Razgofori i našiml naročiafiii Kupec ne plača prevzetega lesa. Rubež lesa. A. K. Prodali ste les, katerega bi moral kupec plačati pri prevzemu, česar pa vzlic ponovnim opominom ne stori, čeprav je les že zdavnaj prevzel. Vprašate, ali bi mu smeli zarubiti les, ki ga tma v Vaši občini, zlasti, ker je nestalneg-a bivališča. — Vložite čimprej zoper kupca tožbo na plačilo kupnine. Pred pravomočnostjo zadevne sodbe bi zamogli izposlovati rubež dolžnikovega lesa le, ako bi verjetno izkazali, da bi dolžnUi sicer obrezuspešil ali znatno otežil izvršbo zaradi izterjave Vaše terjatve, zatajil, odstranil ali odsvojil predmete svoje imovine ali kako drugače razpolagal z njimi. Odtegnitev (pobotanje) ostanka dolga radi škode po divjačini. Izabela. Vaš upnik je zakupnik lova; divjaCina Vam je prizadejala občutno škodo. Vprašate, ali ainete upniku odtcgniti ostanek Važega dolga zaradi omenjene škode. — Opozarjamo Vas, da mora oškodovanec povraCilo škode po divjačini, ki ne presega 1000 din, zahtevati piameno ali ustno na zapisnik pri pristojni občini v osmih dneh, od kar je izvedel za škodo, toda najkasneje v šestih mesecih, odkar je škoda nastala. Iatočaano mora oškodovanec zaprositi tudi za ocenitev škode. Če oškodovanec ne zahteva od- škodnine v omenjenem roku, oziroma če opuati zahtevo po ocenitvi, ugasne vsakršna pravica do odškodnine. Zahteve na povračilo škode nad 1000 dinarjev rešujejo redna sodišča. Sodišča razsojajo tudi o zahtevkih na povračilo škode, ako je napravljena na takšnih zakupnih izločenili lastnih ioviščih, ki jih njih lastniki oddajo v zakup brez sodelovanja občnega upravnega oblastva prve stx>pnje, četudi škoda ne presega 1000 din. — Pobotati se morejo le terjatve, ki so že dospele v plačilo. Odškodninska terjatev ne dospe v plačilo preden se je ne uveljavi. Potemtakem smete upniku odtegniti ostanek svojega dolga le, ako ate svojo odškodninsko terjatev pravoiasno uveljavili. Za uveljavljenje 1000 din presegajoče škode velja sicer triletni rok, a ocenitev škode bi morali zahtevati še v času, dokler ae škoda lahko vidi In oceni. Prejemanjo pokojuine od Pokojninskega zavodfl in ponovno opravljanje službe. S. J. VpraSate, ali sme dotičnlk, ki prejema pokojnino radi atarostl in onemogloati, vršiti službo naprej, oziroma jfll ponovno začeti izvrševati. — Razlikovatl ]e pravico do invalidske rente od pravice do starostna rente. Pravico do invalldake rente ima zavarova-1 nec neglede na leta starosti, če postane nespoo«^ beo za pridobivanje. Prejemanje invalidske rente preneha, ako se zavarovancu povrne pridobitna aposobnost ali ako zaslužek iz opravila, ustrezajočega njegovi (morebitni zmanjšani) delovnl sill, presega 900 din mesočno in hkratu dve tretjinl povprečnih vštevnih prejemkov, ki jih je užival v zadnjih 60 mesecih zavarovanja aii v dobi morebitne krajše službe. — Invalidska renta se pa priznava tudi brez dokaza morebitne nesposobnooti kot atarostna renta moškim zavarovancem >o 480 mesecih zavarovanja ali pa, ko dovrše 70. leto starcsti In so dovršili vsaj 60 mesecev zavarovanja. Prejemanje iz pridobljene starostne rente pa ne preneha, čeprav opravlja zavarovanec še nadalje enako alužbo ali jo ponovno začne opravliati. M. Linc. Vašega dopisa nismo dobro razumeli V kolikor navajate, da so Vam prodali posestvo fcn da ne veste, koliko je znašala cenilna vrednost, koliko je znašal najvižji ponudek ter v koliko so bili dolgovi plačani, se nam to ne zdi verjetno, ker so Vam moraJi biti dostavljeni vsi zadevni sklepi. V vsakem priineru pa si lahko pri sodišču ogledate izvršilni spis, kjer boste uašli odgcvor na stavljena vprašanja. Prodajalčev naslednik fceli protlano zemljo nanaj. A. P. Lastninski prednik Vašeg-a posestva je odprodal kos zemlje; doslej ta kos še ni bil odmerjen po geometru. Vi želite, da bi Vam kupec navedeni kos zemlje vrn.il. — Kupoprodajna pogodba med Vašim prednikom in kupcem je perfektna, čeprav geometer odprodanega kosa še ni odmeril; radi tega je odvisno od kupca, da-li Vam hoče navedeni kos zemlje prodati nazaj. Pošiljanje zasluženega denarja (maik) v domovino. M. J. Ako ste sezonski delavec, smete poslati domov vsak mesec deset mark po pošti in 35 mark preko kliringa (pooblaščene nemške banke); ako ste pa stalni delavec, smete vsak mesec poslati le 15 mark preko kliringa in 10 tnark po pošti. Nakazilo preko kliringa pride do Izplačila približno v dveh mesecih. Menjalni kurz določa naša Narodna banka in znaša sedaj 14.20 din za eno marko. Odvotnik ne izplača sprejetih anuii«t upnikuklijentu. J. H. Ako je Vaš dolžrrik res nakazal anuitete Vašemu zastapniku-odvetniku, alednji Vam pa sprejetega denarja ne izplača, naznanite zadevo odvetniški zbornici v Ljubijani. Možno )e, da si je odvetnik pridržal anuitete na račun (rtroškov obračuna, ako mu teh stroškov še niste plačali. Znesek 200 din se nam zdi za sestavo obračuna previaok, ko gre za znižano glavnico 350 din. Ako ste odvetniku že obljubili plaCati omenjenih 200 din, se ne da nieesar več ukreftiti. — Pogoj, da dobite v primeru požara Vaše hiše izplačano podporo 1000 din od >:Slov. gospodarja«, je ta, da imate do 31. januarja že plaGano naročnino za celo tekoče leto; dolgujete še 30 din. Pišite, kak koledar želite in katero knjižico naj se Vam pošlje. Ilrastl segajo preko meje. P. A. Na Vašo njivo meji gozd in v tem g-ozdu rastejo hrasti tako blizu meje, da segajo v Vaš zračni prostor. Radi tega trpite škodc — Upravičeni ste izmvati korenine sosedovih areves, ki aegajo v Vaš svet, in tudl odsekati vse vejevje, kl sega v Vaš zračni proetor. živa meja med lastno in sosedovo hišo. A. P. Med svojo in aosedovo hišo smete postaviti živo mejo, seve pa sme rasti le na Vašom avetu in ne sme ovirati izvrsevanje kake morebitne sosedu pritikajoče služnostne pravice. Skušajte doBeči sporazum s soaedam; ako bi aosed kaj ugovarjal, nam sporočite njegove ugovore. Ponovna prošnja ©nemoglega vinidarja za invalidsko podporo. J. K. Vaš sin je služil med vojno pri vojakih ter ae po vojni ni vrnil. tako da ne veste, ali je živ ali mrtev. Pred odhodom k vojakom Vas je podpiral, ste reven viničar, 77 let star in nesposoben za delo. — Vaš afn ae bo »tel za pogTcšanega, ako ni prispela v šestih me•ecOi, računši od dneva demobilizacijskega ukara, o njem nikaka zanesljiva vest ter je bil a pravomočno odločbo pristojnega sodišča progla6en za pogrešanega. Ako slednje odloCbe še niste predlagali, lahko to Se vsak čaa storite. Po novi uredbi o vojnih invalidih imate pravico vložitl prijavo s prošnjo za državno zaščito in odmeno. Za Vas prihaja v poštev priznanje invalidnine in doklade. Pritiče Vam invalidnina v znesku 1056 dinarjev na leto ter poleg tega mesečna draginj¦ka doklada v znesku 30 din. Prijavo morate podaU pismeno prl katerem koli invalidskem sodl•ftu. Invalidska sodiSča poslujejo pri okrožnih sodižčih; za Vas prihaja v poštev okrožno sodišče T Mariboru. Ako ste slabo pismen, podaste prlJavo lahko tudi z zaslišanjem na zapianik prl navedenoea sodiSču. Za slromašno osebo po nave- denl uredbi veJja, kdor ne platuje več kot 200 din oenovnega letneg-a neposrednega davka, — Ako ste brez iamovine in dohodkov tor za delo nesposoben lu nimate otrok, kl bl bili sposobnl Vas vzdrževati, Vaa raora vzdržovatl pristojna občina. Ako tega ne bi hotela, se pritožite na okrajno r.ačelstvo. Mati žcli zapustiti sinn skotlček za stanovanje«. J. K. Iz prvega zakona imate sina, kateremu Vaš drugi mož ni nakJonjei in bi ga rad spravil od hiše, Vi bi pa radi sinu zasigurali »kotiček za stanovanje«. Vi ste s svojim možem solastnica do polovice zadevne hiSe. — Ako nlste morda vezani s kako dedno pogodbo, sklenjeno s svojim drugim možem, tedaj lahko s svojo polovico avobodno poslednjevoljno razpolagate, odnosno napravite oporoko brez sodelovanja moža. Za veljavnost oporoke zadošča, da jo la&tnoročno na-piSete in podpišete, v katerem primeru ni potreba nilcakih prifi. Le ako oporoke ne bi sami pisali, bi morale sodelovati tri oporočne priče. Po Vaši smrti bo stvar sodišča, da uredi pravico Vašega sina do rabe, odnosno užitka »štibla«, ako bo mož kaj ugovarjal. Vaše oporoke mož ne bo mogel spodbijati, ker mu ne pritiče do Vaše zapuščine nikaka nujna dedna pravica, ako ste svojo imovino poslednje voljno razpo!"gali. Le v prlmeru, da ne bi bilo oporoke, bi mu pritikala četrtina Vaše zapuščine. Pri tem predpostavljamo, da bo ob VaSl amrtl živel kak Vas otrok in da niste sklenili z možem kake dectne pogodbe. Hranllne knjige na toja Imena in prikj-ajšanl dedJčl. M. Z. Vaš pokojni ote je razen dveh poseatev zapustil več hranilnih knjlžic, ki se niao glasile na njegovo ime, marveč na tuja Imon«. Pred cenitvijo zapušCine in zapuSčinsko razprarvo je mati-vdova te hranilne knjižice razdelil« med nekatere otroke, dvema pa obljubila, da bosta tudi toliko dobila kot ostall. Z ozirom na to obljubo sta ae slednja dva otroka pri zapuščinakl razpravi zadovoljila z manjšima dednima deležama. Sedaj pa mati noče obljube Izpolniti ter j« nekaj pridržanih hranilnih. kjijižlc celo razdelU* med otroke, ki so že prej več dobili. — HranUn« knjižice spadajo vsekakor v zapiiščino po pokojnem očetu, čeprav se niso glasile na njegovo Im«. Ako Vam mati ne bo hotela zlepa izročitl hranilne knjlge tako, da boste vai otroci dobili priliSno enako dedščino, boste pač morali pri zapufičlnskem sodišču predlagati ponovno otvaritev zapuščinske razprave z navedbo, dasosev zapuščtnl nahajale tudi liranilne knjige. Sodišče bo izdalo dodatno prisojilo ter vloge pravilno razdelilo. Ako po prisojilu mati, odnosno dediči, ki so doslej pr»več dobili, ne bodo hoteli izročiti Vam prisojenega deleža, jih bo«te morali k temu prisiliti a tožbo.