Za gospodarje
)
»-■ I ■ ..M. I I —I .. I.... .	.	.... ■	.. ■	..I .. I	I.	.1	..
Maribor, dne 9. avgusta 1933,
Za omiljenje krize.
(Dopis z dežele.)
Današnji svet toži vsevprek samo o krizi. Če prideta dva skupaj, se že pogovarjata o tej preklicani krizi ali, kakor ji ljudje pravijo po domače, o »griži«. Časopisje te ali one skupine vedno piše o tem in če se kakšna stvar kje prav ne obnese, je kot navaden izgovor takoj pr: roki: je pač posledica krize. Naj so ljudje tega ali onega stanu, tega ali onega mišljenja ,o tem, da je kriza, so si vsi popolnoma edini. Eni tožijo o krizi res po pravici in resnici, drugi pa zopet zato, ker so se od drugih naučili in mislijo, da res morajo tožiti o tem.
Kriza, ta strašna gospodarska bolezen, se je polotila predvsem malih ljudi, t. j. kmetov, obrtnikov in delavcev raznih strok. Med najbolj prizadetimi so delav-ci-rudarji po raznih rudnikih. Redukcija za redukcijo, znižanje plač in vedno večje praznovanje šihtov. To so čutili precej tudi kmetje in trgovci, kajti z znižanimi plačami je padla tudi kupna moč delavca. Tako nastaja iz enega zla drugo. Kakšne so potem posledice tega po-jaVa, je vsem jasno. Že prej niso bile njih razmere zavidanja vredne, a s pomnoženim praznovanjem nastaja položaj slabši in slabši.
So po svetu nekatera podjetja, ki vidijo svojo rešitev le v reduciranju in v znižanju plač. Takšna metoda se uporablja tudi pri rudnikih. To pa ima za posledico cele vrste brez posla in brez kruha, in sicer brez ozira na to, ali so to samski rudarji ali družinski očetje z mnogobrojnim! otroci. Kje bo vsa ta armada brezposelnih in pomoči potrebnih vzela in dobila sredstev za zadostno prehrano? Kje bo vzela kruha, da nasiti sebe in svoje male nebogljene otročičke? Za enkrat se še že najdejo kakšna sredstva za podpore, a večno podpor tudi ne bo mogoče podeljevati. Treba bo najti drugi izhod, izhod, ki bo .vsaj za nekaj
časa omilil sedanje gorje. Cena premoga bi se morala znižati — brez znižanja plač. S tem bi se povečala potrošnja premoga in lahko bi se ga več produciralo, kar bi imelo za posledico večje zapos-Ijenje delavcev. Potrebni so tudi krediti za razna javna dela (regulacije rek, graditev cest i. dr.). Koliko bolj pametno bi bilo, ko bi delili namesto podpor razniip brezposelnim nakazila za delo pri javnih delih, to je raznih gradnjah itd. itd. Podporo si naj vsak zasluži. To bi bilo dvojne koristi: prvič za državo, ker bi se nekaj naredilo v njen prid; drugič pa v korist podporo jemalca, ker bi se drugače čisto dela odvadil. Resen položaj zahteva učinkovita sredstva.
*
Pravice in dolžnosti staršev pri vzgoji otrok v narodnih šolah.
Dalje.
V krajevni šolski sklad pridejo vsa darila, kakor tudi drugi dohodki (n. pr. zneski, ki jih kdo določi pri izvensodni poravnavi v zadevah zaradi razžalitev), ki jih kdo nameni za krajevni šolski odbor.
Krajevni šolski sklad služi:
1.	za podpiranje revnih učencev, zlasti takih, ki so brez roditeljev;
2.	za podpiranje šolarskih izletov in tekem, šolskih knjižnic za otroke in od-> rasle;
3.	za šolske kuhinje in šolska dnevna; zavetišča.
Šolska občina je kot lastnica vknjiže-na na vseh zemljiščih in drugih nepremičninah v zemljiški knjigi. Brez odobritve ministra za prosveto ne sme kra-: jevni šolski odbor kot upravitelj te imovine ničesar odprodati od teh nepremičnin šolske občine, niti jih obremeniti, z njegovo odobritvijo pa sme to storiti samo za šolsko namene<
'126—v
Okoliš šolske občino se lahko sklada t okolišem upravne občine, ni pa to ne-obhodno potrebno, marveč je mogoče, Ida več upravnih občin ali njih delov, spada pod eno šolsko občino, kakor tu-idi, da je v eni upravni občini več šol.
Upravnim občinam je naloženo, da morajo dati potrebno zemljišče za šolo, šolsko dvorišče, igrališče, zemljišče za praktični kmetijski pouk, učiteljski vrt |(na kmetih obvezno) in za učiteljska Stanovanja.
Äko upravna občina nima prikladnega zemljišča, sme isto dobiti z razlastitvijo.
Šolska občina mora;
1.	sezidati in vzdrževati v dobrem stanju šolska poslopja, stanovanja za učitelje in za sluge;
2.	kupovati šolsko opremo in učila za Solo, revnim otrokom pa knjige in šolsko potrebščine;
3.	dajati kurivo za šolo, upravitelja in Šolskega slugo, če stanujeta v šolskem poslopju;
4.	skrbeti po možnosti za šolske ku-tunje in za dnevna otroška zavetišča-
5.	skrbeti za razsvetljavo itd. (stvarne potrebe za vzdrževanje šol);
6.	na kmetih dajati kurivo vsem učiteljem in učiteljicam.
y bližini šole morajo biti stanovanja za upravtelja in za Vse učitelje — učiteljice.
Šolska občina zida tudi vsa poslopja Za šolsko potrebo, bodisi v svoji režiji, ali pa po natečaju (po licitaciji), po načrtu, ki ga odobri ban. Industrijska podjetja morajo podpirati šolsko občino pri zidanju šolskih poslopij in učiteljskih stanovanj, kakor to določi srezko načelstvo.
Šolski odbor.
Ker šolska občina ni človek, ki bi sam upravljal premoženje (imovino), je zato poklican in določen šolski odbor.
Šolski odbor sestavljajo; župan, šolski Upravitelj, ki je obenam poslovodja, občinski zdravnik in pet uglednih oseb, ki jih izvoli za vsako šolsko občino obč. odbor. Kjer šolska občina obsega več Upravnih občin, izvoli vsaka v krajevni šolski odbor po enega člana. V tem slučaju je število članov krajevnega šolskega odbora odvisno od števila upravnih občin. Za šolsko odbornike ni po-
trebno, da so člani občinskega odbora, vendar se to priporoča, kakor tudi to, da se izvolijo oni, ki imajo svojo otroke v šoli. Kjer je v kraju meščanska šola, je član krajevnega odbora tudi upravitelj meščanske šole.
Predsednik krajevnega šolskega odbora je župan, ako je odbor na sedežu u-pravne občine, sicer si ga člani lahko sami izvolijo. Izberejo tudi lahko šolskega upravitelja za predsednika.' Če je postal šolski upravitelj predsednik, tedaj mora odbor izvoliti iz svoje vrste ali izmed učiteljev dotične šole poslovodjo. 'Ako poslovodja, ki ni upravitelj, ni ud šolskega odbora, nima pravice glasovanja pri sejah. Kadar je pri kmečkih šolskih odborih predsednik zadržan, ga nadomestuje po letih najstarejša oseba.
Ni priporočljivo, da bi šolski odbori izvolili za predsednika šolskega upravitelja, ker bi v tem primeru samostojnost ljudske volje in odločitve prišla najbrže še do manjše veljave. Ako pa se to zgodi, naj se vsaj poslovodstvo obdrži v rokah člana šolskega odbora. Obdržimo in čuvajmo ta majhni drobec ljudske samostojnosti, ki nam je dan!
Krajevni šolski odbor na kmetih izvoli tudi blagajnika, ki vodi blagajno in izvršuje plačila po predsednikovih navodilih. Predsednik in blagajnik sta odgovorna za pravilnost in točnost blagajne. Vsako potrdilo o prejemku ali izdatku denarja morajo overoviti (potrditi) predsednik kot odgovorni nakazo-valec ter blagajnik kot izvrševalec obenem s poslovodjo. Blagajnik dobi lahko za svoje delo nagrado, ki jo določi odbor s šolskim proračunom. O stanju šolsko blagajne mora poročati najmanj dvakrat v vsakem polletju.
Naloga šolskega odbora je, da skrbi, da so izvršujejo dolžnosti šolske občino, kakor tudi, da upravna občina izpolni vse po zakonu naložene obveznosti.
Poslovodja krajevnega šolskega odbora je rodno šolski upravitelj, ako ni bil izvoljen za predsednika, ako ni šolski odbor na sedežu upravne občine. Poslovodja sestavlja zapisnike odborovih sej, poročila, vloge itd.; vodi dopisovanje, pomaga predsedniku šolskega odbora in hrani odborov arhiv. Za to delovanje dobi lahko poslovodja nagrado, ki jo jo.
127
določiti v šolskem proračunu; po našem mnenju ne bo treba dajati nobene po-i sebne nagrado, ker je ta po zakonu določena in predvidena dolžnost, za kar dobi vsak upravitelj že plačo, kakor tudi stanovanje in kurivo. Nagrade se pa dajejo le tedaj, ako kdo prostovoljno kaj izvrši, ali sicer ni za svoje delo žo drugače primerno ali dovolj plačan.
Seje šolskega odbora sklicuje predsednik ali njegov namestnik redno vsak mesec, sicer pa, kadar se pokaže nujna potreba.
Vabila morajo biti pismena ter mora biti označen dnevni red seje.
Povabljeni morajo biti vsi člani in so sklepčne seje, ako je prišlo k seji več kot polovico članov celokupnega števila; sklepa se z navadno večino glasov. Če se glasovi razdele, odloči predsednikov glas.
Dalje »ledi.
*
Ljudski pravnik.
Služnostna pravica odvajanja vode in Čiščenja jarka. H. S. Š. Kupili sto travnik, ki so ga Vaši posestni predniki na-pajaii po jarku črez travnik cerkve. Leta 1912 so skupno delali betonsko zapornico in tudi očistili jarek. Zemljo so dajali na cerkveni travnik, kakor že večkrat preje. Kdaj se je omenjeni jarek prvikrat izkopal, nihče ne pomni. Vaš dedec, ki so bili rojeni leta 1818 in so umrli leta 1903, so Vam večkrat pripovedovali, da so jarek vsi posestniki skupaj čistili. Leta 1930 je cerkev svoj travnik prodala. Sedanji posestnik Vam prepoveduje čistiti jarek, devati zemljo na njegov svet in napajati. Pravi, da bo celo jarek zakopal. Vprašate, kaj Vam jo storiti in kakšne so vaše pravico. — Vaša pravica jo bila služnost dovajanja vode po jarku čez travnik cerkve. Ta služnostna pravica je bila gotovo že pridobljena napram cerkvi s priposestvovanjem. Ker pa niste imeli pravice vknjižene v zemljiški knjigi, je za vaše pravice nastopila nevarnost izgube, ker bi se mogel sedanji lastnik sklicevati na to, da je pridobil od cerkve kupljeni travnik v dobri veri in v zaupanju na zemljiško knjigo, to ja brez bremena služnostne pravice odvajanja vode na Vaš travnik. To sklicevanje na zaupanje v zemljiško knjigo pa bi sosedu,
to je novemu lastniku, ne moglo ničesar! koristiti, ako mu dokažete, kar najbrž ne bo težko, da so naprave za odvod vode čez njegov travnik očividne in da je pril primerni pazljivosti mogel ob napravi kupne pogodbe spoznati pravi položaj zadeve, namreč, da imajo sosedje pravico; odvajanja vode, kakor tudi pravico na-* pajanja. Zadevo bo treba enkrat razjasniti. Zato je najbolje, da se s sosedom, novim lastnikom, na mirni način dogovorite, da vsem dosedanjim upravičencem dovoli služnostno pravico odvajanja .vode in napajanja ter da nato to svojo pravico vknjižite. Le na ta način boste uredili zadevo v obojestransko zadovolj-i stvo. Ako pa bi sosed prepovedal napa-i Janje ali odvod vode ali celo jarek zako-i pal, tedaj ga morete tožiti zaradi motenja zadnje mirne posesti služnostne pravice in ga obenem tožiti na priznanje obstoja služnostne pravice napajanja in odvajanja vode. V primeru, ko boste Vi nastopili kot tožitelj, boste Vi morali do-i kazati sosedu, da je za obstoj Vaših služ-i nosti vedel ob sklepu kupne pogodbe. Pa tudi lahko sosed toži na neobstcj služnostne pravice. V tem slučaju bo on moral dokazati, da nimate nobene lake pravice, ki si jo prilaščate. Kakor hitro Vam sosed sam prizna služnost odvajanja vode, ali pa je to dokončno na sodišču ugo-i tovljeno, imate tudi pravico, da jarek čistite. Morate pa to zemljo nato odpeljati na način, ki bo sosedu najmanj škod-i Ijiv. Poskusite zlepa, ker morate raču< niti s sosedstvom! Ako boste zadevo s sosedom uredili na mirni in izvensodni način, Vam bo ta ureditev prišla najceneje, sicer se pa zna zgoditi, da Vas bo pravica, ki je mogoče vredna komaj par sto dinarjev, prišla veljati 10.000 Din ali pa še več!
Kazna obvestila.
Ravnateljstvo banovinske vinarske in sadjarsko šole v Mariboru opozarja kmetovalce, ki želijo poslati svoje sinove v ta zavod, da je razpisal srezki kmetijski odbor Maribor levi breg za manj premožne prosilce 6 štipendij. Po več štipendij so določili tudi drugi srezki kmetijski odbori. Ker je nekaj mest še nezasedenih, se podaljša z ozirom na razpisane štipendije rok za vlaganje prošenj za prihodnje šolsko leto do 15,
128
avgusta. Prošnji za sprejem je priložiti: krstni list; domovnico; odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo; spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; obvezno izjavo staršev, da bodo krili stroške šolanja. Sinovi manj premožnih posestnikov, ki reflektirajo na banovinsko ali štipendijo srezkih kmetijskih odborov, naj priložijo tudi premoženjski izkaz z navedbo višine zemljiškega davka ter izjavo, da bodo ostali po končani šoli na domačem posestvu. Mesečna vzdrževalnina znaša 25 do 300 D in se določi po dejanskih premoženjskih razmerah prosilcev.
Srezki kmetijski odbor za srez Maribor desni breg bo podelil 9 štipendij u-čencem kmetijskih šol in 3 štipendije učenkam kmetijskih gospodinjskih šol. Prošnje, kolekovane s 5 Din, je vložiti takoj. Prošnji je priložiti izkaz o velikosti posestva in obvezo staršev, da bo učenec ali učenka po šolanju ostal na domačem posestvu in ne bo šel v službo. Štipendije se bodo priznale le za sinove in hčere gospodarjev iz sreza Maribor desni breg.
XI. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov.
Žalec v Savinjski dolini dne 31. 7. 1933. Vreme minulih dveh tednov je bilo zelo ugodno razvoju hmeljske rastline, ki se nahaja sedaj v najlepšem cvetju. Razveseljiv je pogled s cvetjem bogato ob-sulih stranskih panog, kojih barva že prehaja na zelenkasto-zlatorumeno. — Rastlina je sedaj popolnoma zdrava in brez vsakoršnih škodljivcev in bolezni. Zadnje dni je izdatno deževald, kar bo zelo pospeševalo pravilno okobulenje obilega cvetja. To dejstvo navdaja naše hmeljarje z upanjem na precejšnjo letino. Z obiranjem bomo pričeli po 15. avgustu. — Društveni odbor.
Zveza absolventov kmetijskih šol priredi dne 15. t. m., ob 10. uri dopoldne, v Mariboru na Vinarski in sadjarski šoli sestanek absolventov kmetijskih šol ter vabi vse tovariše, člane in nečlane, da se ga polnoštevilno udeležijo. Posebno tisti tovariši, ki se radi oddaljenosti ne morejo udeleževati sestankov v Ljubljani, naj pridejo vsi na ta sestanek, kjer se bomo sešli nekdanji sošolci ter se pogovorili p naših stanovskih zadevah (in p
organiziranju podružnic ZAKŠ. Zato vsi: na svidenje!
Cene in sejmska poročila.
Mariborski trg dne 5. avgusta 1933. —
Pripeljanih je bilo 20 zaklanih svinj. Cena mesu 10—12 Din, Špehu 12—13. Krompirja je bilo pripeljanih 10 vozov z 98 vrečami po 0.75—1 Din, čebule 8 voz z 48 vrečami po 2—3, česen po G—8, zelje glava 1—3; pšenice 8 vreč po 1.75—2, rži 4 vreče po 1.50, ječmena 12 vreč po 1.25— 1.50, koruze 15 vreč po 1.25, ovsa 8 vreč po 1—1.25, prosa 6 vreč po 1.75—2, ajde 5 vreč po 1.75, fižola 5 vreč po 1.75. Sena so pripeljali 10 vozov po 30—35 (100 kg), otave 2 voza po 35, lucerne 1 voz po 35, slame pšenične 2 voza po 25—30, slame ržene 4 vozi po 30 Din. Kokoši 91 po 20— 25, piščancev 1113 po 15—50 (par), gosi 8 po 30—40, race 28 po 12—20, domači zajci 37 po 5—20 Din. Cena jabolkam 4—5, hruškam 4—5, slivam suhim 6—8, črešnjam 2—3, marelicam 6—10, breskvam 7—10, malinam 4—5, orehom luščenim' 24—28, smetani 10—12, mleku 2—2.25, maslu surovega 20—24, maslu čajnemu 28—32, maslu kuhanemu 24—26, jajcem 0.50 do 0.75 Din.
Mariborski svinjski sejem 4. 8. 1933.
Na ta svinjski sejem je bilo pripeljanih 270 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 110 do 150 Din, 7—9 tednov stari 200 do 250 Din, 3— 4 mesece stari 300 do 350 Din, 5—7 mesecev stari 400 do 550 Din, 8—10 mesecev stari 650 do 680 D, 1 leto stari 690 do 750 Din, 1 kg žive teže 7—8 Din, 1 kg mrtve težo 15.50—11 Din. Prodanih je bilo 136 svinj.
Ptujski živinski sajmi. Dne 1. t. m. se
je vršil običajni konjski in goveji sejem, ki je pa bil z ozirom na okolnost, da je bil v soboto dne 5. t. m. letni kramarski in živinski sejem, slabo obiskan. Prignanih je bilo vsega skupaj 376 glav, prodanih pa 179 komadov. Cena: krave 2.25— 4 Din, telice 2.50—4.50, voli 3—4.50, biki 2.50—4 za 1 kg žive teže. Konji po kakovosti od 300 do 2850 Din. Nič boljše ni bil obiskan svinjski sejem dne 2. t. m. Prignano je bilo 162 rilcev, prodanih pa komaj 31. Cene so nekoliko padle in sicer se je prodajalo za 1 kg žive teže 6.50— 8.50 Din, drobnarija pa po kakovosti 135 do 250 Din komad,