Soočanje ĺn spopľĺjemanje žensk in moškĺh z boleznijo Andľeja C. Škufca Smľdel Moškĺ ĺn ženske se z boleznijo sľečujejo na ľazlĺčne načine - lahko z lastno alĺ pa z boleznijo svojih blĺžnjih. Soočanje ĺn spoprijemanje z ľesno ĺn žĺvljenje ogľožajočo boleznĺjo je dolgotľajen in postop€n pľoces' odvĺsen od številnih dejavnĺkov; tako dejavnikov boleznĺ same in zdľavljenja kot tudi osebnostnĺh dejavnĺkov teľ dejavnĺkov socialnega okolja. In kakšno vlogo ima pri tem spol? Razlike med moškimÍ ín ženskami najdemo že v vzoľcih vedenja, povezanih x, zdľavjem; ob sľečanju z malígno boleznijo pa nű častveno stisko ín kvaliteto življenja poleg spola pomembno vpliva tudi to, v kakšní vlogi se nekdo sľeča z rakom (kot bolnik ali kot svojec). Raziskavę kažejo, da ženskę pogosteje kot moški spremljajo, opazljo in poročajo o simptomih, ki so lahko znanílcibolęzni. Ženske večkĺat iščejo pomoč v obliki storitev zdľavstvenega sistęma ali pa uporabijo druge neformalne vire pomoči. Pľav tako se lažje prilagodijo vlogi bolnika. Pľesenetljivo pa je, da kljub temu niso našli razlik med spoloma v času, ki pľeteče od takrat' ko moški in ženske zaznajo prve simptome bolezni, pa do takľat, ko poiščejo strokovno pomoč. Zaraďi večje občutljivosti žensk pri spľemljanju telesnih in psihičnih znakov in pri njihovi večji pľipľavljenosti, da o njih poročajo, je ľazširjeno splošno mnenje, da so žęnske ob bolezni bolj ranljive za psihično stisko. Vendar pa so na osnovi izsledkov raziskav po drugi strani mnogi prepľičani, daje ravno zaraditeh ľazlik stiska žensk ob soočanju z boleznijo večkĺat precenjena, stiska moških pa podcenjena oziroma spľegledana (Kelleľ, l999). Izsledki študij o prevalenci psihosocialne stiske pri onkoloških bolnikih so nękon- sistentni; medtem ko so v nekateľih raziskavahnašli več prilagodiwenih motenj, depľesij ter anksioznosti pľi ženskah, drugi teh razlik męd spoloma niso našli oz. potľdili. Moški in ženske se lahko zboleznijo srečajo tudi v vlogi svojcev in v vlogi skľbnikov' Tudi v tem primeru gredo skozi vse faze soočanja in spopľijemanjazboIeznijo, podobno kot oboleli. V nekateľih raziskavah so ugotavljali, da sta stopnji psiho- Mag. Ándreja C. Škufca Smľdel, spec. klÍn. psih. onkološki inš titut LjubĘ ana 5 Socialne stiske pľi bolnikih in njihovih svojcih vzajemno povezani. V klinični pľaksi velikokľat vidimo, kako svojce v stisko spravlja še posebej njihova nemoč (kaľ je še posebej izrazito, kadaľ so prisotne velike ľazlike v načitru spoprijemanj a zboleznijo in svojci menijo, da se bolnik ne odziva na način, ki bi bil zanj najboljši)' ki jo lahko izrazijo tudi npľ. ko povedo, da >bi jim bilo lažje, čę bi sami zboleli<. Primerjava psihosocialnega distresa med paľtnerji in partneľkami siceľ ni pokazala razlik v vseh raziskavah, kjeľ pa jih je, je smeľ enaka - večja stiska je izražeĺa pri paľtnerkah kot pľi par1nerjih. Tudi ob soupoštevanju tako spola kot vloge, v kateľi se srečujejo z rakom (bolnik ali svojec), so "na najslabšem'' paľtneľke bolnikov; le-te imajo izraženo največjo stopnjo anksioznosti' ob tem je zanimivo' da so moški bolniki izkazovali višjo stopnjo anksioznosti kot moški partnerji bolnic' ženskę bolnice pa manjšo kot partneľke bolnikov (Baideľ in sod', l996). Tako nekateľi sklepajo, da nosijo ženske večji del >>teže<< bolezni, ne glede na to, ali se z boleznijo srečajo kot bolnicę ali kot paľtnerke bolnika. Pľav tako so ugotavljali, da je počutje žensk bolj pogojeno s fizičnim, psihološkim in socialnim stanjem njihovega partneľja kot pa počutje moških; pri slednjih je bilo njihovo počutje prvenstveno povęZano z njihovim lastnim stanjem. Razlika med biti bolnik / bolnica ali biti svojec / svojkaje tako večja pri moških kot pri ženskah (Baider in sod.' 1 996). ZarazIiko od tega pa so ľaziskave o procesu ža\ovanja pri paľtnerjih / partneľkah po smrti pokazaIe, da izguba bolj negativno vpliva na počutje vdovcev kot vdov. Moški po izgubi partnerke so večkľat bolj depresivni kot ženske, lahko še dolgo po izgubi. Moški tudi večkrat umiľajo kot ženske, večje je tudi tveganje Za Samomoľ. ob tem pa imajo vdove več telesnih težav in večkľat iščejo medicinsko pomoč kot vdovci. Vdovci pa imajo več telęsnih težav kot poľočeni moški. Moški se večkrat zatečejo po pomoč v alkohol in večkat hitreje vzpostavijo nov paľtneľski odnos; manj pogosto pa se vključijo npr. V skupine za samopomoč. Na opažene razlike med spoloma vplivajo tudi dejavniki načina spoprijemanja a boleznijo in razlike v socialnem supoľtu pľi moških in ženskah. Spopľijemanje s stręsom (>coping<) za1ema vse vedenjske, kognitivne in emocionalne procese' kijih posameznik uporablj a, daznovavzpostavi porušeno notranje ľavnovesje' V teoľetičnem raziskovanju spopľijemanja s stľesom se največkľat upoľablja delitev na 6 dve osnovni stľategiji, ki sta jih opisala Folkman in Lazarus leta 1980; to sta: ( 1) spoprijemanje, usmerjeno na reševanje pľoblemov (pľoblem-focused coping) ter (2) spoprijemanje, usmeľjeno na uravnavanje čustvovanja (emotion-focuseđ coping). Pri tem ne gÍe Za"ali - ali", rre gÍę za to, da bi posameznik uporabljal izključno eno ali drugo stľategijo. Posamęzniki namľeč običajno upoľabljajo mehanizme obeh stilov, lahko ob naglešenem ęnem načinu; vsakdo pa Se na stľes odzove specifično na način, kotje pač v življenju dobil izkušnjo, da se "obnese''. Na to, kako se bo nękdo odzvaI na Stľes, pomembno vpliva tudi narava stresnega dogodka. V situacijah, ko je mogoče storiti nekaj konstľuktivnega v smeľi razĺeśę- vanja stresnega dogodka, se skuša največ ljudi osľedotočiti na problem in ga razľešiti. Resni zdľavstveni problemi pa velikokľat vodijo bolj k čustveno osredotočenemu spoprijemanju - moľda zato,ker je grožĺja posameznikovemu zdravju dogodek, ki ni nujno ľešljiv z neposľedno akcijo in ga je zato potrebno do neke mere spľejeti. Znaĺi so nekateľi podatki, da moški pogosteje in večkrat stresne situacije rešujejo na način' da se usmerjajo na reševanje problemov, vednar tega vse raziskave niso potrdile. V tem kontekstu so razumljive ľazlike v spopľijemanjuzizgubami; strategije, osrędotočenę na problem' ki naj bi bile moškim bolj "domače'', so namreč v kontękstu izgube bllžľlega večkľat manj učinkovite. Socialni supofi je naslednji dejavnik, ki pomembno vpliva na proces spoprijemanja z boleznijo teľ izboljšuje kvaliteto življeĺjabolnikov in / ali njihovih bliŽnjih' Večinoma je pľvi viľ socialnega supoľta partnet lpartnerka. Pomembni pa so tudi ostali družinski člani, pľijatelji, sodelavci; vloga le{eh je še večja, če je bolnik / bolnica brez partnerskega odnosa ali pa ocenjuje supoľt s strani paľtnerja / partnerke kot nezadovoljiv' "obstoj'' paľtneľja oz. svojcev vse prevečkrat ocenjujemo kot avtomatičen vir socialnega suporta za bolĺika, kar pa ni vedno tako. Tako so svojci kot "pacienti drugega reda" v svoji stiski pogosto spregledani tako s strani zdravstvenega osebja kot tudi s stľani šiľšega socialnega okolja; najpogostejeje spregledana stiska staršev (odraslih) bolnikov ter stiska njihovih sorojencev. Nudenje suporta med bolnikom in svojci je (v idealnih razmerah) vzajemen proces. Ob tem paje potrebno poudariti' da socialni supoľt ni ęnovit koncept, pač pa ga delimo na 7 (1) emocionalni suport (npr. možnost, da se pođeli lastno doživljanje bolezni z nekom, ki je ľazumevajoč' empatičen)' (2) ínstrumentalni supoľl (npr. konkretna pomoč pri vsakodnevnih aktivnostih, pľi negi, potrebna finančna pomoč) in (3) infoľmacijski supoľt (npr. možnost, da nekdo pridobi potrebne informacije, možnost diskusije o izbľanem načinu zdravljenja ipd.). Moški in ženske se ľazlikujejo med seboj V tem, koliko in kakšen socialni supoľt potrebujejo in pričakujejo od drugih. Tako ženske pogosteje pľičakujejo več emocionalnega suporta kot moški. V klinični pľaksi se to odraža pri srečevanju z bolnicami, ki povedo, da npr. "mož yse naredi, vsakolcrat jih pripeĘe na pľegled in na obsevanje, slłbi za dom, pogovarjati o bolezni ali o doživljanju bolezni pa se ne morett", ali pa da bolnik poroča, da ga npľ. "žena S stąlnim spľaševanjem po počutju in z opominjanjem glede zdľavil in kontľol vznemirja, saj ga vsakokľat spomni na bolezen". Raziskave o ľazlikah med spoloma so pokazale, da sta na splošno morbiditeta in mortaliteta pri moških bolj tesno povezani z njihovo socialno mrežo kot pri ženskah, še posebno zaščitno vlogo ima zakon - v tem kontekstu je večja stiska ob izgubi paľtnerke razumljiva' To razliko razlagajo še s tem' da imajo vdovci manj socialnega supoľta kot vdove ter da so moški bolj odvisni od partnerke kot vira emocionalnega Suporta, medtem ko imajo Ženske tudi še druge zaupnike / zaupnice. Ne smemo pa spľegiedatl, da 1e pomemben vir sociainega supoľta fucii zciľavstveno osebje; tako za bolnike / bolnicę kot tudi za na njihove svojce. Razlike med spoloma se kažejo tudi v tem, kakšen socialni suport pričakujejo moški in Ženske od zdľavstvenega osebja. Medtem ko ženske poleg informacijskega suporta pričakujejo tudi emocionalni suport, je slednji po izsledkih Claľkeja in sod. (2006) za moške ne samo nezaŽelen, ampak je lahko ocenjen tudi kot neprimeľen. Moški pričakujejo predvsem informacije, s pomočjo katerih se lažje spoprijemajo z ďanim položajem in s svojim čtlstvenim ĺĺoživljanjem. Martin in Doka (2000, po Leam C., 2006) sta iz svoje klinične pľakse opisala dva vzorca vedenja, kognicije in čustvovanja ob procesu spoprijemanj azizgubob|ížnjega, ki pa ju lahko prenesemo tudi v kontekst spoprijemanj a z izgttbo zdravja, dela telesa ipd. Poimenovala sta ju íntuitivni in instrumentalní vzorec; zdrlžuje pa tako 8 Spoznanja o stľategijah Spoprijęmanja kot vedenje o socialnem Suportu. Za intuitivni vzorec menita, da ga večkľat najdemo pri ženskah, medtęm ko je instrumentalni vzorec pogostejši pľi moških. Za intuitivni vzorec je značilno, da imajo zelo pomembno mesto čustva, ki jih posameznik zelo intenzivno doživlja. občutek stiske in napetosti se lahko zmanjša na način, da se ta čustva izrazinavzvęn; osebe s tem stilom Iahko zato veliko pridobijo zase v skupinskih oblikah terapevtskega dela in skupinah za samopomoč. Učinkovitejše so tiste strategije spoprijemanja, ki vključuj ejo iztažanje čustev. Pri teh osebah lahko najdemo dolgo obdobje zmedenosti, nekoncentľiľanosti; pogosti sta fizična izčrpanost in l ali anksioznost. Pľi instrumęntalnem Vzorcu pa je kognicija pomembnejša od čustvovanja; emocije niso tako močno ĺzražene, kar pa ne pomeni, da jih posameznik ne doživlja. Tu ljudje na splošno niso pripľavljeni govoriti vęliko o svojih čustvih. Za posamezĺike z instrumentalnim vzorcem je pomembno, da imajo občutek kompetentnosti nad seboj in nad svetom okoli sebe. Izmed stľategij spopľijemanja je pomembno reševanje problemov. Pogosta so kľatka obdobja kognitivnih disfunkcij. Intuitivnĺ vzoľec . Intenzivno čustvovanje .Izražaĺje čustev zmanjšuje notľanjo napetost . Učinkovite so stľategije spoprijemanja, usmerjene v uľavnavanje čustvovanja . Pogosta so dolga obdobja zmedenosti, težav s' koncentracijo; pogosti sta ťĺzična izčľpanost in anksioznost lnstrumentalni vzoľec . Dominantno je mišljenje; malo je izra- žanja čustev . Pomemben je občutek obvladovanja sebe in okolja . Učinkovite so strategije spoprijemanja, usmerjene v ľeševanje pľoblemov . Pogosta so kratka obdobja kognitivnih distunkcij Slika l: Intuitivni in instrumentalni vzorec spoprijemanja z izgubo (Martin in Doka, 2000) Zaključek: Spol je samo en od dejavnikov, ki vpliva na soočanje in spopľijemanje x, rakom, Pri moških ín ženskah so znűne razlíke tako v vedenjskih vaorcih' povezaníh z boleznijo in zdľaujem, kotv samih stľategijah spopľijemanja zbolezníjo in socíglnem Suportu. 9 V tem pľispevku smo podrobneje príkazalí zgolj >nekaj dreves v gozduĺ< _ sgmo delček ľazličnih dejavnikov, ki lahko vplivajo na emocíonalen odzív posamezníkov ob lastnem srečanju z rakom, Za zdľavstvene delavce je pomembno, da se zavedamo, da so kognitivní, emocíonalni in vedenjskí odzívi na poti' ki jíh bolníki in njihovi svojci pľehodíjo od zgčetne nemoči ob postavitvi diagnoze do (v idealnih ľazmerah) občutka kompetentnosti in aktívne vključitve v zdravljenje in ľehabilitacijo, lahko zelo ľazlični; lahko so zelo različni tudi od nučinov, kí jih je vsak od nas sam oblíkoval v svoiem življenju na osnovi svojih lastnih življenjskih izkušenj. Literatura: . Claľke SA, Booth L, Velikova G, Hewtson J. (200ó). Social suppoľt: gender diffeľences in canceľ patĺents ĺn the United Kĺngdom. Cąncer Nursing,Ż9:l, 66-'.72 . Holland J. (ur.) ( l998). Psycho-oncology. oxford, New Yoľk: oxfoľd University Press . Hageđoorn M in sod. (2000). Couples dealing wĺth canceľ: ľole and gendeľ dĺffeľences ľegaľding psychologĺcal distľess and qualĺty of lĺfe' Psycho- Oncology 9:232 - 242 . Kelleľ M, Henľich G (1999). Illness-ľelated Dĺstľess: Does it Mean the Same for Men and Women?; Gendeľ Aspects ĺn Canceľ Patĺent"'s Dĺstľess and Adjustment . Acta Oncologica 38:6, 7 4'7 -7 55 . Leam C. (200Ó). Woľking with Loss anĺl Bereavement. St. Chľistopheľ's Hospice - Multi Professional Couľse in Palliative Care . Baider L. in sod. (1996)' Mutualĺty of Fate: Adaptation and Psychologĺcal Distľess ĺn Canceľ Patients and Theĺľ Family. v L. Baideľ' C.L'Cooper, A. Kaplan De-Nour (ur.). Cancer and the Family. (str. 173-l86). Chichesteľ - New York - Brisbane - Toronto - Singapoľe: John Wiley & Sons Ltđ. 10