Poštnina plačana V gotovini. Leto IX, št. 22 („jutro" xvn., st. ize a) Ljubljana, torek 2. junija 193b Cena 2 Din v- *M£iviiioi.vo. i-ouuijctnii, «xiituljeva Ulica 6. Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. [nseratnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska Cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska Izdaja »življenje In svet44 Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefot 6t. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja pc pošt; prejemana Din 4.-, po raznaiaJ-cib dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarif u. Ponedeljska traaih »Jutra« •zhfti* JALE NOVO ŽRTEV Ma Kalškl goti s® je v nedeljo smrtno ponesrečil ljubljanski akademik Bojan Lovša Kamnik, 2. junija. V nedeljo popoldne so bili kamniški reševalci pozvani na pomoč na Kokrško sedlo. kamor se je nemudno napotilo pet dobro opremljenih gorskih vodnikov. V koči na Kokr.škem sedlu so našli čisto izčrpanega akademika Miika Pleterskega in njegovega rešitelja Maksa Jamnika i/. Ljubljane. Izvedeli pa so tudi. da leži drugi akademik, Bojan Lovša mrtev nekje v globini pod severno steno Kalške gore. Oba akademika, Lovša in Pleterski. sta se napotila za praznike v Kamniške planine in dospela že v soboto na Kokrško sedlo. Tamkaj sta se pomenkovala z oskrbnikom Francetom Erjavškom in izjavila mem drugim, da imata namen preplezati Kalške gore. Oskrbnik jima je to odsvetoval. vendar sta ostala mladeniča trdna in nista hotela odstopiti od svojega namena. Prenočila sta v koči. zjutraj pa sta s<^ odpravila na pot. Oskrbnik ju je še enkrat nujno posvaril in jima obrazložil vse nevarnosti. ki ju čakajo spričo dežja in snega. Zlasti ju je opozarjal na to. da so skale zdaj vse razmajane, zaradi česar so prijemi nezanesljivi. Vse prigovarjanje pa ni zaleglo. Mlada turista sta se kmalu oddaljila od koče in se začela vzpenjati v severno steno Kalške gore. Preplezala sta že vso steno in se že vračala po snežišču domov. ne da bila navezana na vrvi, kar jc bila velika neprevidnost. Bila sta po vrhu še brez cepinov, kar je postalo zanju usodno. Lovša se jc hotel po običaju zapeljati po snegu. Tzgubil je ravnotežje in ker se ni mo2'el ustaviti, ga, je zaneslo v prepad. Njegov tovariš je začel klicati na pomoč. Slučajno ga je slišal turist Maks Jamnik, ki se je podvizal v smer. odkoder je čul klice, in po dobri uri napornega plezanja dospel do Pleterskega. Vsega premraženega je zatem spravil do koče na Kokrškem sedlu, kjer je oskrbnik izvedel za nesrečo, in o njej je nemudno poročal v dolino. Truplo ponesrečenega Bojana Lovšcta so našii in so ga s precejšnjim naporom okrog 11. dopoldne prinesli v Kamniško Bistrico, kjer so ga položili v kapelo. O tragičnem dogodku je bil obveščen tudi pokojnikov oče, upokojen orožniški narednik, ki stanuje v Ljubljani, Pot na Rakovo jelšo. Oče se je skupaj s hčerko, Bojanovo sestro, takoj odpeljal v Kamnik, odkoder se je popeljal z avtomobilom v Kamniško Bistrico, da uredi vse potrebno za pokop ljubljenega sina edinca. Pokojni Bojan Lovše je štel šele 21 let in je bil slušatelj rudarskega oddelka ljubljanske univerze. Bil je nadarjen in priljubljen mladenič. V prostem času je rad posečal planine, ki so mu zdaj ugrabile mlado življenje. Nedavno se je udeležil plezalnega tečaja TK Skale in je krepko pomagal v šoli svojemu učitelju Mirku Ple-terskemu, ki je bil tudi z njim na usodni turi in je le po naključju ušel smrti. Mezdno gibanje stavbinskega delavstva V nedeljo je letala feasifalažškega Aerokluba treščilo med izvajanjem akrobasij na zemljo ter sta oba pilota B a n j a 1 u 1< a, 1. junija, o. Na binkoštno nedel jo se vrši v Banjaluki vsako leto velik semenj ter prirejajo cb tej priiiki tudi običajne konjske dirke. Ker ima banjaluški Aeroklub svoje letalo, sta pilota Simič in Dejan Žita hotela pred zbranim občinstvom prirejati v zraku akrobacije, iz neznanih razlogov pa sta v višini 20 metrov izgubila oblast nad letalom, ki je s silno naglico treščiio navpično na zemljo med ljudi. Oba pilota sta v najhujših mukah pred očmi občinstva zgorela, izmed občinstva pa je biio lažje ranjenih več ljudi, dočim je bil hudo ranjen samo neki policist, ki se bori s smrtjo. Dnnes ob 17. je bil pogreb ■obeh ponesrečenih pilotov, ki se ga je udeležila ogromna množica ljudi, kakor tudi zastopniki vseh bar, c vin1-ki h nacionalnih društev. * 0 nesreči *so se doznale še naslednje podrobnosti; Nesreča se je pripetila na letališču oblastnega Aerokluba ki se nahaja na banjalu-fckem polju v bližini mesta. Dvosedežno le- talo oblastnega odbora je pilotiral Dejan Žita. tajnik Aerokluba in uradnik banske uprave vrbaske banovine. V letalu je bil tudi Dušan Simič. bivši pilot-mehanik. Letalo je padlo na zemljo pred hangarjem in sicer v trenutku, ko so ljudje odhajali z letališča od konjske dirke. Ponesrečeni Dejan Žita je bi edini sin starega banjaluške-ga učitelja, Dušan Simič pa je jx> rodu iz tešnja ter je bil pred kratkim sprejet kot mehanik v službo oblastnega odbora Aerokluba. Kakor objavlja oblastni odbor, Dejan Žita ni bil izprašan pilot ter je proti prepovedi izvršil polet, ki se je končal tako katastrofalno- Samo slučaju se je treba zahvaliti, da ni bilo več žrtev spričo velike množice, ki je bila ta čas na letališču. Letalo je slučajno padlo na mesto, ki je bilo izpraznjeno. Policijski stražnik Peter Kla-jič. po rodu iz Bosanskega Grahovega, ki je komaj pred par meseci stopil v policijsko službo, je bil hudo poškodovan, ko je stekel proti kraju, kjer je menil, da bo padlo letalo na tla. da bi razgnal ljudi. Letalo ga je s svojim levim krilom zadelo v gla.-o tsr ga močno poškodovalo, tako da so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer se bor; s smrtjo. Od letala, ki je zgorelo, je ostalo samo še kovinsko ogrod'" Zmaga českoslova češkoslovaška vrsta si Je priborila jugoslovenska pa 4®0o3 točke Ljubljana, 1. junija Ob velikem zanimanju sokolskega članstva in ostalega občinstva se je vršila na binkoštno nedeljo dopoldne v telovadnici na Taboru kot priprava za berlinsko olimpiado telovadna tekma med češkoslovaškimi in jugoslovenski mi Sokolieami. Ko sta v telovadnici nastopili obe vrsti, sta bili burno pozdravljeni od gledalcev, zlasil severne sestre so bile deležne iskrenih ovacij. Prvi je pozdravil češkoslovaške Sokolice prvi namestnik staroste SSK.l i.iigeibert Gangl in v pozdravnem govoru pouuarjai, da ne gre za zmago ene ali druge vrste, temveč za zmago sokolske ideje in sokoiske telovadbe. Nato je izrekla v imenu natelništva SSKJ topel pozdrav še načeiniea Ki z a Ska-larjeva. Obema jugoslovenskima govornikoma se je zahvalila za prisrčen sprejem in pozdrav načeiniea ČOS Marie iTovazniko.a, ki je govor zaključila z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru II. in Sokolu kraljevine Jugoslavije med živahnimi ovacijami občinstva. Obe tekmovalni vrsti sta se nato še medsebojno pozdravili s kratkim Na zdar« in Zdravo ., nato pa se je začela tekmovalna telovadba. Kot sodnice so bile od ČOS sestre Mahalo a, 1'eškova in Vokačeva, od SSK-J pa sestre Možinova. Šcpova in Trdino.a, med tem ko sta bili vodnici tekme obe sestri načelnici. Tekmovalke so tekmovale v obveznih in prostovoljnih vajah na gredi, dvovišinski bradlji in v preskokih čez konja na šir brez ročajev. Tekmovalke niso tekmovale po narodnosti, marveč so bile pomešane med seboj, kakor je določil žreb vrstni red. Najprej so absolvirale vaje na gredi. Na tem orodju so pokazale naše severne sestre izredno izurjenost. Videli smo prekrasne izvedbe, ki so zbujale vihar odotrava-vanja. Pa tudi naše Sokolice so se prav odlično odrezale, če pomislimo, da so bile na skupnem vežbanju komaj dober leden. Posebno pozornost so zbujale češkoslovaške Sokolice v prostovoljnih vajah na gredi. Na tem orodju so zadivile s svojimi izvedbami češkoslovaške Sokolice Foltova. Dekanov.i, Sretrova in Hrebrinova. Od JugosJovenk so bile na izredni višini sestre Hribarje-a, Rupnikova, Pustiškova in Gopurcnkova. Krasne izvedbe smo videli nato pri vajah na bradlji; tu so sestre Čehoslovakinje pokazale vse svoje zmožnosti tako pri obveznih kakor tudi pri prostovoljnih vajah. Zlasti odskoke, ki jih po navadi vidimo lepe pri članih, so sestre izvajale z največjo lahkoto. Posebno velik aplavz je doživela na bradlji svetovna prvakinja Vlasra Dekano-va, ki je izvedla prostovoljno vajo z vso lahkoto in eleganco. Izredno spretnost in izurjenost je pokazala tudi s. Vetrovski. Od Jugoslovenk sta se j>ostavill sestri Hribarjeva in Radivojevičeva. V splošnem pa so prevladovale na bradlji sestre Čehosio-vakinje. ki se jim pozna, da se pridno urijo na tem orodju. Pri preskokih čez konja, pri obveznih in prostovoljnih, so se postavile spet Čehoslovakinje, od naših pa sta izvedli prostovoljne skoke odlično sestri Hribarjeva in Radivojevičeva. Tekma, ki je bila izredno poučna, je pokazala, da so Čehoslovakinje na izredno visoki stopnji v orodni telovadbi, med tem ko se je pri naših tekmovalkah opazila majhni: vznemirjenost, ker so po večini mlade tekmovalke, ki so prvič nastopile na dokaj težavni tekmi, v splošnem moremo reči, da so bile naše kos Čehoslovakinjam pri obveznih vajah, medtem ko so jih pri prostovoljnih vajah Čehoslovakinje visoko nadkri- ljevale. Do Berlina bodo vse to Se nadomestile in zato lahko gledamo na uspehe naših Sokolic z najboljšimi nadami. Po tekmi je načeiniea SSKJ s. Skalarje a razglasila uspehe tekme, ki so naslednji: 1. Vlasta Foltova (ČOS) od 75 dosegljivih točk 72.3; 2. Božena Dobeševa (ČOS) 71.7; 3. Matilda Palfyova (ČOS) 71.4; 4. Vlasta Dekanova (ČOS) 71.3; 5. Ana Hrebrinova (ČOS) 711; 6. Marie Bcneševa (ČOS) 70.S; 7. Tuša Hribarjeva (SSKJ) 70.5; 8. Maja Veršfeva (SSKJ) <37-8; 9. Marta Pustiškova (SSKJ) 67.4; 10. Dušica Radivojeviče a (SSKJ) 06.6;' 11. Miroslava Burianova (ČOS) 66; 12. Marie šretrova (ČOS) 65.9; 13. Lidija Rupnikova (SSKJ) 65.8; 14. Jaroslava Bajerova (ČOS) 65.7; 15. Katica Novic (SSKJ) 65.4; 16- Olga Rajkovičeva (SSKJ) 64.6; 17. Angelina Gopurcnkova (SSKJ) 64.1; 18. Dragana Djordjevičeva (SSKJ) 62.4; 19. Marie Vetrovska (ČOS) 61.5; 20. Gerka Risova (SSKJ) 61; 21 Ančka K«ržano-va (SSKJ) 59.1; 2:i. Marija KaoiPeva (SSKJ> 57.5; 23- Jožica Mervarjeva (SSKJ) 41.7- Kot vrsta si je priborila ČOS 42S.6, SSKJ pa 400.3 točke. Po tekmi so si češkoslovaške Sokolice v spremstvu naših ogledale kljub deževnemu vremenu zanimivosti Ljubljane. Zvečer je bil prijateljski večer na Bellevue, v ponedeljek pa so se Čehoslovakinje z opoldanskim brzim vlakom odpeljale v Prago k nadaljnjemu urjenju do odhoda na berlinsko olimpiado. Novi grobovi. V nedeljo je umrla na Lavi v Celju v starosti 61 let šolska upra-viteljica v p. ga. Ivana Klemeneičeva, soproga šolskega upravitelja v p. g. Josipa Klemenčiča. Pogreb bo danes ob 17. iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. — V nedeljo je preminila posestnica ga. Otilija Lorgerjeva. Pogreb ugledne pokojnice bo danes ob 17. uri. — V Ljubljani je umrla ga. Marija Jurjevčičeva, žena upokojenega železniškega zvaničnika. Pogreb bo danes ob 15. uri. — Pokojnicam blag spomin, žalujočim naše sožalje! Stanovanjski urad Ljubljanskega velesejma potrebuje za 3. in 4. junija večje število sob, v prvi vrsti z eno posteljo. Prosimo, da se te sobe nujno javijo v pisarni stanovanjskega urada na glavni postaji pri izhodu. Uradne ure od pol 8. do 22. Telefon 27-20. Ljubljanski velesejem nudi svojim obiskovalcem ogled IETE predstav zastonj. 2 predstavi dnevno: ob y26. in 9. uri zvečer Svetovni artisti Vratolomne atrakcije Dresura živali. Salve smeha 3 Tayler, 4 Margilles, Farna, 4 Wei-mann, 4 Soundy's, 2 Barrisons itd. Od 30. maja do 8. junija. Pred paviljonom K, onferenca JNS v Zagrebu Zagreb, 1. junija, o. Danes je bila v hotelu »Esplanade« br.novinska konferenca JNS za savsko banovino. Konference so se poleg drugih udeležili senatorji Jovo Ba-njanin, dr. Peter Zee. dr. Josip Nemec, dr. Savo Ulmanski. bivši ministri Juraj Demet-rovič. dr. Lavoslav Hanžek, dr. Dragan Kraljevič, narodni poslanci dr. Juriša, inž. Horvat, dr. Markovič. prota Ivančevič. dr. Došen dr. Kalember. Cvetic. Sokolovič, Kovač. Novakovič. Fiz;r ter delegati sreskih organizacij JNS iz vse savske banovine. Kot gost sta iz, primorske banovine prisostvovala senator in mimster n. r. dr. Grga Andjelinovič ter narodni poslanec inž. Pa-strovič. Za predsednika konference je bil izvoljen senator dr. Jovan Banjanin. ki je inyl glavno poročilo o političnem položaju državi, o obnovi dela JNS ter o izpre-membi statuta JNS. Po njegovem poročilu je imel daljši govor o političnem položaju bivši minister Juraj Demetrovič. ki se je zlasti bavil z hrvatskim vprašanjem. Izvajanja Banjanina in Demetroviča so bila sprejeta z velikim odobravanjem. Po krajšem odmoru je poseben odbor predlagal listo novega predsedstva hano-vinskega odbora JNS za savsko banovino. Njegov predlog je bil sprejet soglasno. Izvoljeni so bili za predsednika banovinske-ga odbora Juraj Demetrovič. minister na r. iz Zagreba, za podpredsednika Matija Maksimovič, trgovec i/. Gospiča; dr. Matej Peric, odvetnik iz Osijeka; ter Milan Pavla-čič. posestnik iz Karlovca; za tajnika Josip Cvetič, narodni poslanec iz Zagrelia; za blagajnika pa Dušan Bujič, trgovec z Grubišnega polja. V banovinskem odboru so tudi iz vsakega sreza banovine 1 do 3 delegati, ki so jih predlagale sreske organizacije. Po i/.premenjenem statutu JNS je bil prav tako soglasno izvoljen izvršni odbor JNS za savsko, banovino, ki ima 21 članov. Po konferenci so imeli delegati skupen obed. Popoldne od 18. do 20 je bila prva seja novo izvoljenega izvršnega odbora, na kateri so bili podani referati o razmerah v vseh srezih savske banovine ter so bile določene smernice za nadaljnje organizacijsko dilo JNS. Kongres JRZ Predsednik vlade dr. Stojadinovič o programu in organizaciji Jugoslovenske radikalne zafedniec Beograd, 1. junija. Prvi državni kongres Jugoslovanske raci kalne zaj^dnice je bil 0 tvor j on danes dopoldne v prostorih JRZ v Beogradu. Na kongres je pr šlo po službenem poročilu okrog 500 delegatov iz vseh krajev države. Navzoči so bili tudi mnogi poslanci in senatorji, ki pripadajo JRZ. ter vsi ministri razen ministra vojske. Predsedoval je ministrski predsednik dr. Stojadinovič, ki je uvcd>ma predlaga! vdanostne brzojavke Nj. Ve], kralju ter vsem trem namestnikom. Glavna točka današnjega dnevnega reda je bilo poročilo predsednika dr. Stoja-dinoviča. ki je o programu JRZ izjav/l med drugim: Naša stranka je za monarhijo in za narodno dinastijo Karadjordjevičev. Mi smo za monarhijo, ker verujemo, da je za našo državo edino mogoča Vladavina. Brez mo. narhije ni Jugoslavije! Brez Jugoslavije ni življenja! Naša stranka je tudi za dinastijo Karadjordjevičev, ker je izšla iz naroda in ker j«3 že pred več ko 100 leti vezala svojo usodo na u=odo sprva srbskega naroda in nato na usodo vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker je vzpostavila narodno svobodo in parlamentarni režim pod velikem kraljem Petrom I in zedinila Ju gosjo vene pod viteškim kraljem Aleksandrom I. Mar mislite. da so streli plačancev 9. oktobra 1934. v Marseillu zadeli samo osebnost našega kralja? Ne! Ne, zadeli so v srce Jugoslavijo Preko kralja so hoteli uničiti njegovo državo. Na vso srečo so se naši sovražnvki hudo prevarili. Kralj je padel, kralj je umrl. v svoji veji k i oporoki pa je določil visoke namestnike, da izvajajo kraljevsko oblast. Na prestolu Jugoslavije je danes naš ljubljeni kralj Peter II. Naša dolžnost je dvojna, da pomagamo do polnoletnosti kralja, kraljevskemu namestništru p> izvrševanju njegove visoke dolžnosfi, da obuvamo in ja-čLmo Jugoslavijo ter da se zberemo okrog prestola uprti z o5mi v mladega kralja, našo bodočnost in nage upanje. Prijatelji in neprijatelji naši 6o lahko videli, da je Jugoslavija močna in solidna ■tvorbe, zelo trdno zgrajena ladja, ki lahko prestane tudi največje viharje- Jugoslavija ima seveda kot relativno mlada država tudi svoje težave, ki se v glavnem tičejo njene notranje ureditve. Toda katera država nima svojih skrbi? Poglejte okrog nas, nikjer ne bosite našli države, v kateri ne bi bilo treba reševati zelo težkih vprašanj. Videli boste, da je pri nas bolje. kakor pri mnogih in mnogih. Sedem dobrih in sedem slabih let Prišli ste v Beograd iz raznih krajev države. Videli ste nepregledna polja budno obdelane zemlje, kjer dosega pšenica višino človeka, kjer koruza naglo raste. Letina bo leios ogromna. Edini problem je ta, da dosežemo čim boljše vnovčenje tc letine. To ie vsa naša »nesreča«. In za^o smo mi, ki smo na vladi in blizu vlade, srečni, da bomo po vsem sodeč, imeli odlično žetev, kot znamenje sedmih dobrih let po sedmih slabih letih- Pa se še zmerom pri nas najdejo ljudje, ki bodo nagubanih lic in nezadovoljni rekli: »Da, da. rodilo jc dobro, ali baš to je nesreča, ker bo cena padla. Taki so oni večni nezado-voljneži, ki ne vidijo, kejj pomeni dobra letina za ves narod. Oni ne vidijo, da je najvažnejše: ne biti lačen! Vprašajmo se. kako bi bile druge države srečne, ko bi imele žitnico kakršno imamo mi. Sankcije niso katastrofa Kvapteta našega lesa je znana nc samo v Evropi, nego tudi širom sveta. Sedaj imamo male neprijetnost zaradi sankcij, ali pa so sankcije kakšna katastrofalna nesreča b za vse večne čase zadela našo lesno industrijo? Jasno je, da niso, nego da pomenijo Je trenutno malo manj predaje našega lesa v tujini. Ne smemo pozabiti osnovnega dejs/va. da smo mi po svojem lesu zelo bogata država, in da v našem lesnem bogastvu leži velik vir naše gospodarske prosperi/efe. Prav tako veliko bogastvo pa najdete pri nas tudi tedaj, če se govori o rudnih zakladih. V državr imamo baker i železo 1 svinca i premoga i soli. pa celo zlata in srebra. Turizem donaša danes naši državi več kakor izvoz kateregakoli produkta. Gospoda, mi smo velika in s pri rodnim bogastvom obdarjena dežela. O prejšnjih režimih Kar pa nam manjka, to je malo več sloge in medsebojnega razumevanja, spoštovanja tujih nazorov, iskrena želja po bratskem sporazumu. Srbi, Hrvati in Slovenci morajo skupno v atmosferi zaupanja graditi notranji ustroj svojega lastnega doma. V tem pogledu smo doslej največ trpeli po integralnih »patriotih«, ki so se proglasili za edine čuvarje Jugoslavije, za edine borce za državno in narodno edin-stvo. Danes v očeh teh ljudi celo naša stranka JRZ ni dovolj nacionalna. Nacionalni so samo pohorci, JNS! A kaj smo mi, gospoda? Kaj je g. dr. Korošec, ki se je s svojimi prijatelji boril za jugoslovenstvo že pred polomom Avstrije v dunajskem parlamentu? Kaj je g. dr. Spaho, katerega prijatelji muslimani iz Bosne in Hercegovine so s puškami v rokah sprejeli avstro- ogrsko okupacijsko vojsko, kasneje ramo ob rami šli s pravoslavnimi brati Srbi v borbo za prosvetno in versko avtonomijo? Kaj sem jaz, gospoda, katerega praded je kot menih-Dobošar in vojvoda že pred sto leti zaklinjal Srbe, naj se nore za svobodo zlato«? In kaj ste vi vsi tu, gospodje, aii sme kdo reči, da ste anacionalni elementi ? Od leta 1932. pa vse do pred 11 meseci, so vladaii v tej državi ljudje iz JNS pod raznimi vladami in firmami. Vsak dan in sleherno uro na dan so se trkali na prsa in prisegali na državno in narodno edinstvo, med tem pa, ko bi oni morali svoje edinstvo izvajati, je bil g. dr. Korošec interniran na Hvaru, dr. Maček v zaporih v Mi-trovici, dr. Spaho aretiran v Sarajevu, pri meni pa so se vršile policijske preiskave. In zato ni nikako čudo, da so nam ti gospodje poleg drugih mnogih skrbi pustili v zapuščini tudi nerešeno hrvatsko vprašanje. Ali ni zares čudo, da ima gospoda pri JNS danes pogum, da nam sedaj kliče, da hrvatsko vprašanje ni rešeno in da hrvatsko vprašanje še zmerom obstaja. Aii smo mi iz JRZ krivi, da to vprašanje obstaja? Pa čeprav so nam zapustili v dedščino mnogoštevilna in zelo težka vprašanja, imamo mi, gospodje, trdno in dobro voljo, silo in energijo, da vsa ta vprašanja uredimo. JRZ in hrvatsko vprašanje V naši JRZ je danes zbrano največje število Srbov, Slovencev in bosanskih Jugoslo-venov, to je velika večina naroda iz vse države pod vodstvom ene in iste ideje z enim in istim programom, če število Hrvatov v naši sredi ni veliko, nam to za sedaj ne povzroča nikakih skrbi. Izvajajoč svojo politiko popolne enakopravnosti vseh državljanov v tej državi, ravnajoč se po načelu enakosti vseh plemen in ver ter visoko spoštujoč euvstva vsakogar, bomo ustvarili v naši državi tako atmosfero medsebojnega zaupanja, v kateri bo tudi hrvatsko vprašanje, ki danes izgleda tako težko, vendarle mogoče lažje rešiti. Mi mislimo, da smo že s svojim dosedanjim delom mnogo doprinesli, da se to vprašanje vsestransko obravnava in njegova rešitev pripravi. Mi želimo, da bi bila objektivna in dobronamerna razprava o hrvatskem vprašanju mogoča tudi v bodoče, toda nihče naj iz te naše dobre namere ne izvaja zaključka, da bomo dopustili, da se uporabljajo pri tem metode, ki bi lahko rušile red in mir v državi. Kakor smo odpravili metode nasilja od zgoraj, tako bomo enako z najenergičnejšim nastopom in z vsemi zakonskimi sredstvi, ki so nam na razpolago, pobijali te metode, če se pojavijo od spodaj. Napoved samouprave V našem programu je naglašeno na. čelo samouprave v širokim obs-gu. To je naš politični ideal. Mi bomo delali za njegovo ostvaritev. že 11 let obstaja v našem javneim življenju ve!ik nesporazum. Mi smo bili vedno za najširšo samoupravo, drugi so zahtevali avtonomijo, tretji federacijo. Nihče pa med tem ni poda! točne definicije onega, kar je zahteval, in ni označil vsebine svojih želj. Mi smo za spoštovanje treh imen našega naroda. Mi smo za spoštovanje njihove enakopravnosti in njihovih tradicij. Mi želimo državno upravo v smislu narodnih želj in v skladu z njegovimi potrebami, prepuščajoč pri tem posameznim upravnim področjem, da urede svoje potrebe, adnanistrativne, go. spodarske in finančne ter druge, kolikor so v zvezi s posamezni kraji, a na način, ki to urejevanje ne dovede v nasprotje z državo in njenimi potrebami. Pripravljajoč izvršitev osnovne misli našega programa bomo stopili pred vas s predlog* za konkretno re.šitev teh naših, za narod Ln državno življenje tak0 važnih problemov. Mi imamo dobro voljo in dober namen, če najdemo enako razpoloženje tudi na drugi strani, verujemo, da se bo rešitev našla mnogo prej, kakor se nor-n. vadi misli. Politični zakoni V nadaljnjih svojih izvajanjih je dr. Stojadinovič rekel, da je vlada JRZ obnovila demokracijo in državljanske svoboščine. Brez pretresijajev je speljala državo iz težkega stanja na pravo jwt. Omogočila je tako svoboden razvoj političnega življenja. Zato se nadeja, da bo lahko v kratkem uveljavila tudi svobodoumnejše poliiične zakone. Poprej pa je treba odstraniti elemente neredov, ki hočejo zlorabljati svete dobrote narodnih svoboščin. Vlada bi grešila proti življenjskim interesom državč, če ne ti bila oprezna pri izbiranju trenulKa za politično reformo. Lahko je paradirati na zborovanjih z zahtevo po nujnem uveljavljanju političnih zakonov. Mi pa, ki nosimo odgovornost za vsako usodo domovine, za red in varnost, moramo računati z dejstvom, da imamo tako na desni kakor na levi otra-ni ljudi, ki zlorabljajo državljanske svoboščine. V zaključnem delu svojega govora je g. dr. Stojadinovič nakratko označil osnovne smernice naše zunanje politike, nato pa govoril o organizaciji JRZ, ki je z današnjim kongresom dovršena. Ljudstvo se je z vseh strani navdušeno zbralo v novi stranki, ki je že prebrodila svoje začetne težkoče. Govor predsednika vlade so zbrani delegati večkrat prekinjali z odobravanjem in pritrjevanjem, ko je končal pa so dr. Sto-jadinoviču, dr. Korošcu in dr. Spahu prire-1 dili velike ovacijej >JUTRO« ponedeljska izd- Kongres Inženjerjev in arhitektov Proslava SSletnice Nikole Tesle — Prvo med javnimi deli: zveza Slovenije z morjem — Potreba izprememb v tehničnem študiju Bled., 1. junija Na binkoštrie pra/nike ie zasedal na Bledu 17 kongres naših inženjerjev in arhitektov. ki je bil slede na vlogo, ki pri-tiče inženjerskemu stanu v reševanju današnjih gospodarskih nenrilik. in posebej še, ker sc je vr v noč. vel. kralju Petru H. in pozdravna brzojavka predsedniku vlade, nato pa je imel predsednik Maruzzi globoko zasnovan govor c misiji, kakršna je naložena espe. rantu predvsem v današnjih časih gospo darskega kulturnega, socialnega in političnega razdora Završanov kvartet je zapel v esperantu -.Slovenec, Srb Hrvat«? in vnovič vzbu<>' vihar iskrenega navdušenja. nato pa je sledila dolga vrsta pozdTav nih nagovorov. Mimo drugih so izrazili najboljše želje kongresu delegat mednarodne zveze Rotkvič, zastopnik akademikov . esperantistov dr Lapena iz ZagTe-ba. zastopnik delavsk:h esperantistov Ko-larič, zastopnik katoliških esperantistov Golobi* z Jesenic, v imenu slepih esperantistov Levstik iz Ribnice in maLj Fancek iz Zagreba, zastopnik grafičnih delavcev Preksavec iz Zagreba. odposlanec bolgarskih esperantistov Krestanov in zastopnik avstrijskih esperant stov Romporch iz Celovca. Ko so izrekli svoje pozdrave še Glavna skupščina inženjerskih komor Obenem s kongresom Združenja inženjerjev in arhitektov se je vršila na Bledu tudi glavna skupščina inženjerskih komor pod predsedstvom g. inž. Lenarčiča, predsednika Zveze industrijeev. Skupščina je bila v ponedeljek v dvorani Zdraviliškega doma. Udeležili so se je delegati inženjerskih komor iz Ljubljane, Zagrebi, Novega Sada in Beograda. Poročila uprave so zborovalci soglasno sprejeli. V dis- kusiji so se obravnavala razna pereča vprašanja. Zborovalci so se soglasno izrekli za vse resolucije, ki so bile že sprejete na skupščini Združenja inženjerjev in arhitektov, ker so člani komor hkratu tudi člani združenja. S skupščine sta bili odjio-slani vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. pozdravna ministru /a trgovino in industrijo. Isperantisti so se zbrali IX. kongres jugoslovenskih esperantistov je bil mogočna manifestacija za uveljavljenje mednarodnega jezika v slovenskem, Ljubljana, 1. junija. Med prireditvami, ki so nam jih prinesli binkoštni prazniki, je dal deveti kongres jugoslovenskih esperantistov Ljubljani še posebno izrazat pečat. Tramvajski vozovi so se za to priliko okrasili z narodnimi in e spe ran takimi zastavicami z zeleno zvezdo, v ve* kimi jugoslovenskimi :n e&peraintskimi zastava-mi je bil okrašen Kongresni trg pred Filharmonijo, kjerse je vršil glavni dej kongresa, na Gradu pa je vse praznične večere blestel velik napis v električnih žarnicah »Bonvenon« ta v mednarodnem jeziku klical gostom iskreno dobrodošlico. Prvi kongresisti po prispeli že v soboto dopoldne, glavni dotok pa se je začel šele proti večeru, ko sta zagrebški potniški in brzi vla,k pripeljala številne delegacije iz vse države. Organizacija sprejema je bila prav posrečena im na goste je napravilo kongresno mesto že na kolodvoru, ki je bil ves v narodnih in esperantskih zastavah, močan vtis. Vrsto prireditev je otvorila akademija v dvorani Kazine, za katero je vse točke pripravil zaslužni pionir esperantske kulture prof. Modrijan. Poleg delegatov in drugega občinstva so večeru prisostvovali tudi nekateri predstavniki javnega življenja. med njimi predsednik mestne občin« dr. Adie. šič in predsednik apelacijskega sodišča dr. Golia. Za uvod umetniškega programa, v katerem je zlasti mnogo zaslužene pohvale žela pozdravna deklamacija gdč. Trtnikove v lepi gorenjski narodni noši, je godba Zarje zaigrala marš »Vivu Espe. ranto!«, predsednik pripravljalnega odbora Kozlevčar pa je imel pomemben po- zdravni nagovor najprej nato v mednarodnem jeziku Ginljiv prizor se je nudil občinstvu. ko je nastopila slepa deca iz Zagreba in v esperantu odpela dve pe»mi, nato pa izpričala svojo privzgojeno glasbeno kulturo še na tam. buricah. V nič manjši meri niso vžgale tri pesmi slepe esperantistke ta koncertne pevke gdč. Kranjčevičeve iz Zagreba. Pravega triumfa so bile deležne slovenske narodne ta umetne pesmi, ki sta jih zapela solist Mirko Dolničar ta kvartet Za-vršana ml. Pravi val navdušenja je vzbudila esperantska himna, ki jo je na koncu zapel kvartet ob spromljcvanju orkestra. V nedeljo je kongres nadaljeval s skupno mašo v uršulta.ski cerkvi, pri kateri je pater dr. Vetač iz Dubrovnika imej lepo pridigo v esperantu, slepa deca pa je prav tako v ' mednarodnem jeziku pela cerkvena pesmi. Ob 10-30 je sledila svečana otvoritev kongresa v dvorani Filharmonije. Zborovanju &o med drugimi prisostvovali tudi pokrovitelj dr. Natlačen, častni predsednik župan dr. Adlešič, predsednik apelacije dr. Golia ta finančni direktor Sedlar Spored je spet otvorila godba Zarje z esperamtsko himno, nato pa je goste pozdravil predsednik Kozlevčar, nakar je bil na njegov predlog izvoljen poseben kongresni odbor z dr. Maruz-zijem na čelu. Otvoritveno besedo je imel ban dr. Natlačen, ki je podčrtal pomen esperantskega gibanja za zbližanje med narodi ta za svetovni mir, nato pa je Se župan dr. Adlešič v kratkem nagovoru naglasM pomen mednarodnega jezika za male narode. Med iskrenim odobravanjem sta bili sprejeti vladnostna brzojavka Nj. Zašumi in zakipi, žejo hitro pogasi. Naj bo staro, naj bo mlado, pije CLIO limonado! Obiščite paviljon »CLIO« začetkom velesejma, levo! ———mm Znamka Elegantnih, kakovostnih in času primernih oblrk. Presenetljiva je naša nova kolekcija Jankerjev in letnih kaša hlač „TIVAR OBLEKE". zastopniki krajevnih edta-ic iz Jugoslavije, je predsedujoči zaključil zbor. Akademijo in slavnostno otvoritev kongresa je prenašala radijska postaja, in ker je oddajo prevzemal tudi dunajski radio, so mogli manifestaciji naših esperantistov prisostvovati poslušalci z vsega sveta Popoldne ie nato« za.cedala skup- ščina v mali dvorani Kaz ne. ki jo je ob številni udeležbi delegatov vodil predsednik Jugoslovenske esperantske lige dr. Maruzzi. Skupščina, je sprejela nekaj važnih sklepov na področju svoje organizacije. Hkratu je bilo določeno, da se bo prihodnji kongres vršil v Zagrebu kjer bo tudi za prihodnje leto ostal sedež zveze. Davi se je kongres nadaljeval s strokovnimi sejami delavskih, sklepih in učiteliev — esperantistov. Posamezne skupine so si ogledale še zbirke Narodne galerije in Narodnega muzeja ter razstavo slik bra. tov Vidmarjev v Jakopičevem paviljonu, ob 19. pa se je v Delavski zbornici vršila zaključna seja kongresa. LJubljana čez praznike Ljubljana, 1. junija. Deževna ste bila božič in velika noč in zdaj smo imeli tudi deževne binkošti'. da so šli vsi načrti za izlete po vodi. Spričo slabega vremena so ljudje polnili kinoinato-grafe in gledališče, a prav dobrega obiska je bil deležen tudi Ljubljanski velesejem. Brata Vidmarja razstavljata Med prireditvami, ki so o binkoštnih praznikih vzbudile največ upravičene pozornosti, je brez dvoma kolektivna razstava slikarjev Nandeta in Draga Vidmarja v Jakopičevem paviljonu. Razstavo, ki se vrši pod okriljem »Slovenskega lika«, je v petek zvečer otvoril pred številno zbranim občinstvom konservator dr. Štele, ki je še posebej pozdravil inšpektorja Dolenca za bansko upravo, načelnika kulturnega oddelka dr. Moleta za mestno občino, predsednika dr. Windi-scherja in upravnika Zormana za Narodno galerijo ter poljskega generalnega konzula dr. Fiedler-Albertija z gospo soprogo iz Zagreba. Potniškega letala z Dunaja ni bilo Danes bi morala biti tudi vzpostavljena redna letalska zveza na progi Dunaj-Gra-dec-Celovec-Ljubljana-Sušak, a izredno slabo vreme je to preprečilo. Na ljubljanskem aerodromu so sicer uredili vse potrebno za sprejem potniškega aviona in prvih gostov, a že' dopoldne so bili brzojavno obveščeni, da je polet odložen in da prispe potniško letalo s prvimi gosti šele jutri, a avstrijski letalski funkcionarji in odlični gostje pridejo z letalom v sredo in bo na aerodromu slovesen sprejem. Birma Včeraj in danes je škof dr. Rožman v stolnici birmoval otroke, in sicer jih je bilo letos oba praznika pri birmi 1798, to je nekoliko manj kakor lani. Izostal je dotok birmancev iz neposredne ljubljanske oko- lice in pa z Dolenjskega, kjer je škof g. dr. Rožman nedavno birmoval. Mezdno gibanje stavbinskega delavstva Danes dopoldne se je vršilo v dvorani Delavske zbornice zborovanje stavbinskega delavstva, na katerem sta govorila gg. Le-skovšek in Kopač. Po obširni, precej burni debati je delavstvo zaradi neprimerno nizkih mezd soglasno sklenilo, da ne sprejme pogojev delodajalcev, ki so jih stavili na anketi v Delavski zbornici. Da bi se ognili stavki, so delavski zastopniki izjavili, da so pripravljeni znižati zahteve. Ker pa na to delodajalci niso pristali, je delavstvo sklenilo, da stopi jutri v stavko, in sicer za zahteve, ki so bile v tarifni pogodbi prvotno naznačene. želimo ta upamo, da bo vendarle dosežen sporazum in da ne pride do stavke, ki bi gotovo imela neprijetne posledice za obe strani. Treba je le nekoliko uvidevnosti na obeh straneh! Smrtna žrtev noža V Mateni vasi sta se 18-letni posestnikov sin Tone Kumše in neki njegov sosed že dalje čase gledala po strani, a 22. maja sta si skočila v lase. Med prepirom je nasprotnik potegnil dolg kuhinjski nož in ga zari-nil Kumšetu med rebra. Bojevitega fanta so orožniki aretirali in spravili v Ljubljano, Kumšeta so pa morali naglo prepeljati v ljubljansko bolnišnico, kjer mu pa vsa umetnost zdravnikov ni mojrlr rešiti mladega življenja. Danes dopoldne okrog 11. je Kumše umrl. Košir je umrl za poškodbami Dne 22. aprila je delal 30-letni delavec Viktor Košir iz Radeč v kamnolomu. M«d kopanjem sc je nenadno u trd al plaz zemlje in mladejra delavca zasul. Nesrečnežu je zlomilo hrbtenico in so ga v brezupnem stanju prepeljali v ljubljansko bolnišnico kjer je včeraj umri. Veliko zanimanje ia velesejem Naš velesejem, ki je letos zares v vsakem pogledu sijajno pripravljen, pester ta zanimiv, ima letos smolo. Deževno vreme je na binkoštne praznike marsikoga odvrnilo od poseta, ki pa je bil navzlic temu zelo velik. Prispelo je veliko število zunanjih posetnikov in tudi Ljubljančani si niso pustiil vzeti priilke, da posetijo to odlično prireditev, saj vedo že vnaprej, da jim velesejem vsako leto nudi kaj novega in privlačnega. Takoj v nedeljo je prispela na velesejem skupina koroških Slovencev, ki so se pripeljali iz Celovca na poset vele-sejmske prireditve. Organizacijo tega skupnega izleta so avstrijska oblastva olajšala s tem, da so izdala skupni vizum za vse izletnike. Nenavadno veliko interesentov je prispelo tudi iz južnih krajev naše države, zlasti iz Beograda in Severne Srbije. Nadalje je velesejem posetilo 15 izletnikov iz Benetk, najavljenih pa je še več skupin iz Italije. Ker je v nedeljo in ponedeljek skoro ves dan po malem deževalo, so se razmeroma številni posetniki mudili predvsem v paviljonih, kjer je bila zaradi tega precejšnja gneča. Zlasti v paviljonu, kjer je prirejena gostinska razstava, je bilo vedno vse polno ljudi, že prvi dan je pokazal, da je ta zares skrbno pripravljena in zanimiva razstava posebna privlačnost letošnje prireditve. V kupčijskem pogledu slabo vreme ni prav nič škodovalo. Za presojo našega gospodarskega življenja je velesejem nekak barometer. Letošnja prireditev je že v prvih dneh pokazala, da se v našem gospodarstvu navzlic težavam in sankcijam uveljavlja duh svežega življenja in optimizma, ki se kaže v tem, da se kupci hitreje odločijo za nameravan kup, kakor morda pred leti. Značilno je v tem pogledu, davso bile te dni sklenjene že razveseljive kupčije. Tako je prodanih že lepo število garnitur pohištva, mnogo avtomobilov in tudi v nekaterih drugih strokah so bile takoj v začetku sklenjene pomembnejše kupčije. Veselični del velesejma je zaradi slabega vremena morda največ trpel. Posetniki so bili deloma tudi prikrajšani pri velesejm- skem varieteju. kjer je. kakor znano, prost vstop in ki je prava atrakcija. Ker se je moral ta variete vršiti v pokritih prostorih velesejma, so morale odpasti nekatere najzanimivejše točke, ki se dajo izvajati samo na prostem. Veliko znimanje je vzbudila takoj prve dni tudi razstava Zveze gospodinj z velemestno modno revijo, ker je bilo pri vseh predstavah polno posetnikov. Posebnost letošnje modne revije pa je ta, da je spored revije vsak dan drugačen. Za prihodnje dni je spored naslednji: * V torek 2. junija bo dan mladega dekleta, saj zasluži naša mladina, da ji izkažemo vso pozornost. Spremljali bomo mlado dekle od jutra do večera na vseh njenih potih. Videli jo bomo, kako hiti v šolo, kako ob prostem času pomaga v gospodinjstvu, videli jo bomo, kako se obleče za šport, na potovanje, gledališče in ples. Vesel igrokaz gojenk gospodinjske šole na Mladiki bo še prav poživel dan mladega dekleta in seveda dobrih naukov za potovanje, ples in šport tudi ne bo manjkalo. Revija v sredo bo posvečena rodbini. Vsi važnejši dogodki našega življenja se odigravajo v rodbini. Poroka je rodbinska slavnost, ki bo na revij inajlepše prikazana. V rodbinah pa se odigravajo tudi žalni dogodki, ki zbližajo člane rodbine in sorodnike. Tudi ta program bo imel svoje poučno predavanje. * Pri težki stolici, naoihnjenosti. glavobolu, zaradi zapeke, izčistita ena aH dve časi naravne PRANZJOSEFOVE grenčice nrebavilr ^i&ANZ-JOSEFOVO vodo ••> radi tudi bolniki, ld leže smatrajo za dobroto. Ogl. rtg. & fn jo i U «r. 16485/86 KAVA HAG % VARUJE VAŠE SRCE PRISTNA, ZDRAVA ZRNATA KAVA NAJFINEJŠE KAKOVOSTI. ZAJAMČENO OPROŠČENA KOFEINA Državno prvenstvo v lahki atletiki Letošnje lahkoatletsko prvenstvo Je nudilo prav klavrno sliko — Naš sedanji način tekmovanja se mora izpremeniti Na zadnji g'avni skupšičini JLAS v decembru lanskega leta so kakor znano slovenski klubi ostali v manjšini s svojim predlogom, naj bi se obdržal do tedaj veljavni način tekmovanja uuošlev za vsakoletno prvenstvo države. Z glasovi zagrebških delegatov je bil končno osvojen predlog dela uprave, po katerem se uvajajo za m<,štveno državno prvenstvo štirje razredi, približno odgovarjajoči kakovosti in i:tnožno**ti tekmovalcev, od najboljših do začetnih. Ker tehnični odbor saveza tudi izpreminjevalnih predlogov slovenskih klubov ni upošteval, so se morali seveda podrediti, če niso hoteli rušiti discipline. S tem. da so prevzeli novi način tekmovanja, seveda še n.i rečeno, da je padla zadnja beseda in upamo, da se bo na letošnji skupščini to vprašanje rešilo, kar je tudi nujno. Klubi kot celota so z nastopom na t c« n prvenstvu pokazali svojo voljo do pozitivnega dela. vendar je bil videz tega tekmovanja vkljub vs.mu zelo neresen-\ prašanje je, če je tako pojmovanje športa še pravilno- Rezultati, ki so bili pri tem tekmovanju doseženi, so razen par izjem le povprečne vrednosti. Res jc, da je zaradi slabega vremena bil teren zelo težak, -vendar je tudi velika večina tekmovalcev pokazala premalo volje za nastop. Slika, ki se je od prejšnjih tekmovanj, kjer je nastopalo na moštvenem prvenstvu po več sto atletov spremenila do žalostnega stanja, ko so nastopili le po dva ali nekaj ■več atletov v vsaki disciplini, ne more biti za naš lahkoatletski šport prav nič razveseljiva. Pred važnimi tekmovanji, meddržavnimi srečanji in pripravami za olimpiado bi bilo vsekakor nujno, da bi se prireditve večjega obsega organizirale na drugačen, resnejši način. ) V prvi polovici tega meseci čaka našo državo važno srečanje v dvoboju s Čeho-slovaki- Iz rezultatov letošnjega moštve-nega prvenstva je seveda težko ugotoviti formo posameznih atletov, ki pridejo v poštev za reprezentanco. Treba bo zato upoštevati uspehe v Gradcu, oziroma onih atletov iz Zagreba in Beograda, deloma iz troboja, ki je bi! prav te dni v Bukarešti. V državno reprezentanco za Prago bo moralo priti vsaj 6 do 7 Slovencev, med njimi ing Stepišnik. Bmčan in Zupančič od ."lirije ter Krevs, Goršek in Gabršek od Primorja. Goršek je trenutno v odlični formi in je brez vsake konkurence tekel v nedelijo na 800 m 1:59.8 kar je samo za nekaj desetink slabše od obstoječega državnega rekorda. Tudi ing. Stepišnik je v stalni zelo dobri formi- Ostali uspehi doseženi na letošnjem moštvenem prvenstvu, .ki pa še ni zaključeno — saj se v Zagrebu celo pričelo še ni in lahko traja do 12. julija — so le srednje vrednosti. MLADIM MATURAM in ženam pomaga l>o večkratni nosečnosti naravna FRANZ" JOSEFOVA voda — grenčica največkrat že v malih količinah, za redno delovanje črevesja. oeri. s. ftr 3ftf7v3o V necaeljo so bili doseženi tile uspehi: V Ljubljani 100 m: (I. razred) 1 Skušek (Pr.) 114?. 2. Stropnik (1) 12.4, 3. Safošnik (I) 12.8. 111. razred 1 \Veibl (Pr-) 12.2, 2- Riher (I) 12.8. 3 Košir in Tiran (Pi.) 13. 800 m. I. razred; Goršek (Pr.) 1:59.8!, brez posebne konkurence, zelo težak teren. 2. Srakar F- (Pr.) 2:04-6, 3. Bručan (I) 2:07.2. 1500 m, 111. razred juniorji: 1. Košir (Pl) 4:24.1. Košir je velik talent 2. Tiran (PL) 4:38.2. Troskok I. razred: 1. Svetek 1232. 2- Je-irančič 1183, 3 Griinfeld 114/. 4. Safošnik 1098 (v.si Ilirija). Daljina III razred: 1. Pregelj (Pl) 544, 2. Vider (Pl) 502, 3. Karneluti (I) 302. Disk. I- razred: ing. Stepišnik (I) 5835, 2. Kajfež (Pr.) 3443, 3. Jeglič (1) 3586- II. razred 1. Banko 3015, 2. Ilovar 23.16 (oba Ilir.). III. razred 1. Kosec (Pr.) 3300, 2 Pogačnik 2944, 3. Pavlin 2013 (oba Ilir-). Kepje I. razred: 1- Dečrnan (I.) 4078. 2- Pukel (I.) 4024, 3. Kajfež (Pr.) 3749, 4. Jerančič 3315- II razred 1 Ilovar 3635. 2. Banko 3401 (oba Ilir.) III. " razred. 1. \Vei-bel (Pr-) 2998, 2. Pavlin 2822.3. Pogačnik 2685 (oba Ilir.) c Skok ob palici* Skakal le Oroszy (II.) 3 m- Tek 10 km. Nastopil le Kvas (II.) 33:42 min. Skok v višino III- \ozred jun. Višino 140 dosegli: Bratovž in karneluti (oba 11.) ter Horvat in Razperger (oba Pl.) Štafeta 4 X 100 m III. razred: Nastopila le Planina v postavi Salehar. Pregelj, Rasperger. Vider 55-3 sek. Maraton v II. r. 13.26:} točk in v IV. r- 3748, skupno 17UH točk; Rapid v HI. r. 5 558 točk in v IV. r. 5203, skupno 10761 točk. Maribor samo v IV- r. skupno 2985 točk,-Železničar v I. r. 22.710 točk, v II. r. 10.178. v Ill.r. 6661 točk ter v IV. r. 4017 točk. skupno j vseli razredih 43-866 točk. Udeležba je bila precej številna, vendar je radi praznikov manjkalo več odličnih atletov. Med rezultati je posebno omeniti tek Kan-glerja na lO.ouU m, ki predstavlja s časom 32.58.1 nov državni rekord, ki pa radi pre-maiega števila navzočih sodnikov ne more biti priznan. V posameznih disciplinah so bili doseženi tile rezultati: tek 100 ni- 1. Stropnik in Venuti oba 12, 3. Vidic (Mrt.) 12-1; tek 2oo m: 1. Venuti (Ž) 24.4, Starašina (Z; 25-6. 3. Ledintk (Žel.); tek 400 m: 1. Koser (Mrt.) 56.8. 2. in 3-Mohamed (Ž) in Strucl (Mrt.) 581; tek 8(»o ni: 1. Ledinek (Ž) 2.14.6, 2. He-rič (Ž) 2.15.1, 3. Gomolj (.Mar.) 2-15.4; tek 1500 m: 1. Stefančič (Mrt.) 34.3. Strucl (Mrt) 4.36, 3. Cigler (Mrt) 4.37; tek 5000 m- 1. Podpečan (2) 17.16.2, 2-Hoš (Mrt) 18-03.1. 3. Skamlec (Mrt) 18.12; tek 10.00!) m: 1. Kangler (Ž) 32.58.1. 2-Krajnc (Ž); tek 110 zapreke- 1 Lipovšek (Mrt) 19.2, Fika (M-t) 20.2. 3.' Urbanek (2) 20.6; Štafeta 4\100 m: 1. Železničar I 47.6. 2-Maraton 1-49, 3- Rapid 50 6; skok v rišino: 1. Krajnčič (2) 1-60, 2.-4. Radoslavski (Ž) Verzel, Radič (R) 1.55; skok v daljino. 1. Fika (Mrt) 5.96. 2. Dov-jak (Ž) 5.69 3. Rusjan (Ž) 5.68; skok ob palici: 1. Fika (Mrt) 3 m, 2.-4. Vitko, Radoslavski, Kovač (vsi Ž) 2-80; troskok- 1. Kleut (Ž) 12.37, 2. Stropnik 11.80. 3. Cernec 11.13; met diska seniorji- 1. Mohamed (2) 34.63, 2. Puharič (Ž) 34.19-3, Radič (2) 31-65; met diska, seniorji: 1. Krajnčič (2) 31.15, Lužar (Mrt) 30.82. 3. Brence (Mrt) 30-33; met krogle seniorji. 1. Mohamed (2) 11.28, Urbanek (2) 10J3, Kleut (2) 10-84; met krogle juniorji; 1. France (2) 15.91, Radko (Mrt) 13.95. Linsner (Ž) 13.37; met kopja, seniorji. l. Basambo (2) 42.85, Musnig (R) 40.22, Puharič (2) 39.28; met kopja juniorji; 1. Lipovšek (Mrt) 42-46. Brence 34.40, Krajnčič (Š) 35.90; Tekmovanje je izvedlo tukajšnje poverje-ništvo pod vodstvom poverjenika g. Venu-tija in s sodelovanjem sodniškega zbora v popolnem redu- I Gimnazijski lahkoatletski miting v Celju V petek popoldne je bil na (ilaziji v Celju lahkoatletski miting dijakov in dijakinj drž. realne gimnazije v Celju. Doseženi so bili tile rezultati: Tek na 60 m, dečki: 1. Povh 8.9 2- Cri-pinšek 9, 3. Zah 9.9. Deklice: 1- Dolinar-jeva 8-5, 2. Mravljakova 9.1, 3. Bonačeva 9.2 Tek na 100 m: 1. Bonač M. 12.8, 2. Ti-schler R. 12.8 (prsna dolžina) 3. Gruden M. 12.9. Tek na 200 m: 1. Tischler 26.6. 2. Gradišnik Fedor 26.7, 3. Gruden 27-5. Tek na 150o m: 1. 2ohar O. 4:59.4; 2-Ograjensek S. 5:33.4. Skok r višino: Majcen B. Birea E., Ma-rinček M. in Bonač M., vsi štirje 150 cm- Skok v daljino; 1. Domitrovič V. 5.40. 2. Bonač 5.29. 3. Majcen 5.28. Troskok: 1- Majcen 11.40, 2. Marinsek 11.01, 3. Pirih M. 10 98. Disk: 1. Majcen 33.21, 2. Marlnček 31.17, 3. Ivančič A. 28.73- Krogla: i. Gradišnik Dušan 12.47, 2. Ma-rinček 12-31 3. Majcen 12.06. Štafeta 4x100 m: 1. VII. b razred 522,2. V. b razred 52.2, 3. VI b razred 54. Vmes so nastopile deklice z lepo uspelimi telovadnimi točkami in izvajale elemente gimnastike na udarce na gong, dočim je morala deška telovadba in telovadba na orodju zaradi hudega naliva odpasli. Na mitingu so bili doseženi lepi rezultati, dokaz, da je telesna vzgoja na celjski gimnaziji na lepi višini. Mitingu je prisostvovalo vse dijaštvo s profesorskim zborom, navzočih je bilo tudi mnogo staršev dijakov in drugih prijateljev mladine. Frank - Rebra II. Juniorji: 1. Dernovšek, 2. Smerdu, 3. Rebra I, 4. Frick- Prehodni pokal predsednika mestne občine celjske si je priboril Lazar- Udeležba celjskih klubov je bila zadovoljiva. Tromatch Praga* Bukaresta-Beograd Bukarešta, 1. junija. Včeraj danes se je vršil v Bukarešti lahkoatletski dvomateh med reprezentancami Prage, Bukarešte in Beograda. Zmagala je Praga s 122 točkami. Sledita Bukarešta 85 in Beograd 81 točk. Rada se peni, še bolj osvežuje, izdatna pri uporabi. Din N1VEA PASTA ZA ZOBE Normalna tuba 6.— Din, velika dvojna tuba 10.— Din. Blnkoštnl nogomet V čakovcu prvenstvo, v Ljubljani brzoturnir, v Celju dve mednarodni tekmi — Ljubljana je bila v Borovem V Mariboru Maribor, l. junija Včeraj in danes se je vršilo v Mariboru moštveno prvenstvo države v lahki atletiki. Kljub kompliciranim tekmovalnim propozi-cijam — delo tehn. referenta g. Dobrina, ki mariborskim klubom niso najbolje kon-venirale. so se tega tekmovanja udeležili prav vsi mariborski klubi (letos prvič v večjem številu tudi ISS« Maribor). Klubi so tekmovali v sledečih razredih; Maraton v II- in III. in IV. razredu. Rapid v III. in IV., Maribor v IV. razredu, le Železničar je nastopil y vseh štirih razredih. Posamezni klubi so dosegli tole število točk; Prvenstvo LNP se nagiblje h koncu. Na binkoštno nedeljo se je vršila v čakovcu prvenstvena tekma med ljubljanskim Her-mesom in SK čakovec. Cakovčanom se je posrečilo, da so se na domačih tleh temeljito revanžirali za svoj nedavni poraz v Ljubljani. Hermes je zaradi tega poraza padel na zadnje mesto. Ker je mariborski železničar svojo zadnjo prvenstveno tekmo prepustil Ljubljani par forfait, je tablica sedaj tale: Ljubljana 5 4 1 0 16": 5 9 železničar 6 2 1 3 8 : 12 5 ČSK 5 2 0 3 14 : 12 4 Hermes 6 2 0 4 10 : 19 4 Preostaja torej samo še tekma med Ljubljano in ČSK, ki se bo vršila v čakovcu. Ta tekma utegne še vplivati na zasedbo drugega mesta. Ako si čakovec izvojuje samo eno točko, lahko zasede II. mesto in potisne Železničarja na tretje. ČSK: Hermes 7:0 (2:0) čakovec, 31. maja. Ob velikem zanimanju občinstva se je danes vršila prvenstvena tekma med ča-kovečkim SK in ljubljanskim Hermesom. čakovčani so to tekmo smatrali kot nekako prestižno vprašanje, da popravijo poraz 0 : 5, ki so ga nedavno doživeli od Hermesa v Ljubljani. Revanža se jim je tudi posrečila. Hermes je dobil v svojo mrežo nič manj kot 7 golov. Domačini so igrali precej ostro. Sodil je g. Jordan. Jadranov brzoturnir V nedeljo j*3 Jadran priredil na svojem igrišču brzoturnir, na katerem so sodelovali poleg prireditelja še Amater iz Trbovelj. Grafika in Reka. Od vodilnih drugorazrednih moštev je torej manjkal samo Slovan. Reka—Grafika 1:0 V prvi tekmi je Reki uspelo revanžirati se Grafiki za nedavni jy>raz. V obojestran. I sko lepi tehnični igri je končno zmagala večja odločnost. Z rezultatom 1:0 se je Reka plasirala v finale. Jadran—Amater 2=0 Jadran, ki je letos odličen, je vendarle moral napeti vse sile, da je z 2:0 odpravil tehnično nadmočne Trbovljčane. Amater—Grafika 3:0 Takoj nato je Amater v tekmi za tolaži lni pokal porazil Grafiko Jadran : Reka 1 : 1 Ta tekma je spominjala na »zgodovinske boje« med Ilirijo in Primorjem. Gonilna sila Jadrana sta obe krili m srednji krilec. Toda takoj prve poteze so pokazale, da so Rečani kos tem trem dobrim igralcem Jadrana. Njihova stranska krilca sta Jadranovi krili povsem obvlada a, sicer odlični Marolt pa ni bil kos povezani igrj rečanskega tria Tako je Reka v polju dominLrala, dočim so se Jadra novci morali zadovoljti le s sporadičn'mi prodori. Prvi polčas je minil brez gola Proti koncu je sodnik izključil Jadranovo desno ZA VSAKO KOPELA, CIMEAN KOPALNO TABLETO ! zvezo. Vodstvo je dosegel Jadran z enajstmetrovko, proti kateri so Rečani protestirali. Slednjič pa se po t*"m:nutni blokadi Jadranovega gola znajde žoga z mreži. Jadrana. Rezultat 1:1 se tudi v podaljšku ni izpremenil. Reka je po dolgem času pokazala zopet enkrat lepo igro ter samo zaradi nemogočega terena ni zmagala. Med Jadranom in Reko je končno odlo-čij žreb za Reko, ki pa je vendarle šla brez pokala domov, ker pokala a. bilo... Celje : Admira (Gradec) 4:0 (3 s O) ' Celje, 1. junija SK Celje jc povabil za praznike v Celje graško Admiro. Gostje so prispeli v Celje v nedeljo dopoldne z avtobusom in so bili zaradi vožnje, nekateri pa, ker so še v prejšnji noči delali, precej utrujeni, kar je popoldne znatno vplivalo na njihovo igro. 2e takoj v začetku tekme, ki je bila v tlel-jo popoldne na Glaziji, se je vide-da 60 domačini na polzkih tleh sigur-nejši in pričeli so diktirati oster tempo. V 10. minuti je Ahtik po lepem prodoru po-tresel mrežo gostov. 1:0 za Celje. Nekaj cninint pozneje poviša Presinger II na 2:0. Graški vra4ar Saurug reši nekaj situacij zelo lepo, v 30- minuti pa ne more preprečiti tretjega gola za Celje po Presinger-ju I. V drugem polčasu je postala igra zaradii dežja precei monotona. Gostje so se trudili. da bi popravili rezultat v svojo korist, a jim ni uspelo- Tik pred zakljuekcm tekme pošlje Dimitrijcvič žogo v mrežo in postavi končni rezultat. Gostje 60 igrali prav lepo in požrtvovalno. a niso bili kos domačinom. Tekmo je sodil g Veble objektivno in v splošnem zadovoljivo. V nedeljo je Olimp na svojem igrišču premagal ljubljansko Svobodo v razmerju 4:2 (4:0). Vsem Vašim željam ustrezajo naše nove »Posebno Izdelane obleke". Najnovejši kroj, vestna izdelava, v kakovosti enakovredne oblekam iz dragega inozemskega sukna. TIVAR OBLEKE. Celje : Admira 6:1 (1:1) Celje, 1. junija. Danes se je vršila revanžna tekma med moštvom Celja in graško Admiro. V prvem polčasu je bila igra izenačena, po odmoru pa so domačini pritisnili ter bili stalno v premoči. Tekma je bila le delno zanimiva, ker je spet kvaril dež. Gole za Celje so zabili Pressingcr I v 40. min. prvega in v 6. in 11. drugega polčasa, Ahtig pa v 27. in 42. ter Gobcc II v 28. min. drugega polčasa. Častni gol za Admiro je zabil v 5. min. prvega polčasa Kcrt-ner. Sodil jc g. Veblc ležerno. V predtekmi je mladina Celja porazila mladino Jugoslavije s 4 : 0 (3 : 0). Zmaga SK Ljubljane v Borovem Borovo, 1. junija Danes je gostoval v Borovem SK Ljubljana, ki je igral proti močnemu klubu ta-mošnje tovarne Bata- Ljubljančani so pokazali zelo lepo igro ter so tudi zmagali z 1:0. Zmagonosni gol je zabil Pupo. Ostale nogometne tekme Beograd: Proslava 25-letnice BSK. Vien- na—Jugoslavija 3:1 (1:0). BSK—Slavija (Sofija) 7:1 (4:0). Jugoslavija—Slavija 6:1 (3:0). BSK—Vienna 1:0 (0:0). Zagreb: Turnir Hrvatskega Radiše: Gra-djanski—Bačka (Subotica) 7:2 (3:1). Hajduk (Split)—Sašk (Sarajevo) 4:0 (2:0). Drugi dan: Bačka—Sašk 5:2 (2:1), Gradjanski— Hajduk 3:0 (1:0). Zadnja tekma je bila v 37. min. drugega polčasa predčasno zaključena. ker so se igralci stepli. Subotica: Sand-2ak komb.—Hašk 4:1 (0:1). Sarajevo: Slavija—Hajduk 3:2 (3:2). Zadnja prvenstvena tekma. Slavija je prvak SXP. Praga: Bratislava : Sparta 1 : 0 (1 : 0). Slavija . Kladno 3 : 1 (1 : 0). Budimpešta : Italija : Madžarska 2 : 1 (1 : 0). Madžarsko olimpijsko moštvo: reprezentanca Krakova 3 : 2 (1 : 1). Dunaj : Rapid : Fcrcncvaros 5 : 3 (0 : 2). Austria : Triestina 2 : 1 (1 : 0), Austria : Ferencvaros 4 : 0 (1 : 0), Rapid : Triestina 8 : 0 (2 : 0). Bukarešta : Liverpool : Venus 4 : 1 (1 : 0). Brno : \Vacker (Dunaj) : Židenice 2 : 1 (1 : 0). Lvov : Admira (Dunaj) : Pogon 3 : 1 d : 0). Propagandni table tenis turnir v Celju Celjska Jugoslavija je priredila v nedeljo I. propagandni table-teniški turnir pod pokroviteljstvom predsednika celjske mestne občine g. Mihelčiča. Turnirja so 6« udeležili poleg državnega prvaka Marinka tudi člani Ilirije Lazar, Dernovšek in Smerdu iz Ljubljane ter vsi celjski klubi. Rezultaiti 60 bili: Single gospodov: 1. Lazar. 2. Dernovšek, 3- Marinko, 4. Čoh. Lazar - Dernovšek 3:0. Lazar - Marinko 3:0, Lazar - Čoh 3:0, Dernovšek - Marinko 3:1. Dernovšek -Čoh 3:1- Moitva: 1. Ilirija (Lazar - Dernovšek), 2. Jugoslavija, 3 SK Celje. 4. Olimp. Double gospodov: 1. Marinko - Smerdu, 2. Lazar - Dernovšek, 3. Čoh - Furlan, 4. Kolesarski poclsavez »Ljubljana« poziva vse včlanjene dirkače, da se gotovo udeleže dirke olimpijskega dne. ki bo v nedeljo 7. t- m. ob 14. na znani krožni progi Zgornja Šiška — Koseze — Podutik —• Glince — Dravlje — Z,g. Šiška (8 km), ki se prevozi petkrat- Dirkači se morajo javiti na startu najkasneje ob 13. z ozirom na važne zadeve v petek ob 20. pri Ame-rikancu seja vseh klubskih zastopnikov SK Ilirija. Redna seja upravnega odbora drevi ob 20-30 v damskem salonu kavarne Emona. Načelniki sekcij in drugi funkcionarji naj pripravijo izčrpna mesečna poročila. (Hazenska sekcija). Drevi od 18. dalje redni hazenski in lahkoatletski trening na igrišču za vse članice. BO*BOKOV IZDELEK: UNION, ZAGREB Šahovski turnir v Moskvi Moskva, 1. junija, XIII. kolo mednarodnega šahovskega turnirja se je končalo ta-ko-le: Lowenfisch je porazil Flohra, ostal« partije pa so ostale remis. Stanje po XIH. kolu je naslednje: Capablanca 9 in pol, Botvinik 8, Lflien-thal in Ragozin 6 in pol, Eliskases, Flohr, Kan, Lasker in Lovvenfisch 6, Rjumin 4 in poL Mariborski dogodki Maribor, 1. junija. Binkoštna sobota in nedelja sta bili v znamenju velikega navala na tukajšnje postaje. Gneča je bila zlasti na binkoštno soboto tolika, da so se vlaki morali pojačiti. Samo »Putnik< je v pred bin k o št nih dneh kasiral na prodanih vozovnicah preko 50.000 dinarjev. Ni pa bilo tradicionalnega bin-koštnega navala v okoliške izletne in pohorske in kozjaške planinske postojanke. Vzrok je bil v tem, ker je vreme kazalo nezanesljivo 6tanje. Na binkoštni ponedeljek pa se je ta nesigurnost umaknila neprekinjenemu deževju, ki je povzročilo, da so prišli razni lokali, predvsem kavarne v centru mesta, na svoj račun. Živahno vrvenje pa je bilo tudi okoli stolnice, kjer je mariborska in okoliška mladina bila deležna birmskega veselja. Karbeutz izpuščen Zaradi posrečenega alibija, ki ga je podal brezposelni šofer Karbeutz. kj je bil osumljen soudeležbe pri vlomu v tukajšnjo podružnico Zadružne gospoda!ske banke, je policija izpustila Karbeutza na svolxxlo. Preiskava se je obrnila v popolnoma drugo smer. Zbor brez govorov Zanimiv sestanek je bil včeraj na prvi praznik v gostilni »Vinskem hramu« v Vetrinjski ulici. Tamkaj so se namreč zbrali k občnemu zboru mariborski in okoliški gluhonemi, ki imajo tudi svojo organizacijo. Mnogi navzočni so z zanimanjem spremljali, potek občnega zbora, ki je bil brez vsakršnih govorov in ki se je vršil v znamenju zanimivega sporazumevanja z znaki, ki se ga poslužujejo gluhonemi. Pri volitvah se je izvolil pretežno dosedanji odbor. Objave Pevskj zbor Glasbene Matice bo imel drevi ob 20. važno pevsko vajo vsega mešanega zbora. JNAD Jadran. Drevi ob 30. bo v okviru notranjepolitičnega tečaja predavanje g. dr. Zalokarja- Svetovni nazori in politika. Po predavanju debata. Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Za mladino: Vaše ljubljence oblačite pri naa. — Prinašamo prekrasne letne obleke«, tudi v kombinaciji n. pr. Jankerje s primernimi hlačkami. Naše izložbe Vas vabijo. TIVAR OBLEKE. »JUTRO* ponedeljsfca izdaja Teden dni filma Zgodovina Srednje Afrike v filmu T seriji prvovrstnih filmov, ki n:im jih d;;je Elitni kino Matica, bomo videli v kratkem spet novo mojstrovino. Paramoun-tov film »Vihar nad Afriko«. Po »Kleopatri«, »Bengaliju« in »Križarjih« je to že četrti v \«rsti velefilmov. ki so v zadnjih dveh sezonah priskrbeli tej filmski družbi velik ugled. Seveda so tudi vsi ti filmi stali milijone. saj so zahtevali ogromne režijske stroške za inscenacije. Afrika je celina, kamor so uprte oči vseh velesil. Kolonialne države se dobro zavedajo. da je bodoče središče Afrike Sudan, ne morda Abesinija. Za Anglijo ni samo zaradi tega pomemben. ker veže Severno in Južno Afriko, ampak še bolj zaradi tega. ker je zemlja bodočnosti za pridelovanje bombaža, še važnejše pa je vprašanje vode. Peli in Sinji Nil se zlivata prav pri Kartu-mu, glavnem mestu angleško-egiptskega Sudnna. Ime Kartum je nerazdružljivo zvezano z boji Mahdija, ki je umrl pred petdesetimi leti. V Omdurmanu so ga pokopali v prelepem mavzoleju, toda dob.ro ni počival tam. Angleži so raztresli njegov pepel na vse vetrove — a vendar je še dandanes v Afriki na sfotisoče zagrizenih mohamedancev. ki jim je ime tega upornika sveto. Pred petdesetimi leti je po vsem svetu odmevalo M.ihdijevo ime. Okoli leta 1880. se je pojavil. Prebival je na majhnem otoku sredi belega Nila. V njem so videli Mo-hamedanci naslednika svojega preroka in obnovitelja njegove nekdanje moči. Verniki so pripovedovali čudeže o njegovi modrosti in pobožnosti. Nekega dne je dvignil množil e in začel oblegati Kartum. Izstradal je mesto in ga prisilil, da se vdalo. Tedaj se je, odločila Anglija, do bo posedla vmes. Poslala je generala Hicksa. enega svojih najboljših vojskovodij, proti upornikom, ki jih je bilo že 100.000. da niti ne govorimo a 20.000 angelih, ki so se borili v njihovih vrstah, kakor je trdi! UTahdi. llicks je p&dlegel. Potem so poslali Angleži še generala Gordona. ki se je nekaj let prej izkazal pri uporih na Kitajskem. Dobro je začel in vse je že kazalo, da bo zmagal. Toda iznenada se je obrnilo. Kartum je prišel v nevarnost, toda Gordon ga ni izpraznil, kakor mu je bilo ukazano, ampak je ostal. Tedaj so Mahdijevi pristaši mesto spet obkolili. Pričakovana angleška pomoč ni prišla. Bila je sicer poslana, tuda med potjo so jo mahdijevci napadli in jo zadržali. Med tem pa so razdražene tolpe vdrle v Kartum in hrabri Gordon je padel pod sulicami. Mahdijeva zmaga je bila popolna .Tedaj pa je Mahdi iznenada še tisto leto umrl. Po njegovi smrti je šlo vse navzdol, vendar pa je trajalo še dobrih deset let. preden je KifVhener nazadnje premagal mnhdijevce in pomiril Sudan. Leta 1898. je zavzel Om-durman in razdrl Mahdijevo grobnieo. Naslednje leto so nastali spet novi spori. Od druge strani so začeli siliti v Sudan Francozi in le malo .je manjkalo, da se takrat ni začela franeosko-angleška vojna. Pogled v življenje angleških čet. ki varujejo tam pod žgočim solncem v najtežavnejših razmerah gospodstvo svoje domovine. nam daje film »Vihar nad Afriko«. Dva oficirja angleške kolonialne armade stojita v središču. Tn ženska med njimi. Dva čisto različna tipa. Eden živ. brezskrben konjenik. drugi pa mrk in skrivnosten, iz takšnega lesa. iz kakršnega je bil ustvarjen legendarni polkovnik Lawrence. Učinkoviti prizori kažejo naporno službo in boje teh ljudi, ki se nikoli ne končajo. Tn to niso samo boji z domačini — še hujši so boji s prirodo in podnebjem. To je film o bojih angleških vojakov, ki nikoli ne poznajo konca vojne, o bojih na meji civilizacije. Edinstveno delo, ki ga nihče ne bi smel zamuditi. ZA ČASA GOSTINSKEGA KONGRESA se dajejo gospodom hoteljirjem GOSTILNIČARJEM, in KAVARNARJEM brezplačne pokušnje skrbno negovanih točilnih vin po raznih cenah (od najlažje do najfinejše kakovosti) — iz kleti Vinogradniškega veleposestva CLOTAR BOUVIER, Gornja Radgona. Te orezplačne pokušnje in najugodnejša ponudba so ves dan na razpolago v gostilni zastopnika, gospoda KAREL FAVAI Ljubljana 7 — Celovška cesta št. 44. IbJlt^E avarovanja o svojih stanovskih potrebah in težnjah Ljubljana, 1. junija. Zveza uslužbencev sociamega zavarovanja iz vseh krajev države je Ui...- a v nedeljo glavno skupščino v a.^ani OU^L>. Na zborovanje je prispelo 38 delegatov, ki so zastopali 13 organizacij. Otvoril je zbor predsednik dr. Atižija iz Zagreba. Kongres so nato pozdravili v imenu SUZOR in OUZD dr. Kuhelj, v imenu Zveze bolniških zdravnikov dr. Dereani, v imenu Po-koininskega zavoda dr. Vrančič, za Centralno tajništvo delavskih zbornic in Zvezo zasebnih nameščencev g. Golmajer, za Zvezo grafikov g. Kosem, za ORS iz Zagreba bivši - - ' sednik SUZOR g. Heramina, nato pa še zastopniki organizacij iz i.uz.e, o^v^^.jci, iz Ljubljane pa g. Petrič. Po uvodnem govoru dr. Adžije, ki je podal sliko sedanjega položaja uslužbencev socialnega zavarovanja Jugoslavije, in budi kratek pregled dela, je sledilo poročilo tajnika g. Flega, ki je v glavnem izpopolnil predsednikovo poročilo in pre-čital čianek o delu uprave, ki je objavljen v strokovnem glasilu »Socialni siuž-benik«. Glasilo prinaša tudi poročilo o stanju blagajne. Po poročilih nadzornega odbora "ie bila stari upravi podana razrešnica, nato je pa o nalogah, stanju in potrebah delavskega zavarovanja in zakonske zaščite 172 i rj er-\> fr* a ^oaa Srce, ledvice, živce, ženske bolezni, spolno slabost, notranje žlezde, nervozo, sklerozo, zdravi z uspehom naše najmočnejše pri-codno ogljikovo mineralno Radensko kopališče, Slatina Radenci (prt Mariboru). Od 15. maja vozi direkten vagon iz Ljubljane do Radencev brez prestopa. — Iz Ljubljane odhaja ob 7.20 zjutraj. delavca v Jugoslaviji poročal g. Sieiano-vič, o službenih problemih naših dne viličarjev m strokovnem osebju g. Pogran-čič, o poslovnem redu za krajevne organe osrednjega urada g. Mlakar, o služ-oenih in p.aeiinih odnosih uslužbencev delavskega zavarovanja g. Miletič, Hiit-ter iii Smajič. Za vsak referat so bili sestavljeni ustrezni odseki, ki so izdelali resolucije v smislu leefratov. Kongres je bil ob 13. prekinjen in se je nadaljeval ob 16. Sprejete so bile številne resolucije kakor tudi predlog o izpopolnitvi službenega pravilnika. Ena resolucija se tiče poslovnega reda za službo in uslužbence kakor tudi za samo ustanovo socialnega zavarovanja in bo predložena v uvaževanje SUZOR. Druga obširna resolucija naglasa potrebo čimprejšnje ureditve delavskih in plačilnih odnosov uradovih dnevničarjev in strokovnega osebja ter zahteva, da znaša odpovedni rok za dnev-ničarje dva meseca, po dveh letih tri mesece, po 10 in ali več letih šest mesecev. V primeru bolezni in nesposobnosti za delo pripada dnevničarjem in strokovnemu osebju po enem letu službe redna plača skozi šest tednov, a po tem še nadaljnjih šest mesecev polovica rednih dohodkov. V tem času se služba ne more odpovedati. Plače dnevničarjev in strokovnega osebja naj se regulirajo na osnovi njihove kvalifikacije in odgovornosti v službi na principu: za enako delo tudi enako nagrado! Minimalna plača dnevničarjev in strookvnega osebja, ki vrši dolžnost uradnika, po enem letu službe ne more biti manjša od plače najnižjega položaja in kategorije C, a plača dnevničarja-služitelja ne more biti manjša od minimalne plače kategorije D. Pri razpisu sitemiziranih najnižjih mest imajo prednost uradovi dnevničarji. Vse usiužbence-dnevničarje je treba zavarovati pri Pokojninskem zavodu y Ljubljani, a prispevke plačuje v celoti osrednji urad za zavarovanje delavcev. Med orožnimi vajami imajo dnevničarji in strokovno osebje pravico do rednih dohodkov, a službeno razmerje v tem času ni prekinjeno. H koncu zahteva resolucija, da se čimprej regulirajo službeni odnošaji lekarniških sotrudnikov in pomožnega osebja v uradovih lekarnah. Zvečer so se kongresisti zbrali v restavraciji Zvezdi, kjer je bil banket, a danes so napravili izlet na Bled preko Vintgarja. Krojač — dedič milijonov Ubožen šibeniški krojač, po rodu Slovenec, se je moral za svojo dediščino boriti — z gangsterji Sibenik. 1. maja Po Šibeniku se je te dni razširila vest. da je siromašni krojač Peter Bcrce. po rodu Slovenec z Bregane, postal milijonski dedič. Vest se je izkazala za resnično. Brat Petra Berceta Martin je pred 30 leti pobegnil z fhmaja. kjer je služil vojake kot enoletni dobrovoliec. ker so ga avstrijska oblastva preganjala zaradi njegovega nacionalizma. Kot vojaški begunec se je pretihotapil v Italijo, odkoder se je napotil v Ameriko. V Zedinjenih državah je več let opravljal najrazličnejša dela- Potem se je posvetil trgovini z nepremičninami in si pridobil znaten kapital. Pozneje je postal ravnatelj neke tvorniee in ie bil delničar neke železniške družbe. Ob smrti je bil lastnik velikega nebotičnika v Ne\vyorku. Decembra 1. 1034 je Martin Brce umrl za hudo srčno boleznijo. Ameriška oblastva so nekaj časa brezuspešno iskala dediče. Pa se je za dediča prijavila neka Margareta Fridmanova, češ. da je pokojnikova prijateljica in da ji je pokoinik pred smrtjo obljubil podedovanje- Pri tem se je Friedmanova poslužila zvijače- Pisala je pokojnikovemu bratu Petru v Jugoslavijo, da je Martin Berce zaradi raznih špekulacij čisto obubožal. Petru Bercetu se je videla reč Sumljiva, pa je to javil našim oblastvom in naš konzul v Newyorku g. Jankovič je ugotovil, da se je Margareta Friedmanova v družbi z več mladimi pustolovci hotela na sleparski način polastiti Bereetove zapuščine. Na intervencijo našega konzulata je ne\v>'or-ška policija aretirala Fridmanovo in več njenih pajdašev gangsterjev. Vse kaže zdaj, da bo šibenški krojač dobil milijone. Pravijo, da je vsa zapuščina cenjena na 20 milijonov dinarjev. Sam srečni dedič računa, da jih bo dobil le kakšnih 15 ko bo vse nepremičnine v Ameriki nrodal. ker fih kot tuji državljan v 'Ameriki nc more sam posedovali. Ali je Vaša koža MRTVA ali živa ? Zahteve samoupravnih hranilnic V soboto popoldne popoldne je imel Sa-vez hranilnic kraljevine Jugoslavije v Ljubljani svoj občni zbor, ki so mu prisostvovali delegati samoupravnih hranilnic iz vse države. Zveza jugoslovenskih hranilnic, ki je sama članica Saveza hranilnic kraljevine Jugoslavije, je opoldne priredila delegatom v hotelu Union kosilo, na katerem je številne delegate pozdravil predsednik zveze ravnatelj Pretner, za pozdrav pa se je v imenu gostov zahvalil predsednik Saveza zagrebški župan g. Rudolf Erber. Delegati so se nato podali na skupščino, ki je bila v magistratni dvorani v navzočnosti zastopnika banske uprave načelnika dr. Hubada in načelnika dr. Marna ter župana dr. Adlešiča. Skupščino je ot/oril predsednik g. Rudolf Erber. Po njegovem poročilu je imel g. Ivan Hiter daljše predavanje o postanku, razvoju in zaslugah slovenskih hranilnic. Med drugim je navedel vzroke, ki so dovedli do imobilnosti naših denarnih zavodov, in je moralo od 29 slovenskih hranilnic prositi za zaščito 12 hranilnic, dočim je ena prešla v likvidacijo. Govoril je še predsednik ljubljanske Mestne hranilnice dr. Kamušič, nakar je tajnik saveza dr. Račič podal obsežno poslovno poročilo, ki med drugim navaja, da so znašale hranilne vloge pri vseh hranilnicah v Jugoslaviji lani ob koncu leta 1950 milijonov Din (prejšnje leto 1968). Skupščina je še obširno razpravljala o uvedbi enotnih predpisov za poslovanje hranilnic, ki so potrebni, ker še nimamo enotnega zakona. Ob zaključku so bile sprejete naslednje resolucije: Savez hranilnic kraljevine Jugoslavije je na svojem 5- rednem občnem ztoru v Ljubljani 30. maja 1936 na podlagi podanih poročil soglasno sklenil naslednjo resolucijo; Ugotavlja se da dozdaj niso bile upoštevane vitalne potrebe naših samoupravnih hranilnic, navedene v številnih predstay-kah merodajnim faktorjem, zlasti pa v njihovi /Prošnji visokim upraviteljem kraljevine Jugoslavije« od junija 1935. Ker se zaradi tega samoupravne hranilnice. ki so najprimernejše ustanove za narodno varčevanje in v naši državi ne morejo uspešno razvijati ustvarjanja narodnega kapitala, apelira Savez hranilnic kraljevine Jugoslavije ponovno na merodajne faktorje ter jih prosi; . 1) čim prej naj se izda zakon o hranilnicah, ki naj ustvari enojno in sodobnim razmeram in jH)trebani primerno pravno podlago za ohranitev in uspešnejši razvoj samoupravnih hranilnic. Zakon naj izenači hranilnice kot občekoristne in dobrodelne zavode tudi z onimi privilegiranimi državnimi denarnimi zavodi, ki se pečajo z zbiranjem in upravljanjem prihrankov, t-.i. s Poštno hranilnico in Državno hipotekarno banko posebno glede davkov, taks. pospeševanja sodnega postopka, kreditiranja pri Narodni banki ter glede iz < zemanja hraml-hičnih terjatev od zaščitnih uredb, ker >e brez tega izenačenja očitno favorizirajo ti državni denarni zavodi, ki konkurirajo našim samoupravnim branilniiaiii. Z istim zakonom naj se istočasno derogi-rajo ali takoj novelirajo: a) člani 5., 4t). in 117. ž. zakona o Državni hipotekami banki ter h) člen 160. zakona o nespornem postopku v tem smislu, da- se more »lenar. ki je naveden v členu 5. zakona o Državni hipotekami banki (pupilni denar) neomejeno nalagati V samoupravne hranilnice kraljevine pigoslavije. Pripomniti j« treba, da je bil načrt zakona o hranilnicah izdelan že leta 1927. in da je bil s sodelovanjem Saveza hranilnic kraljevine Jugoslavije že predelan, tako da je bilo od meroda]ne strani napovedano njegovo sprejetje v zasedanju Narodne skupščine v 1. 1933. S tem zakonom , bi končno naše hranilništvo dobilo podlago, j kakor jo ima hranilništvo v vseh naprednih 1 dražavah. 2) Da se izboljša težaven položaj večjega •števila naših samoupravnih hranilnic, je potrebno; potekarna in občir.kka posojila ali anjr | a) da državni privilegirani in dozdaj fa- j vorizirani denarni zavodi s cesi)o prevzemajo od naših samoupravnih hranilnic hipotekama in občinska posojila ali b) da onim občinam ,ki so zadolžene pri svojih hranilnicah, podeljujejo posojila, da poravnajo obveze pri svojih hranilnicah. 3) Da se končno reši vprašanje likvidacije predvojnih avstro-ogrskih rent, ki so jih morale naše hranilnice dokupiti v korist države, kakor tudi vprašanje likvidacije avtonomnih posojil in terjatev pri Poštni hranilnici na Dunaju in v Budimpešti. 4) Da se brez odloga rešijo predstavke Saveza hranilnic kraljevine Jugoslavije, da se le-le izvzamejo iz uredbe o zaščiti kmetov ter iz prisilnega članstva pri združenjih bančnih zavodov. Nase gledališče Drama Torek. 2.: Zaprto (gostovanje v Kranju: Prva legija). Sreda, 3.: Tiran. Red Sreda. Opera Torek. 2.: Zaprto. Sreda. 3.: Kavalir z rožo. Red B. Drama. Poslednja dijaška predstava v letošnji sezoni bo v petek 5. t. m. ob 15-Uprizori se Laveryeva drama Prva legija. Veljale bodio cene od 14 Din navzdol. Opera. Pripravlja se uprizoritev Lchar-jeve operele »Vesela vdova« v novem Štri-tofovem prevodu, v novi zasedbi in insce-nacijii. Glavno vlogo ima Gjungjeneeva Dirigira kapel ni k Štritof. Premiera bo ob konou tedna. Koža, ki pojemava zaradi pomanjkanja prave hrane, lahko spet bujno oživi in se razcvete v polni mladosti. Suha, oveneka koža, oa videz mrtva, brazde in gube — vse to so posledice pomanjkanja gotovih vitalnih hranilnih elementov. Ti elementi se sedaj pridobivajo iz skrbno izbranih mladfih živali. Vnešeni v človeško kožo, jo napravijo spet svežo in mlado. To so presenetljivi rezultati zdravstvenih raziskav, ki jih je na dunajskem vseučilišču izvršil prof. dr. Stej-skal. Izključno pravico do odkritja tega profesorja si je pridobila podjetniška skupina Tokalon z ogromnimi stroški. Njegov eks-trakt živih kožnih celic, imenovan »biocel«, je vsebovan samo v kremi Tokalon rožnate barve. Pri poizkusih v bolnišnicah z ženami cd 60 do 70 let so gube izginile v šestih tednih (glej celotno poročilo v Dunajskem zdravniškem vestniku). Uporabljajte kremo Tokalon, branilo za kožo, rožnate barve vsak večer. Ona hrani in pomlajuje kožo, ko Vi spite. Gube naglo izginejo in v nekaj tednih boste videti za leta mlajša. Čez dan uporabljajte kremo Tokalon bele barve (brez masti). Ona razkraja in odstranjuje zajedalce, zožuje razširjene znoj niče ter napravi tudi najtemnejšo m najodpornejšo kožo mehko, gladko in belo. Uspešni rezultati so zajamčeni, ali pa s« denar vrne. SORTIRANA VINA samo iz domačih vinogradov dravske banovine toči v garantirano najboljši kva litieti m vabi udeležence gostilniškega kongresa na poskušalo v hotel in restavracijo KajSež — Florijanska ul. Izvrstna kuhinja! žalostnih src naznanjamo, da je dne 31. maja po dolgi, mučni bolezni preminila naša predobra mama, odnosno stara mama in tašča, gospa OTILIJA LOK POSESTNICA. Pogreb bo v torek, dne 2. junija ob 17. uri. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 3. junija ob 7. uri zjutraj. Dr. Franc Lorger, profesor, dr. Viktor Lorger, zdravnik, sinova; Ludvik Kline, davčni inšpektor, zet; Lia Lorger, ravnateljica v p., Mici Kline, Zofija Lorger, hčere; Vida Lorger, roj. Mulej, sinaha; dr. Erik Kline, zdravnik, in Viktor Lorger, vnuka. Telefon ?059 Suha drva premog Karbopakett dobite pn POGAČNIK K »onoričeva al. šl r Med mestom in deželo posreduje Jutrov mali oglasnik 15 novih modelov zopet vodi na tržišču pisalnih strojev. Prodajamo tudi na dolgoročna odplačila po nezvišanih cenah. Zahtevajte ponudbe, prospekte ali neobvezno predvajanje. Glavno zastopstvo Remington tovarne tt. Matador, Zagreb, Ilica Zastopnik za Ljubljano in okolico: Ivo Klarič, Ljubljana, Kolodvorska 28-11. Razstava strojev in prodaja: Tehnik, Josip Banjai, Ljubljana, Miklošičeva 20 TELEFON 34-19. Prijetno gladko, in htez bolečih Skladišče za Jugosl.: Jugofarmacija d. d. Zagreb, odd.: Kozmetika Naša draga, nepozabna mama, stara mama, gospa Marija Jurjevčič, roj. Križaj soproga zvaničnika drž. žel. v p., je davi, previdena s svetimi zakramenti odšla v boljše življenje. Pogreb bo na binkoštni torek obj 3. pop. iz domače hiše, Ljubljanska ulica 21, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, 31. maja 1936. Žalujoči: FRAN JURJEVČIČ, soprog, l družinama JURJEVČIČEVO in ZDEŠARJEVO. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.