četrt litra krompirjevega kvasa, osminko litra mrzlega mleka in dve dkg surovega masla; to dobro zmešaj in polagoma v testo vgneti z četrt litrom pšenične moke. Postavi testo na gorko, da nekoliko vzide. Vzhajeno testo razvaljaj kolikor mogoče tenko in narnaži s tem-le nadevom: mešaj par žlic kisle ali topljene smetane in eno drobno jajce, s tem pomaži testo, potresi po niem eno pest opranih rozin, za eno žlico nastrgane čokolade ali kakao, eno pest krušnih drobtin, eno pest sladkorja, za ščep cimeta in limoninih olupkov (drobno zrezaniii); potem testo tesno skupaj zvij in deni v pomazan model, ki ga postavi na gorko, da vzide. Vzhajeno pomaži z raztepenim jajcem ali mlekom in postavi v precej hudo pečico, da se peče 1 uro.
Špehovka iz koruzne moke. Popari v skledi pol litra koruzne moke s pol litrom osoljenega. vrelega kropa in jo dobro s kuhalnico zmešaj; ko se nekoliko ohladi, prideni 2 dkg droži, namočenih v dveh žlicah mlačne vode (ali pa Va litra krompirjevega kvasu), zmešaj in polagoma vgneti v testo 3% litra pšenične ali ječmenove moke. Potem postavi testo na gorko, da vzide. Vzhajano testo razvaljaj kolikor mogoče tenko, potresi na gosto z ocvirki, ki naj so razgreti in nekoliko shlajeni; potresi tudi za ščep cimeta. Potem testo tesno zvij in deni v pomazano kozo na gorko, da vzide. Spehovko namaži s smetano in jo peči v precej vroči pečici 1 uro.
Potica iz koruzne moke. Stresi v skledo Va kg koruzne moke, jo osoli in polij z Va litrom vrele vode; dobro jo zmešaj in prideni še Va kg ječmenove moke, osminko litra mrzlega mleka, 2 do 3 dkg masla, za eno žlico sladkorja in 2 dkg drožja, namočenega v par žlicah mlačnega mleka (aH pa Va litra krompirjevega kvasu), vse dobro zmešaj in vgneti v testo z Vi kg pšenične moke. Postavi testo na gorko, da prav malo vzhaja. Ko nekoliko vzide, ga stresi ra prt z moko potresen in ga razvaljaj za pol mazinca na debelo in
Domnft vest!.
Poštni in brzojavni promet z inozemstvom. Prodajna cena listkom za odgovore (Coupos-reponse) je od 1. aprila dalje določena na 33 vinarjev za kos.
Uničevanje uši. »Slov. Narod« priobču-je: Ne vem sicer, kdo je začutil potrebo izpregovoriti o mojem sredstvu zoper uši z notico v petkovi številki »Slov. Naro-ad« od dne 26. m. m. Resnici na ljubo pa pojasnim zadevo sledeče: Omenjeno sredstvo, posebne vrste amalgam, nisem empiričnim potom sestavil in ga vpo-rabljal zoper u-si ter predložil c. kr. vojnemu ministrstvu in raznim strokovnjakom in vojakom v poskus, marveč je sad sistematičnih poskusov, tako glede sestave, kakor moči in posebno natančno še, kar se tiče izhlapevanja živega srebra in morebitnega škodljivega učinka. Vsi moji poskusi in slednjič tudi praktična uporaba mojega sredstva, so pa dognali, da je sestava mojega amalgama taka, da nikakor in tudi v najmanjši meri ne škoduje nositelju nedolžnih mojih vrečic. Pač pa je sodba strokovnjaka, dr. 2. L., kateri je napravil natančne in nepristranske poskuse z mojim sredstvom proti ušem za bojno črto, bila tako laskava, da je zapeklo dopisnika navedene kritične notice. Človekoljubni kritik svari vojake pred mojim sredstvom, kjlub temu, da ni še imel v roki mojili vrečic, še manj, da bi preiskal njih vsebino in dognal njeno sestavo. Svari vojake pred nošenjem mojega (kritiku še neznanega) amalgama, trdovratno pa molči in ne odsvetuje mazanja celega telesa z lekarniškim mazilom od sivega srebra, katero se sedaj kar splošno in v neverjetnih množinah uporablja zoper uši. Čudim se nadalje, da človekoljubni kritik ne povzdiga svojega glasu zoper izhlapevanje živega srebra v naši slavni Idriji, koder bi po njegovih »znanih in dognanih« trditvah moral poginiti že davno zadnji prebivalec vsled preobilega živega srebra, katerega marljivi naši rudokopi dvigajo in čistijo. Nisem se nikdar in nikjer hvalil kot izumitelj amalgama, to je spojenja živega srebra s kako kovino, ker bi bilo to smešno, trdim pa in dokažem, da je sestava mojega amalgama in način uporabe tega sredstva v obliki vrečic, popolnoma moj izum in prav posebno pa še povdarjam nasproti kritiku, da je moje sredstvo človeškemu telesu neškodljivo! S svojim sredstvom sem hotel pomagati našim trpinom vojakom na bojnih poljanah pred neznosno nadlogo uši. nikakor pa nisem hotel kratiti zaslužka prodajalcem drugih protiušivcev. Tudi glede dobička imam čiste roke in mirno vest.
S a d n i k a r.
Novo radikalno sredstvo proti beli uši. Dosedanja sredstva proti belim ušem, ki se držijo kaor znano v obleki in so skrajno nevarne kot prenašateljice raznih kužnih bolezni, posebno pa pegastega legar-ia, so se izkazala za nezadostna. Razna eterična oija i. p. sicer uš preženejo, toda je ne uničijo. V laboratoriju dunajskega profesorja Friinkela pa so sedaj slučajno dognali, da ima substanca — fenilno-rnetilni eter — ki se imenuje »anisol« lastnost, da omoti belo uš že v docela mali kvantiteti na razdalje 6 in pol cm tekom 4 minut; v desetih minutah pa jo popolnoma ugonobi. Sredstvo je za ljudi popolnoma nenevarno. Vojna uprava se za iznajdbo jako interesira ter bo brezdvomno odredila odločen boj proti belim ušem s pomočjo novega sredstva.
Razredna loterija. Generalna direkcija državnih loterij objavlja, da se bodo žrebanja V. (zadnjega) razreda vršila dne 6., 7., 8., 9., 10., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 19., 20., 21., 22., 23., 24., 26., 27„ 28., 29. aprila v dvorani za žrebanje na Dunaju. Dobitki, ki se izžrebajo pri V. razredu, iznašajo skupno 18,356.200 K. Kakor čujemo, se poslovnice pooblaste, da morejo tistim igralcem, ki so v tej loteriji zamudili po načrtu določeni rok za obnovljenje svojih srečk k glavnemu razredu. izpregledati to zamudo ter da morejo bližnje dni še izdajati obnovilne srečke, kolikor jih je še v zalogi.
Pogumna slovenska kmetica. »Kaernt-ner Tagblatt« poroča: V torek je prispela v Celovec neka kmetica iz Kranjske, ki se vrač a— s severnega bojišča. V skrbeh za svojega moža, se je napotila vrla žena nedavno na bojno polje, kjer je svojega Janeza tudi srečno našla. Ta se je naravno silno začudil, ko je stopila predenj, obložena s klobasami, prekajenim mesom in drugimi domačimi dobrotami. Vesela, da
je našla moža živega in zdravega, se vrača vrla kmetica v domovino.
aesanii
ustavljen hrvatski list Hrvatska vlada je ustavila glavno glasilo starčevičanske stranke prava »Hrvat« radi ogrožanja državnih interesov.
Prepoved. Na podlagi odredbe ogrskega ministra za notranje stvari ne smejo vojaki pod orožjem v Dalmaciji in Bosni-Hercegovini sprejemati nkakih obiskov od strani sorodnikov in znancev. Ob enem je minister izdal oblastim odredbo, ki prepoveduje dovoljevati dopuste za potovanje.
Uš ga je rešila. »Tudi uš more biti včasih dobraa — piše »Tagl. Rundsch.« Pripoveduje, da se ji ima neki pruski grenadir zahvaliti za življenje«. Pripognil se je v boju, da se popraska na nogi, toda v tem hipu mu je krogla zažvižgala nad glavo ter ubila drugega vojaka, ki je stal za njim. Ce bi se ne bil pripognil, bi bil izgubljen. Enemu vojaku je torej uš rešila življenje, toda drugi je izgubil zato življenje.
Madamc Curie v vojaškem lazaretu. —
Iz Pariza poročajo: Madame Curie je odšla iz Pariza v Chambery, da ustanovi tarn s profesorjem Nogierjem v nekem vojaškem lazaretu radioterapevtičen institut.
Maksim Gorki na Finskem. Od zanesljive strani izve berolinski »Vorvvarts«, da Maksim Gorki ni šel niti kot prostovoljec, niti kot bolniški strežaj v vojno. Zdaj živi na Finskem. Sedanji dogodki so tako učinkovali nanj, da ne more pisati.
Vzorci za okrasitev vojaških grobov in spomenikov za v vojni padle vojake. U-metniška okrasitev vojaških grobov tvori zadevo, s katero se bo treba sedaj in v bodočnosti ukvarjati narodni umetnosti. Jako hvaležno in posnemanja vredno je zato zanimanje avstrijskih oblasti za to vprašanje. C. kr. urad za pospeševanje obrti je izdal nekak umetniški katalog, ki ima naslov »Soldatengraber und Krieger-denkmaler« in vsebuje okrog 200 osnutkov od navadnih napisnih plošč do največjih spomenikov za padle vojake. Katalog se dobi po jako nizki ceni.
Odlikovana pekarna in sladŠčicarna
Josip Semollč, Trst
g napao HMrflValM Saia Vjjiaji ! Odlikovana z zlato kolajno in taštim diploma na razstavi v Firence
Peče se fin in navaden kruh trikrat na dan. Izbcra sladčic, vina v steklenicah, prepečencev ibi cott ni> konfekture itd. Sprejema naročila za poreče In krste ter vsakovrstno pecivo ter postreže tudi na dom. - ZMERNE CENE.
[slavij
1 i
i
Rezervni fondi K 63,432.101-92. Itplaiant odškodnine In kapitalije K 129,965.304-25.
Dlvid. so i« doslej Upi. 2,899.795.26.
Po velikosti druga vxajemaa zavarov. na?c države z vseskozi slov,-narodno upravo.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica.
ZDRAVNIK
in
Zlasti je ugodno zavar. na doživetje	■
smrt z manj saj očimi se vplačili.	D
1 Zavaruje poslopja in premičnine	a
. proti požarnim škodam po najnižjih	^
S cenah. Škode ceojuje takoj in naj*	2
g kulantneje. Uživa najboljši sloves,	g g koder posluje.
■d Zavaruje tudi proti vlomu.	^
0 Dovolj uje iz čistega dobička Iz-	gj
datne podpore v narodne in občno-	j; ■ koristne namene.
S Glavni zastopnik v Trstu	S
1 V. CEGHAR, ulica immm IZ, |
TELEFON št. 21-47.
; L S	C Ž j^-^ŠBEggfc!
M. Dr, Karel M\M
ordinira ocS 11-1 pop.
Trst, ulica Bonoino 3/iI. (nasproti Dreherjeve pivovarne).
lilllBBHeilil
Zaloga tu in inozemski?! vin, špirita, likerjev in razprodaja na drobno in debelo
k&h P a
n
&
m
Odlikovani čevljarski mojster
' ;er
i&lagfttelj »berala e. ti. 4*f. U eroiuiliera poieijatra :»
priporočiš svojo zalogo raznovrstnega obsvala za gospe, gospode kakor tudi za otroke,
Proda]« najboljšega voščila Frcdto, Globin, cavalier in Cir, Metodovo mazilo«
Trst, Via delle £Uque št. 6
(Nasproti Caffi Centrale). Velik izbor francoskega šampanica. penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Bnrgunder, renskih vin, iMesella In Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinuvec slivovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja sc po povzetju. Ceniki na zahte\o In franko.
Rasprodaja cd pol liira naprej.
m®

Oglase, poslana, osmrtnice in vsa naznanila je pošiljati »Inseratneinu oddelku« »Edinosti«. Trst. ulica Sv. Frančiška št- 20
aa
MALI OGLAS3
□□ □□
se računajo po 4 Btot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. ;
Trst, Mirnim 32
flaffijc se sobe z eno ali dvema posteljama VUuu z uporaoo jtuuuije.	Cuu.uu.ic^a« o,
pritličje.	300
Kdor ima
številko „Edinosti" od 11. maja, 6. julija 1910 naj jih prinese Inseratnemu oddelku našega lista, proti primerni nagradi.
1E!fttfli fVfifnlr nboge, radi vojne prizadete ialtilll CKUHl družine, tiče katerosibodi službo. Naslov pove Ins. odd. Edinosti.	202
aa
nr
Bai
PRIPOROČLJIVE TURSKE
■ 9
aa m-ji
ca ■■
Razni«
Prodajo
ali r najem se dajo razne gostilne. _ * " ~ gi obrati, h 6e, vile itd. Pojasnila daje Kolaršič, kavarna Corso od 9—11. 3—6 telefon št. 823 41
kasarne, mleka-ne in dragi obrtni
CiStilO Z0 fNljB Gazznli&Comp Via
Carpison 2. Telefon 13-08. Odlikovana tržaška tovarna.	2114
EDINOST
K !■
TeleL 11-57 TRST
uL sv. Francko As. 20
liji®
--; : : •
Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogo, bodisi v prlprostem ali večbarvnem tisku lo po zmernih cenah. - Vizlt-nlce, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike Itd. P. n. naročnikom ugodi z izvršenjem naročila v najkrajšem časn 2:
zaloga eina m Prošeku 131
priporoča p. n. občinstvu iu gostilničarjem svojo najizbornejšo istrsko vino domačega pridelka iz Vrsara (Orsera).
Cena po dogovoru izven vsake konkurence.
Prodaje se od l/> hektolitra naprej.
Ivan ICrle
Trst, Piasza S. Gisva^nl 1
^B tr--, g a	kuhinj ekih in ki etai rakih potreb«
ščin od lesa in pletenin, Skafor vreat, tebrov in kad, sodčekov, lopa', reSet, ait ia bsakoTTstnih kcSer, jerbasev in metal ter mnogo
Bpaf^jo&h predmetov.	R fš^^
Svojo trgovino s kuhinjsko posodu vsake vrste bodi od porcelana, zemlje emaifa, kositarja ali cinka nadalje pasamantoige, kletke itd. Za gostilničaije pipe, krogce, sestlje in stekleno posedo za vino,
Specijalist za sifilistične in kožne bolezni
t Ima svoj ambulatorU %
♦	v Trstu, v ul. S. Lazzai\> št. 17,1. J
♦	— (Pa laz z o Diana) ■	♦ + Za cerkvijo Sv. Antona novega. + Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop.
ženske od 5 do 6 popoldne.
hdtna priinur-ika t ivarii4
dvokoles .TRIBUNA* Gorica,TržaSka ul. 23 prej pivovarna Goriup). Zaloga dvokoles iivainiti in kmetijiskh strojev,gramofonov, otkestron. lid.
F. 3ATJSL
Gorica, Stolna ul. 2—4
Plačuje se na obroke.
Ceniki fran!o.

D»h1 „Edinost" u Trstu
ie izdal in založil naslednjo knjige:
1.	»VOHUN«. Spisal 1. F. Cooper. -Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. i oistoj. Pošlo-venil Josip Knailič. — Cena K 1.60. *
4.	»PKVA LjUbEZEiN«. Spisal 1. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P, — Cena 80 vin,
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski]. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa' ver Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel Cena K 2.—.
9.	»UDOVICA«. Povest ii 38. stoletja Napisal I. E. Tomić Posloveni! štefar. Klavš. Cena K 1.60.
10.	JUG«. Historičen roman. Spisal Pro^ kop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HlSE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
IVAN SIMBHIC Trsi
i<i(£S Eelvederc 43 : TRGOVINA USNia :
v^eh vrst, črnih in barva-nih ter nadplatov z izde-lovulnico zgornjih čevljev. Velika - izbera potrebščin 7a čevljarju in sedlarje Specijaliteta: pocSpet« I!! nik „PALMA" i i l
Najbolj zanimiv in najboljši slovenski ilustrovani tednik so
ki priobCnjejo vsak teden mnogo zanimivih slik Z bojISt in o drugih vaJnih fktualnih domačih in tnjih dogodkih, ter t bilo zanimivega čtiva : pesmi, povesti, Jako zanimiv, lop
: gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, teh-
epolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen
nike in sploh vseh strok poljudnega znanstva. „TEDENSKE SLIKE" so n
le zabavi in pouku.
»TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka postilna, kavarna, briv-nica, vsako društvo itd. Zahtevajte »TEDENSKE SLIKE*4 povsod in pridobivajte naročnikov.
»TEDNNSKE SLIKE- stanejo četrt leta K 2 50, pol leta K 5 — in celo let> K 10 —. Naročniki dobe kot nagrado velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca ter tudi lepe zanimive hinjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Novi naročniki dobe še vse letošnje številke.
Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko .TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poštnine prosto na ogled.	Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE"
Ljubljana, Frančiškanska ulica 101.
im Sbogar
■ — aaimio« a — naiinm
in elektrotehnik - z delavnico za | ■ebrnenje, bakranie i. t. d. i. t. d. 5
kovač, mehanik _	nlkellranje, posrebrnenje
Trsi. Via liitmo Donizetti 5t. 5. - Telefon
Popravlja priprave ta točenje piva, motorje na gas in benzin, sesaljke, šivalne cikle, bicikle in izvršuje druga dela, ki spadajo v stroko aehanikov,
ruga aeJ
razsvetljavo, električne motorje In
elektrotehnično. - Zaloga žarnic, stekel za gas in elektrike in iTrugiti vsakovrstnih predmetov.
vzdigovalnice, električne zvonce.
5t. 126, Rom. BV.
stroj«,, motii-priprave za električno telefone in vsako delo
IBBI
i a ■	a e	n g rs- a s