Iz prakse dela komisije za dajanje mnenj k vlogam za investicijske kredite Na osnovi družbenega dogovora o pogo-jih zaposlovanja in minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zapo-slovanju je bila pri skupnosti za zaposlova-nje imenovana komisija za dajanje mnenj k vlogam za investicijske projekte. Komisija ima tri člane, in sicer: predsednik, ki je namestnik predsednika skupščine, član, ki je iz skupine zaAnalize, plan in statistiko delovne skupnosti, član, ki ga imenujejo skupščine enot in sicer tiste enote, na katere področju se bo investicija izvajala. Gradivo za komisijo pripravljajo strokov-ni delavci delovne skupnosti. To so sveto-valci zaposlitve, ki podajo mnenje z vidika poznanih obstoječih razmer v sami delovni organizaciji in analitik in statistik, ki obde-lata kadrovsko problematiko z vidika širših, obstoječih in predvidenih družbenih ra-zmer. Do sedaj je komisija obravnavala 12 vlog od tega: iz področja občine Center 5 iz področja občine Bežigrad 3 izpodročjaobčineMoste 1 izpodročjaobčinešiška 3 iz področja občine Vič_________________0 Ljubljana skupaj: - 12 V investicijah iz občine Center, ki smo jih dobili v obravnavo, je predvideno, da bodo zaposlili do leta 1980 741 ljudi od tega: z visoko izobrazbo . 114 z višj o izobrazbo 122 s srednjo izobrazbo 243 s triletno srednjo izobrazbo 162 priučeni in nekvalificirani____________100 Skupaj: 741 Pri tem nismo upoštevali 20 ljudi, ki jih bo zaposlila Kartonažna tovama, ker se bo in-vesticija odvajala na Rakeku, od koder bodo črpali kadre za svoje potrebe. Problematično je, da vse delovne organi-zacije v Centru v svojih investicijskih pro-jektih izkazujejo potrebo po tistih poklicih, ki so že sedaj zelo deficitarni: elektro inže-nirje in tehnike, ekonomiste in ekonomske tehnike, kovinostrugarje itd. Nekatere, vendar redke, delovne organi-zacije si poskušajo ta kader zagotoviti s štipendiranjem, in pripravniki, nekatere menijo, da so tako »perspektivne«, da bodo k njim z veseljem prišli delavci iz drugih delovnih organizacij, ki imajo že bogate iz-kušnje in urejen stanovanjski problem, le redke pa razmišljajo o izobraževanju lastnih kadrov; skratka redke so organizacije zdru-ženega dela, ki strokovno pristopajo k reše-vanju svoje kadrovske problematike. Tudi o pogojih, ki jih predpisuje samou-pravni sporazum o zaposlovanju in mini-malnih standardih razmišljajo le redke de-lovne organizacije, čeprav bodo morale ne-katere razmišljati o gradnji samskih domov, nakupih stanovanj in podobno. Večina delovnih organizacij, ki so zaprosi-le za kredit za investicije ima urejen topli obrok in prevoz na delo. Iz dela na področju investicij pa lahko povzamem naslednje: 1. Vse delovne organizacije so prinesle svoje elaborate na skupnost za zaposlovanje na zahtevo banke, nobena se doslej ni po-skušala samoiniciativno povezati s skup-nostjo za zaposlovanje, kljub jasnemu dolo-čilu družbenega dogovora o zaposlovanju. 2. V vseh, sicer zajetnih elaboratih, je ka-drovska komponenta zelo slabo obdelana, omejuje se na obstoječe kadre in na predvi-dene. Osebni dohodki, pogoji bivanja zapo-slenih, način pridobivanja novih kadrov, pa skoraj da niso nikjer omenjene (izjema med vsemi je Unis Rog, ki podaja realno obstoje-čo situacijo in vso problematiko pridobiva-nja kadrov, s svojega zornega kota). Tako moramo naknadno iskati potrebne informa-cije in podatke. Pri tem gre za zelo kratke roke, ker se vsaki delovni organizaciji zelo mudi dosta-viti to mnenje v banko. ZAKLJUČEK 1. Mnogim problemom bi se torej izogni-li, če bi delovne organizacije bolj pazljivo prebrale Družbeni dogovor o zaposlovanju in bi pravočasno obdelale kadrovsko oro-blematiko in pravočasno iskale potrebno mnenje. Strokovni delavci naše delovne skupnosti bi jim ob tej pripravi vsekakoi pomagali. 2. Kadrovska komponenta ne more in ne sme biti samo »pastorka« ostalih delov ela-borata za investicijo.ampak mora biti ena-kopravno in prav tako temeljito obdelana kot je proizvodni program — to pa pomeni tudi stroškovno izračunana. 3. Povečana skrb za kadrovsko politiko pa ni le predmet tistih delovnih organizacij, ki načrtujejo nove investicije in so predmet tega sestavka, ampak vseh delovnih organi-zacij. Odraz odnosa delovnih organizacij do ka-drovske problematike, na področju občine Center, je tudi odstotek podpisnikov Sa-moupravnega sporazuma o zaposlovanju na območju ljubljanskih občin, ki znaša \rCen-tru sedaj le 25,2% in je s tem v Ljubljani najnižji. Ta sporazum je namreč prvi inštru-ment za prenašanje oblikovanja politike za-poslovanja v prakso. Zato bi s sprejetjem tega sporazuma delovne organizacije dvig-nile kvaliteto zaposlovanja na nivo, ki ga družba od njih pričakuje. Prepričani smo namreč, da bo le ob aktiv-nem sodelovanju vseh zaposlenih, kadrov-ska politika našla svoje pravo mesto v orga-nizacijah združenega dela. dne konfekcije Krim, kjer sem se srečal s to kompleksno problema-tiko. Analiza vzroka izgube je bila narejena, ta se je vlekla nekaj let nazaj. Prva napaka je bila že v tem, da je bila ustanovljena tvorba, ki že po sami koncepciji ni bila spo-sobna živeti. Naj naštejem samo nekaj tega: praktično je delala brez družbenega bogastva, v ne-mogočih stavbah, z nemogočim strojnim parkom, dislocirana, raz-tresena po vsej Sloveniji, brez za-dostnega strokovnega kadra, brez prave samoupravne organizirano-sti. Vse to je bilo znano, vsako leto pa se je z dotacijo ali kreditom životarjenje podaljševalo. Letos smo zelo učinkovito ukrepali. S podrobno analizo smo ugotovili, da bi poleg dveh milijard nepokri-te izgube potrebovali vsaj še 8 mi-lijard (starih) investicij za sanaci- jo, ki bi jo zmogli z novimi kadri in novim proizvodnim programom, ki bi se lahko uveljavil na tržišču. Odločili smo se za v bistvu zelo nebolečo ozdravitev: Krim je šel v stečaj, obveznosti so bile pač pre-velike in tudi urejene delovne or-ganizacije te branže jih niso zmo-gle pokriti. Glede na regionalno razbitost so se delavci bivšega Kri-ma vključili v svojo branžo na svo-jem območju. Tako so se na Šta-jerskem priključili tamkajšnjim delovnim organizacijam, enako na Gorenjskem in v Ljubljani. To rešitev smo sprejeli malce pred sedanjo zakonodajo, tako da smo se pri tem srečali tudi s sodiščem, vendar smo tako preprečili veliko družbeno škodo. Stečaj se je tako končal, ne da bi en sam delavec ostal brez zaposlitve, delovne or-ganjzacije, ki so jih sprejele, so investirale in modernizirale njiho-vo prejšnjo proizvodnjo. Odprto je še vprašanje Krimove trgovine, ki ni imela zgube, je pa bila zanjo soodgovorna, in jo nameravamo vključiti v večjo ljubljansko trgo-vino. Omenil sem, da smo se pri tem srečali s sodiščem — vse ukre-panje ni bilo čisto zakonito, ker bi morali vse obrate preleviti v TOZD, potem bi jih morali regi-strirati, izpeljati referendume, ko-mu se bodo%>ripojili - to pa bi zahtevalo precej časa, s katerim bi zguba le še naraščala... Tako, se-daj smo v zaključnem postopkii. V branži je še precej problemov z delovnimi organizacijami, ki so stopile po poti izgube. Največkrat naletimo na kadrovski problem. Še pred leti smo govorili o kapita-lu, danes pa so usposobljeni ljudje tisti, ki so prepotrebni. Opažamo tudi, da se nekateri sposobni lju-dje izofiibajo direktorskih in sploh vodilnih funkcij, potem pa se do-gaja, da pridejo na ta delovna me-sta neustrezni kadri. Koliko izvoza, da preživimo? Naj spregovorim še o Pletenini, ki je v devetih mesecih poslovala pozitivno, če povem v starih di-narjih, smo v devetih letošnjih mesecih naredili za 19,5 milijard dinarjev, lani vse leto za 18 mili-jard, do konca leta bomo naredili za približno 24 milijard. Temu pa ne botruje le naša pridnost, am-pak tudi višje cene (tudi surovin, energije...), vsekakor pa so naše cene porasle manj kot stroški. Pri-pomniti je treba, da je izvoz na konvertibilno tržišče zelo huda obremenitev za kolektiv. Pleteni-na izvozi v ZR Nemčijo za približ-no 5 do 6 milijonov letno, zaradi obstoječega zunanjetrgovinskega režima pa si ne more z ustvarjeni-mi sredstvi kupiti niti enega same-ga vijaka na tem tržišču. Če se vrnem na prejšnji Krim, ena nje-govih napak je bila, da je preveč izvažal. Vsak izvoznik mora prera7-čunati, koliko izvoza si še lahko »privošči«, da bo ostal živ. DelaVci v predelovalni industriji imajo osebni dohodek pod republiškim poprečjem, hkrati pa ustvarjajo sredstva, ki se prelivajo za uvaja-nje akumulativnejše panoge, npr. elektronike. Prvi delavec opravlja zahtevno operacijo, tisti v elektro-niki pa pritiska na gumbe, kar }e v bistvu enostavno delo, pa ima zanj 2 tisoč dinarjev višji dohodek od prvega, ki mu je toomogočil.Tudi tu je treba dohodke pravično deli-ti. Težave vidim tudi v tem, da imamo poslovne informacije na ravni TOZD, delovne organizaci-je, ne pa na nižjih nivojih, podob-no velja za načrte. Govorili smo o zaprtosti tržišča. Ne gre za zapiranje trga, ampak gre za samoupravno povezovanje. Dve, tri trgovine se povežejo s pet-najstimi tovarnami in ko pridemo mi prodajat svoje artikle, je pov-sem razumljivo, da nimamo pre-dnosti, da od nas kupijo le tisto, česar njihovi TOZD, njihovi člani ne izdelujeio. Posloyni informacijski sistem je prvi pogoj, da je samoupravljalec pravilrio informiran. Ce delavcu na zbfaru povemo samo rezultate zaključnega računa, na ravni de-lovne organizacije, potem delavec zelo malo ye. Če pa imamo te po-datke tudi za manjše skupine, je tudi za samoupravljalca to kon-kretnejša inf ormacija, lahko mu ta / informacija mnogo pove in sa-moupravljanje lahko dejansko za-živi. Vemo, da je informacija osno-va za odločanje in samoupravlja-nje je v bistvu odločanje. Opozoril bi še na investicijski projekt za približno 180 milijard. Gre za industrijsko cono, ki je del-no zgrajena, tudi Pletenina je že tam, pa Plutal, Saturnus... Tam še marsikaj šepa, tudi ogrevanje pro-storov. V. Jerman Nadaljevanje