Leto V.
Szombathely, September 15. 1918.
Štev. 37.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno od deset več    .   .   .   .   .   .   .   .   .   .    6 K.
Naročniki k Novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“
Cena ednoga drobca je doma 10 filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
pleb. v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye.
K tomi se more pošilati naročnina I vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce.
Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp. pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye.
Nedela XVII. po Risalih.
Pravo je Gospod Gospodi mojemi: Sedi si na desnico mojo, dokeč položim neprijatele tvoje za stočec pod noge tvoje.
Mat. XXII.
Pito je Jezuš farizeuše: Ka se vam vidi od Kristuša? Čidi Sin je? Pravili so njemi: Davidov. Židovje so vu Kristuši samo sina Davidovoga gledali, — samo človeka. Ne so spoznali vu njem božjega Sina. Zato je pa pito Kristuš: Kakda tak David Kristuša vu Dühi zove — preroküje — za Gospoda, kakda oča svojega sina imenüje za Gospoda, kda je pravo: Pravo je Gospod Gospodi mojemi: Sedi si na desnico mojo. . . Či zato David zove Kristuša za Gospoda, kak je te sin njegov. I nišče je ne mogo njemi odgovoriti.
Kristuš je iz Davidovoga pokolenja: je človik, nego je i Gospod i Božji Sin. Kristuš je dobo velko oblast, da kaštiga neprijatele. Kristuš vküp stere neprijatele, za stočec je položi, či ščejo ali ne ščejo. Pokaže njim svojo srditost i grozno je sodi. Liki blisk nabrusi svoj meč i ki ga odurjavajo, nazaj njim gvera. Svojim neprijatelom se grozi s temnicov, s vekivečnov kaštigov. Osodi je na vekivečno smrt. Nad temi se je joko sv. Pavel, ki so sovražniki Kristušovoga križa, kem konec je skvarjenje. Kristus one, ki ne ščejo njega za krala spoznati, pred sebe da postaviti i da je vmoriti.
Kristušovi neprijatelje so vsi oni, ki ne ščejo njega bogati. Sv. Augustin piše: Božji neprijatelje se zovejo oni, ki se proti Bogi postavlajo s svojimi grehami. Ne morejo Bogi škoditi, nego sebi samo škodijo s tem, da proti stanejo s svojov volov brezi toga, da bi mogli kaj Bogi prizadenoti. Vsaki, ki je sovražnik božji, lehko postane božji prijatel, či pribeži h Kristušovoj
krvi. Sv. Pavel lepo pravi: Či smo njegovi neprijatelje, zmirjeni smo z Bogom po smrti njegovoga Sina, tem bolje zmirjeni bodemo žvelicani vu njegovom žitki, koma nas naj Bog pripela. Amen.
Bojna.
Na zahodnom bojišči velko bitje stoji. Što bi znao povedati, koma ma priti. Edno ne moremo zamučati, kak „Grazer Volksblatt“ piše, da so nam večkrat pisali, da je Fochova rezervna (manevrirna) armada vničena bila, — zdaj pa vidimo, da je ta sovražna armada vedno bolje spunjena i dnes se uveljava na bojišči. Objavljali so, da Amerika ne bode mogla voziti vu Europo. Američanov veliko ešče ne viditi na bojišči, nego Angluši so okrepljeni, ar znajo, da stoji za njimi zaveznik. Pa tak se je pravilo, da bo 8 Tirpitzovih podmorskih čunov premagalo angluško svetovno ladanje.
30. aug. so letalci angluški napadali v Kotori (Cattaro) ladje i skladišča. Bombe so iz vekšega vu morje spadnole, iz med 4 letal se je samo edno rešilo.
2. sept. Wilson pravi k delavcom: Vsi vu edno velko armado slišimo. . . Vse ka pridelamo, je orožje, z šterim on cil zadobimo, kak z vojnim orožjom. . . Nemčija na silo ide proti slobodnim možom, ne püsti njim, da bi sami odločili stališ. . . . Američki delavci merjejo na bojnom poli, da po celom sveti naj bo tak sveti i zagvüšani dom človeštva, kak v Ameriki. — Rusija je vu bojni zgübila skoro šest milijonov lüdih vu mrtvih, ranjenih i vlovlenih.
4. sept. Na taljanskom fronti so naši planinski oddelki vzeli od sovražnika Punto San Matco (3692 m), Monte Mantello (3536 m). Pariški časniki pi-
šejo, da se ofenziva ententa skonča vu Hindenburgovoj liniji, štera iz pet linij stoji i takša je, liki eden varaš, šteri je mrtev pod zemlov. Strelni jarki so skopani na dva metra, majo cemetne osipe i lüknje za strelanje. Nemci nazaj idejo vu postojanke, štere so 21. marca ostavili. Ententa začne naprej iti na Ruskom. — Iz Rumunije se poroča, da je rumunski kral vu oblasti entente. Vossische Zeitung piše, da so najvekšo napako napravili, ar so ne odstavili rumunskoga krala i kralice.
6. sept. Francuški poslaniki pozdravlajo francuško armado. Naši vojaki, je pravo ministerski predsednik Clemenceau, nazaj zbijejo i raztirajo nemce. Mi ščemo, da naša zmaga i zmaga človečega roda bode.
7. sept. Angluši se vüpajo, da Rusija znovič med narode stopi. Bolševiki, so, prej, zahodne dežele Nemčiji prekpüstili, znajo, da še približava njihov konec, svoje slednje karte so na stol vrgli. Anglija de se, prej, paščila na pomoč rusom, nego je opomina, da se nemcom podvržiti ne smejo. — Wilson pride v Europo.
Dom i svet. — Glási.
G. Ficko Karol vojni kurat, bivši grački kaplan, je na dopüsti pri svojih starišah v Boreči.
Odpüst (felmentés) dobijo oni vlovleni, ki znajo zrok pokazati. Či bi se njihova prošnja vu 8 ali 12 tjednah, dokeč so doma, ne spunila, honvedje od obrambnoga ministra (4. főosztály, Bécsi kaputér), drügi pa od vojaškoga ministera (Hadügyminiszterium 10. osztályának kirendeltsége Budapest, Bécsi kaputér) lehko brzojavno prosijo ešče 4 tjedna dopüsta. Brzojav more meti ime vojaka, kda se narodo, odked je, pri šterom polki slüži, kak dugi dopüst je meo i kda je pretekeo i na
2
NOVINE
1918. sept. 15.
slednje, kakše zroke ma, da prosi odpüst. Grünt se more vu katasterskih plügah popisati.
Na zaránek 16. sept, se premeni poletni čas. Vse vöre se ob 3 vöri nazaj zravnajo na 2.
Vlada je pod zapor vzela vse materijo za zidanje: cigel, vapno, igrice, cement i t. d. Te materije se od oktobra mao samo z dovoljenjom dajo küpiti.
Raba je pri Rumi letos že ob drügim vničila vse vüpanje kmetov.
Med blažene se spišejo: De Andreis Felix prvi prednjek amerikanske misijonske drüžbe, častitljivi Murialdo Leonard, nastavitel drüžbe sv. Jožefa; med svétce se pa prište blaženi Picolomi, iz reda Marijinih slugov (servita).
Dar sv. oče. Sveti oča so najmlajšemi deteti našega apoštolskoga kralja, Karol Ludovik nadvojvodi zlato svetinjico podarili na zlatoj verižici. (Srdce.)
Romarke z Francozkoga. Z Francozkoga je dvestojezér žen romalo v Rim pred sv. očo, koga so prosile za blagoslov i molitev, naj njihovo vojno trpljenje darüjejo Bogi. Obečale so pa sv. oči, ka do svojo deco v pobožnosti odgojavale, njim vernost do svete stolice v srce cepile i prinesle so tüdi lepo knigo i celo oltarno pripravo za dar sv. oči. (Srdce.)
Nekaj vgonimo. Vnogi spitavajo, kaj je za zroka, ka židovje tak veliko oblast majo po sveti. Nekaki mislijo, da njihovi penezi, pa ne je tak. Če bi židovski penezi samo v bankah, kasah ležali, nikaj bi nam ne škodili. Nego v tom nam škodijo, ka so ti penezi notri v novinah. Najvekši del novin na sveti majo židovje v rokah; küpili so tiskarne, plačüjejo pisatele v njihovih rokih so fabrike, štera papir, farbo i drüge za štamp potrebne reči delajo. Zato pa ma židovska novina papir i zato lehko pišejo teliko proti krščanskoj veri. Majo vse v rokah, Kristuša pa meti neščejo. Neki rečki židov po imeni Stiebel, je pétmilijon rublov podpore dao, zdaj naj se židovske knige širijo, se židovski dnevnik nastavi, v Jeruzalemi so pa odprli židovsko višjo šolo v nazočnosti Alenby-ja, angležkoga generala. Vidite, tak se širi oblast židovov z en kraj. Z drügi kraj pa tak — i to je najbole žalostno — ka se krščanske novine, štere bi mele antikristušovoga düha židovskih novin zatreti, ne podpirajo, kaj več židovske, brezverne novine najbole krščeniki podpirajo, kda je naračajo, čtejo, širijo. — Če bi ve, dobre düše, znale, kak grde, mrske reči se pišejo proti ljubljenomi Jezusi v brez-
verskih časopisah, ne samo, ka bi se razjokale, nego sprevidle bi ka je dnesden nieden dar ne preveliki za dober tiska, ka je branitev samoga Jezusa, je predga, je pravo apoštolstvo.
Vsaki lagev — od 200 litrov — je pod zapor vzeti. Novi lagev z hrastovih dog po 100 litrah košta 175 k, z bükovih dog 115 k, od ednoga leta starejši hrastov lagev 115 k, bükovi 55 k.
Italijanski letalci in austrijski papirnati denar. Hrvatski listi poročajo: Častniki, ki so prišli na dopust, pripovedujejo, da so italijanski letalci pred par dnevi ponovno obiskali in jih bombardirali toda ne z bombami, ampak s papirnatim denarjem. Avstrijska uprava je namreč izdala za vojake na italijanskom bojišču papirnati denar v lirah, katerim priznava naša državna banka vrednost in ceno. To so storili zaradi tega, da ne pride naš denar v italijanske roke. Italijanom se je končno nekako prosrečilo dobiti naše lire, jih natisnili dva milijona kosov, katere so nam poslali iz letalskih strojev, da škodijo avstrijski-ogrski banki.
Vrednost zlata in srebra. Cene zlatu in srebru v takozvanem kavarniškem prometu so zadnje dni eksorbitantno poskočile. Dne 26. avgusta se je na Dunaju prodajal kilogram zlata za 19.600 K, drugi dan že za 20.700 K. Srebro je stalo 570 K za kilogram. Naravnost neverjetne so cene platinu, ki stane kg že 50.000 K,
Brezaneksij in kontribucij. Na podlagi brest - litovskih mirovnih določil bo morala plačati Rusija Nemčiji šest milijard odškodnine. Ukrajina in Finska bosta od teh šest prevzeli brškone eno milijardo.
Graško delavstvo je melo 2. sept. shod, na šterom je sprejeta bila naslednje resolucija: Delavstvo zahteva najhitrejši konec vojske, mir na podlagi sporazuma i samoodločevanja narodov. Nadaljavanje bojne le poostri pomanjkanje. 
Razno. Austriji (Karolinental) je eden tržec srebrne krone po falati za 20 kron odavo. Naišli so pri njem 363 kron. Vkraj so njemi vzeli. Na Češkom (Černovitz) je odo eden kmet svinjo za 8000 kron. Edna kila je prišla na 62 kr! — Na Vogrskom — Makó je telko lüka zraslo, da njemi ne morejo mesta dati. — Budimpestanska policaja je zdravnika Dr. Fr. Kuharika vlovila. Kak zdravnik vu špitali rudečega križa je pisma (legitimacije) davo za velko plačilo odskočenim vojakom, da so, prej, betežniki spitala. Te dnih so v Sombateli vpamet vzeli, da vu ednom
vojaškom špitali je dosta blaga, brisač i t. d. vkradjeno.
Arzenik je močem čemer. V ništernom kraji, kak n. pr. na Štajerskom ga radi vživajo. Pravijo, da človek od njega zdravo vögleda, pri deli ležešo sapo dobi. Konj od njega dobi okroglo formo, gladko i leščečo kožo. Se razmi, da se arzenik ne preporača.
Ništerna krava vse liže, posebno steno. Ne šče jesti, hitvana grata. Kriva je krma, štera ne ma vu sebi vapna. Takšoj kravi moremo davati vsaki mao 25 gramov krmno vapno (Futterklak) ali pa pred malom pol vöre edno žlico soli vu vodi.
Detelca, Či je ešče ne ocvela, či je mokra, mrzla ali povehnjena, je na dobra za konje. Koliko dobijo, ešče zginejo. Detelca dosta vode ma vu sebi, to ne lübi konji; hitro preküha pa ešče drügo krmo, na pr. oves brezi prekühanja vöpoplavi. Detelco trbe mešati z senom.
Za semen najžmetnejše zrnje trbe odebrati. Žmeča ne visi vsikdar od toga, kak je veliko zrnje. Kda samo na silo čelijo, vöspadne najvekšo zrnje. Či mo od leta do leta vsikdar takšo semen sejali, de nam silje črčalo. Žmetno semen prinese močno setvo, ne škodi njemi tak mraz, močno korenje ma, bolje se gori jemle.
Vdobljene je od vojaka St. Bežan 2 k, Faflek F. 6 k. Na Novine Kühar Alojz Nedela 11 k.
Dari. Leta 1917. i 1918. do 1 Septembra so sledeči dari mi dani do rok: I. na samostan i cerkev sv. Drüžine l 1917.—2127 K. 70 f., — l. 1918. — 1057 K. 51 fil. II. a) na misijonsko fundacijo vogrskih Slovencov 570 k. 66 fil. b) na Družbo sv. Petra Klaverja 60 k. (Te znesek je aug. 20. odposlan drüžbi.) III. na dobro čtenje, goriskanje vojakov l. 1917. 486 k. 26 fil., — l. 1918. 90 k. 74 fil. Darovniki so eti:
I. na samostan i cerkev sv. Družine. Zver Kata i Črensovec 1 k., Sömen Martini i žena z M. Polane 1 k., Gerič Bara z Törnišča 2 k, Horvát Ivan z Ziškov 20 k, Tretji réd Sv. Franciska 30 k, Čahuk Sándora žena z Martjanec 4 k, Kozár Jurij z Martinja 3 k, Raj Jožef z G. Bistrice 2 k, Volf Jánoš z Polane 50 k, Tkalec Maria z Črensovce 8 k, Ritos Peter i Črensovec 100 k, Rous Jožef i Ivánce 10 k, Klekl Jóžef z Črensovec 50 k, Puis Maria z Neurčaka 20 k, N. N. z Martjanec 20 k, Závec Verona z Sr. Bistrice 3 k, Rehu Ivan t Sr. Bistrice 3 k, Horvát Ferenc z D. Bistrice 2 k. Mathias Edsüdt, Karlovas paziteo Rusov 20 k, Kostric Jožef z Ziškov 10 k Forján Ana z Melinec 6 k, Koštric Ana z D. Bistrice 2 k, Zižok Martini z Krájne 10 k, Starjaš Jožef i Trnja 20 k, Ftičar Stefana z Hotize 10 k, N. N. z Törnišča 20, N. N. z V. Polane 6 k, Lebar Jožef z Sr. Bist. 4 k, Markoja Martini z Črensovec 40 k, Mesarič Jožef z Ižakovec 10 k, Meolic Ana z Satahovec 6 k. Komin Ana z Satahovce 4 k. (Dale.)
Pošta. Str. Pišeš mi, da „Štrigoski farmani si radi muzike delajo.“ Žalostno delo. „Na bojno pole bi dali, — Kaj ste muzikaši davali, — Dragi Bog bi poslühnil vas — In pomagal vsaki čaš.“
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda gyorssajtóján, Szombathelyen.