V soboto in nedeljo, 25. in 26. januarja je bila v Trstu II. konferenca komunistov dežele Fur-lanije-lulijske krajine. Na njej so razpravljali o številnih problemih dežele, o programu za njen gospodarski in socialni razvoj ter o smernicah bodoče borbe, ki jo bodo vodili skupno z ostalimi regionalističnimi silami. Na tej konferenci je bila postavljena tudi osnova programa, s katerim se bo KPI predstavila na bližnjih deželnih volitvah. Ta konferenca je imela izredno velik pomen in je naletela na velik odmev v javnosti. Bila je tudi prva politična manifestacija po odobritvi deželnega volilnega zakona, ki ga je tudi senat odobril ravno pretekli teden. Na konferenci je bil izvoljen tudi nov deželni komite KPI. ocmjooooooooooooooooooooooooo Iz govora ki ga je imel tov. Pajetta Zaključni del II. deželne konference KPI se je vršil v kinu «Arcobaleno». Tu je govoril tudi predstavnik osrednjega vodstva KPI poslanec Giancarlo Pajetta. Iz njegovega govora, ki ga je poleg delegatov in po-' abljencev pozorno poslušala šlevilna množica — saj je bila prostorna dvorana do zadnjega kotička napoljnjena — povzemamo naslednje odlomke : v Ustanovitev samupravne de-/.ele Furlani je - Julijske krajine je važna pridobitev. Ustanovitev te dežele pomeni uveljavi- tev še enega člena republiške ustave. Toda brez odločne zahteve in borbe komunistov bi dežela še danes ne bila ustanovljena. Partija je mobilizirala vse svoje sile v ta namen. Dežela nam nikakor ni bila podarjena. Dosegli smo jo po dolgih in težkih borbah. Dejstvo je, da so glasovi komunistov v parlamentu odigrali svoj veliki delež. Danes, ko je dežela dokončno ustanovljena se postavlja pred nas naloga, da dosežemo še to, da bo začela stvarno funkcionirati. Z ustanovitvijo samoupravne dežele so prebivavci Furlanije in Julijske krajine dobili v roke učinkovito sredstvo v borbi za nove demokratične pridobitve. V nadaljevanju svojega govora je tov. Pajetta govoril o pomenu nove dežele. Med drugim je dejal, da je pomen nove dežele mnogo večji, kot bi se na prvi pogled komu lahko zdelo in kot se to prav gotovo zdi tistim, ki radi obujajo spomine na preteklost. Dežela Furlanija - Julijska krajine ima dejansko evropski pomen. Evropa je mnogo večja od področja Skupnega evropskega tržišča in ta Evropa ne pozna mejnih pregrad. Zato je iudi funkcija nove dežele velikega pomena. Tovariš Pajetta je nato govoril o levem centru v Italiji. Dejal je, da sedanja vlada nima povsem jasnih stališč glede deželne avtonomije. Ne gre za to, da bi z novo deželo dobili še nek organizem, še eno nrovinco in še enega prefekta. Mi tega nočemo in vi tega ne potrebujete. Pač pa je potrebna deželna vlada, ki bo znala vla- dati in ki bo sposobna dati življenje novi demokraciji v deželi. V zvezi s problemi miru je tov. Pajetta nadalje dejal: začetek dialoga o miru se je začel. Mi smo že med zadnjo volilno kampanjo postavljali v ospredje to vprašanje. Zahtevali smo odvrnitev vojne nevarnosti, odstranitev atomskega orožja; postavljali smo se proti ponovni oborožitvi Zahodne Nemčije in proti njeni soudeležbi v a-tomski oborožitvi. Toda danes se govori tudi o tem, da bodo pri nas 25 vojnih ladij opremili z atomskim orožjem. To se pravi, da ne bo niti enega kotička našega morja, kjer ne bi obstajala atomska nevarnost. Kako naj bi potemtakem molčali, kako naj bi ne intervenirali dokler je še čas, zlasti še, ako pomislimo, da ni vlada dala prav nobenega jamstva v tem pogledu ! Danes se že v teku manevri zato ni mogoče več razpravljati o tem, ali bi atomska oborožitev predstavljala nevarnost ali ne. Zato, ne le, da imamo pravico intervenirati, i-mamo tudi dolžnost, zakaj mi nočemo biti postavljeni pred izvršeno dejstvo. Ko smo zahtevali, naj vlada vodi politiko nevtralnosti, nismo zahtevali pravico, da vodimo politiko zase. Nevtralnost smo zahtevali zato, ker se zavedamo, kaj ta pomeni. In tega se zavedajo tudi druge politične sile, tega se zaveda socialisti in tudi široke plasti katoli- (Nadaljevanje na zadnji strani) O deželni konferenci komunistov poročamo tudi na 3. 4. in 6. strani. Zaključni del deželne konference KPI je bil v kinu «Arcobaleno», kjer je govoril tudi član osrednjega vodstva KPI tovariš Giancarlo Pajetta Paimiro Togliatti: Tovariš Togliatti je v reviji Rinascita objavil uvodnik z naslovom «Pot v Jugoslavijo». Iz tega uvodnika povzemamo nekatere najvažnejše odlomke. «Srečanje z voditelji Zveze komunistov Jugoslavije», piše Togliatti, «nas usmerja v razmišljanje o problemih, ki se ne nanašajo samo na to organizacijo, ampak na celotno mednarodno delavsko gibanje, na njegovo nedavno zgodovino in na nekatere najvažnejše probleme sedanje dobe.» Zatem Togliatti razmotriva o problemih, ki so bili v zvezi z burnim prelomom leta 1948 in omenja ostre diskusije, ki so bile v zvezi z delavskim samoupravljanjem v izgradnji socialističnega gospodarstva. Nadalje pa pravi, da se je o okoliščinah, ki so privedle do preloma leta 1948 že mnogo govorilo, da je bila izključitev Jugoslavije sprejeta brez razpravljanja in zaradi discipline ter da kljub temu, da se je že mnogo govorilo o vseh teh problemih, razprava ni še zaključena. Po teh ugotovitvah se tov. Togliatti dotakne jugoslovanskega razvoja po letu 1948 in poudarja zlasti dva faktorja. Prvi faktor je bila tesna povezanost z ljudskimi množicami, ki so v zelo veliki večini podpirale komuniste in bile pripravljene ak- V soboto, 8. februarja ob 15. uri bo v dvorani „Di Vittorio" v Trstu POKRAJINSKI KONGRES A.N.P.I. (Vsedržavnega združenja partizanov Italije) Kongresa se bo udeležil tudi predsednik vsedržavnega združenj* Arrigo Boldrini tivno sodelovati na novi demokratični podlagi gospodarske izgradnje. Drugi faktor pa so težave, ki jih je ustvarila razcepitev leta 1948 in ki so zahtevala temeljito proučitev in izko-riščenje vseh možnosti gospodarskega razvoja tako znotraj države kakor tudi v mednarodnih odnosih. Rezultat medsebojnega prepletanja teh dveh faktorjev je uspeh v utiranju novih poti v izgradnji jugoslovanske socialistične družbe. Nato Togliatti poudarja: «Za ta uspeh je treba priznati zaslugo jugoslovanskim tovarišem, ker niso klonili niti v najtežjih trenutkih in ki so šli preko vseh groženj in laskanja ter odločno vztrajali pri socialističnih perspektivah.» Togliatti nadalje poudarja, da ne bi bilo pravilno misliti, da jugoslovanska pot pri reševanju gospodarskih in državnih problemih obvezno velja v vseh razmerah. Vendar pa odločno zavrača polemike Kitajcev proti Jugoslaviji ter meni, da so postali napadi še bolj srditi po uspehih, ki jih je dosegla Jugoslavija, katera si je z lastno iniciativo pridobila simpatije in priznanja tudi med novimi o-svobojenimi državami. Ta jugoslovanska pobuda, piše Togliatti, je bila koristna in je dala vrsto pozitivnih rezultatov za stvar razumevanja med na-lodi, za popuščanje napetosti v svetu in za socializem. Svoj članek Togliatti tako-le zaključuje : «Z razširjanjem in krepitvijo socialističnih držav se razvija tudi njihova mednarodna dejavnost na veliko bogatejši in raznolikejši način kot v preteklosti. Dandanes ni mogoče, da bi se socialistični svet omejil na en sam blok. Raznolikost položajev in iniciativ v nolitiki boja za miroljubno koeksistenco in za izgradnjo nove družbe, je docela združljiva z notranjo in mednarodno solidarnostjo socialističnih držav, še več, to je ena izmed poti za dosego priznanja in novih odnosov na vseh kontinentih in na vseh področjih.» ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooouooo Stavka državnih nameščencev Spošna stavka državnih nameščencev, ki je bila v sredo, je popolnoma uspela. Stavkalo je nad milijon ljudi. To so bili železničarji, šolniki, poštni nameščenci idr. Zaradi stavke so bila šole zaprte, vo-zii ni noben vlak poštna in brzojavna služba pa je delovala le delno. Centralni komite KPI je odobril resolucijo, s katero potrjuje solidarnost komunistov z zahtevami po izboljšanju prejemkov in po reformi javne uprave, ki so jih postavili sindikati ter izraža upanje, da bi vlada spremenila svoje stališče in omogočila naglo rešitev spora, tako, da bo zajamčena temeljita reforma državnega ustroja, ki bo temeljil na decentralizaciji in krajevnih avtonomijah. Vlada «levega centra» je skušala celo v zadnjem trenutku preprečiti stavko ali pa jo vsaj odložiti, kar pa ji ni uspelo. E tem je vlada še enkrat pokazala, da ne razume politične vsebine sindikalnega spora. Državni nameščenci niso stavkali kar tjavendan, marveč zato, ker ho- čejo doseči izboljšanje plač. Jasno pa je, da je obenem z izboljšanjem plač potrebna in nujna tudi splošna reforma državne strukture. Le tako bo mogoče doseči stabilnost ter u-spešno zajeziti naraščanje draginje. Delegacija ZKMI iz Trsta je obiskala Slovenijo Pretekli teden je bila na obisku v Sloveniji delegacija Zveze komunistične mladine iz Trsta. Delegacijo, ki je bila gost Centralnega komiteja Zveze mladine Slovenije, je vodiT sekretar Sergio Perini. PRIHODNJA ŠTEVILKA «DELA» IZIDE V PETEK, 21. FEBRUARJA. Ivan Regent osemdesetletnik 24. januarja je tovariš Ivan Regent dopolnil 80 let življenja. K temu visokem jubileju so mu čestitali najvidnejši voditelji ZKJ, pa tudi tovariš Togliatti, skupno z ostalimi člani delegacije KPI, ki je bila na obisku v Jugoslaviji. Čestitke so poslali tudi udeleženci II. deželne konference KPI, ki je bila v nedeljo v Trstu in vodstvo Avtonomne tržaške federacije KPI. Čestita mu tudi «Delo». Življenje in delovanje tov. Ivana Regenta je tesno povezano z življenjem iti delovanjem delavskega gibanja v Trstu in vsej naši deželi, z razvojem politične zavesti in kulturne ravni Slovencev še posebej. Otroška in mladostna leta so bila za Regenta težka. Konto-vel, kjer se je rodil 24. januarja 1884, mu je nudil le Ijud-skošolsko izobrazbo. Trst bi mu lahko dal kaj več izobrazbe, toda od kod dobiti sredstva za šolanje proletarskega otroka? Tako Regentu ni preostalo nič drugega, kakor, da se je kot trinajstletnik zaposlil. Tako je ie zelo zgodaj okusil težko življenje tržaškega proletarca, saj ni poznal drugega, kakor delo od ranega jutra do poznega večera. Kdaj se je pri tem izobraževal, nam ostane pravzaprav nepojasnjeno. Prvo politično delo /e bilo raznašanje Usta 'Rdeči prapor’. V tem času je objavil tudi svoj prvi sestavek pod naslovom ’Na sejmu’. Tako piše Ivan Kreft o mladosti Ivana Regenta. Ivan Regent se je vključil v delavsko gibanje, ko je bil še zelo mlad. Njegove izredne sposobnosti so mu omogočile, da je kmalu prevzel odgovorna mesta v političnih organizacijah tržaških delavcev, in kot osemintrideseti etnik je bil med ustanovitelji Komunistične partije Italije (na kongresu v Livornu leta 1921). O prvem obdobju Regentovega političnega udejstvovanja je dr. Jože Potrč zapisal to-le : «Čeprav je Regent prav pri ustanovitvi KPI in pozneje igral zelo vidno vlogo, je vendar težišče njegovega dela in njegovih uspehov predvsem v dobi Druge internacionale do leta 1914, ko je šlo delavsko gibanje v širino, kar je po Oktobrski revoluciji koristilo nadaljnji poglobitvi teoretičnega znanja in hitremu revolticioniranju delavskega razreda. Zelo prav ima Regent, ko pravi, da moramo poznati tudi 'tiste klice, iz ka-lerih je zrastlo sedanje tako veličastno socialistično in komu- i nistično gibanje’. Poznati mo- ! ramo in seveda tudi spoštovati | in ceniti vse napore, vsa iskanja, zbiranja sil in tudi vse drobno delo. Kako veliko delo je bilo potrebno za zorenje delavskega gibanja in za njegovo usposabljanje za prevzem oblasti in odgovornosti za nadaljnji družbeni razvoj, in za rešitev težkih zgodovinskih nalog, si jih lahko predstavljamo le, če si predočimo burno zgodovino zadnjih šestdeset let.» Ivan Kreft pa tako-le izpopolnjuje gornje stavke: «Nihče od tržaški delavcev se ni tako naglo povzpel na vodilno mesto, kot se je Regent. Toda prva svetovna vojna je paralizirala delavsko gibanje iti prizadela tudi Regentovo poli- tično udejstvovanje. Leta 1915 je bil mobiliziran in s tem izoliran od tržaškega proletariata. Po vojni so se začele težave celo stopnjevati, začelo se je močno fašistično gibanje, katerega teror je bil osredotočen prav na Trst in proti tistemu delu gibanja, ki mu je stal na čelu Regent, zato je moral leta 1927 emigrirati v Ljubljano, da ga ne bi fašisti zaprli, kakor so Srebrniča in druge. Oktobra 1929 so ga izgnali tudi iz Jugoslavije. Prek Dunaja se je zatekel v Pariz, toda že konec 1930. so ga izgnali tudi iz Francije. Iz Brus- Tuje družbe še vedno ropajo bogastvo dežele in vse špekulacije so jim dovoljene Ni ravno običaj, da državni voditelj poziva v svojem govoru državljane na «pravo križarsko vojno» in da potem celo z osebnim zgledom spodbuja k anarhiji. Toda v Kongu, kjer se je to nedavno zgodilo, je še marsikaj čudnega in najnovejša akcija premiera Adule niti ne preseneča. Zakaj položaj jo je skoraj da zahteval. Adula je namreč pozval v svojem govoru vse gospodinje, naj prično s križarsko vojno proti črnoborzijancem in vsem, ki navijajo cene prehrambenim in drugim artiklom široke potrošnje. Po govoru pa se ie Adula ogrnil s plaščem in si sam ogledal cene na tržnici. Poročajo, da so bili prizori kaj nenavadni. Nekateri trgovci na tržnici v Leo-poldvillu so namreč prepoznali «nezaželenega kupca», zbrali svoje blago in zbežali. Drugi so naskrivaj razobesili nove cene. Toda velika skupina Kongožanov, ki je spremljala premiera, je silila trgovce, da pokažejo prave cene in jih včasih tudi kar na mestu «malo kaznovala». V svojem naslednjem govoru je Adula že rezumiral tisto, kar je videl na tržnici: Cene, ki so desetkrat višje od normalnih, tehtnice, ki ponekod kažejo samo polovico stvarne teže, skoraj popolno požviž-ganje na cene, ki jih je za nekatere vrste blaga predpisala vlada. Adula je hkrati tudi obljubil, da bo vlada posvetila več pozornosti boju proti inflaciji, ki je že pripeljala kongoško gospodarstvo na rob propada. Skoraj tristoodstotni devalvaciji kongoškega franka je namreč takoj sledilo večkratno povišanje cen artiklov široke potrošnje in hrane. Z devalvacijo je kongoški frank sicer dobi dvojno vrednost — 180 frankov za dolar pri prodaji tuje valute in 150 frankov za dolar pri nakupu — in vlada upa, da bo iz razlike dobila tista sredstva, ki naj bi ji pomagala zmanjšati proračunski deficit. Toda le malo je verjetno, da ji bo tudi uspelo, pa čeprav je dobila iz tujine še kakih 13 milijonov dolarjev pomoči. Deficit namreč prihaja kot posledica obzirne Adulove politike, s katero se ne Ivan Regent Ija je odpotoval v Sovjetsko zvezo. V Moskvi je bil Regent načelnik jugoslovanskega oddelka pri založbi tujezične literature, poleg tega je več let predaval na slovenskem oddelku komunistične univerze. Pisal je o vprašanjih jugoslovanske manjšine in podobnih v 'Lo stato O- (Nadaljevanje na zadnji strani) upa zameriti nobeni strani, tako doma kot v tujini in zaradi katere velike tuje družbe, ki izkoriščajo prirodno bogastvo te afriške države, še vedno odvajajo smešno majhen del svojih dobičkov v državno blagajno. Kongo je lahko neodvisen, toda dokler ne najde rešitve svojega največjega problema, ki mu pravijo na kratko UMHK, pomeni ta neodvisnost samo prebijanje iz ene težave, v drugo. UMHK pa so kratice za Union Miniere du Haut Katanga. In (Nadaljevanje na zadnji strani) Fidel Castro je pred kratkim obiskal Sovjetsko zvezo. Sporočilo, ki so ga objavili ob zaključku njegovega obiska v Moskvi, pravi, da so razgovori potrdili enakost gledišč v vseh vprašanjih, o katerih so govorili. Sporočilo, med drugim, poudarja: Sovjetska zveza in Kuba ugotavljata, da je do neke mere popustila mednarodna napetost, kar je rezultat aktivnega uveljavljanja leninistične politike miroljubne koeksistence, da pa je zaradi napa- Ciper doživlja hudo krizo. Ta utegne biti dolga in mučna, podobna krizam Irske, Južne Tirolske, Kašmirja, Alzacije in Lorene. Osrednje vprašanje je, kakšen status naj ima ta sredozemski otok. Naj še naprej plava med Grčijo in Turčijo, pri tem pa upošteva še interese Britanije, ali pa naj zaplava v popolnoma samostojne vode? Ciprski zunanji minister Spiros Kiprianos je pred nedavnim v Atenah razložil program vlade v treh točkah : 1. popolnoma neodvisna ciprska država, a v okviru Commonwealtha ; 2. vlada na osnovi demokratičnih načel, se pravi vlada večine (sestavljena od Grkov); 3. garancija turški manjšini. Predlog Kiprianosa predvideva : revizijo londonskih in ziiriških sporazumov ter razveljavitev sporazuma o garancijah, ki omogočajo Grčiji, Turčiji in Britaniji, da. skupno ali enostransko intervenirajo na o-toku. «Intervencija je v nasprotju s konceptom neodvisne države» — poudarja Kiprianos. Program ciprske vlade ne bi bilo težko uresničiti, ko bi šlo le za dialog Atene-London, ko ne bi bilo Turčije, se pravi turške narodne manjšine. Ko je preteklega decembra Maka rios sporočil, da ««odpoveduje pogodbo o garancijah in o vojaški zvezi z Grčijo in Turčijo», je prišlo na otoku do prave eksplozije. Turki so branili svoje ljudi, svoje mestne četrti, Grki svoje in bilanca je bila strašna : 200 mrtvih. Vlada je izgubila kontrolo nad otokom, grozilo je, da se bodo sfpopadi razširili v pravo državliansko vojno in da bodo stare politične strasti zopet izbruhnile. Kakšna je bila reakcija na Maka-riosove predloge? V Atenah so jih sprejeli z vidnim zadovoljstvom, saj bi dobila ciprska večina, se pravi Grki, vso oblast v svoje roke. Bali so se le, da bi poskušali Turki intervenirati. Res, ti so izvedli nekaj demonstrativnih dalne politike militarističnih krogov ZDA še vedno napeto ozračje na področju Karibskega morja. Sporočilo nadalje poudarja, da je Kuba pripravljena storiti vse potrebno, da bi navezala dobre sosedstvene odnose z ZDA in to na podlagi načel miroljubne koeksistence držav z različnimi družbenimi sistemi, Sovjetska zveza pa bi, v primeru napada, z vsemi razpoložljivimi sredstvi pomagala Kubi. premikov na morju, njihove vojne ladje so se pojavile celo v ciprskih teritorialnih vodah, vendar je bil to le politični pritisk tako na Maka-riosa kot na Atene, češ, ne prenaglite se! — V Ankari so bili šokirani, čeprav so vedeli za Makariosove načrte. Oživeli so koj star predlog o delitvi otoka. Toda ta še ni nikoli pomenila primerne rešitve. In to zgodovina, tudi naj novejša, zgovorno potrjuje. Delitev Irske, Koreje, Vietnama, Indokine — same tragedije. Najbolj tragičen primer delitve je brez dvoma Palestina, najbolj usoden Indija, najbolj boleč Nemčija. Sam Kiprianos je odločno odklonil vsako razpravo o delitvi otoka. Angleži skušajo „ohraniti mir“ V Londonu so skušali «ohraniti mir», kakor vedno. Postavili so se na stališče: Britanija naj postane razsodnik! Britanci so vedeli, da njihove pozicije niso ogrožene: «Ne gre za spremembo statuta britanskih oporišč na Cipru» — je izjavil Kiprianos v Atenah. In še nekaj, na otoku so se že v prvih dneh pojavile nove britanske čete. V kritičnih trenutkih se vedno izkrcajo. Oči prebivavcev Cipra so zdaj uprte v London, kjer skušajo presekati gordijski vozel. Prva poročila so bila vse prej kot ohrabrujoča. Kar poglejmo malo bliže : Na Cipru živi 79 odstotkov Grkov in 18 odstotkov Turkov, ostali so Arabci, Maltežani itd. To je torej plus za Atene. Kibris, kakor pravijo Turki cipr- skemu otoku, jc oddaljen le 00 klil od anatolske, t. j. od turške obale in kar 600 km od Aten. S severnih robov Cipra se vidijo ob lepem vremenu zasnežene gore Taura. To je pa plus za Ankaro. Cyprus, kakor pišejo Angleži je edina britanska baza med Malto in Adenom, ta pa je že na skrajnem jugu Arabskega polotoka. Letos maja bo postala tudi Malta neodvisna. Za Britanijo bo s tem nastal nov problem. Nova rešitev bo morala nujno upoštevati vse te in še druge momente. Ciper je bil vedno del grške skupnosti, čeprav formalno ni nikoli pripadal grški državi. Je pa tudi edini otok v Sredozemlju, kjer se je še obdržala turška etnična skupina. Ob proglasitvi neodvisnosti so se Grki in Turki sporazumeli o razdelitvi mešt v upravi, vojski, orožni-štvu. Ta ključ je bil za Turke kar ugoden, saj jim je nudil več, kot bi lahko zahtevali po čisto številčnem kriteriju. V vojski so imeli n. pr. kar dve petini svojih efek-tivov. Samo sožitje je poroštvo ra mir Toda o kakem sodelovanju obeh etničnih skupin ni bilo niti govora. Grki so vedno gledali proti Atenam Turki pa so hodili na posvetovanja v Ankaro. O kakšni ciprski nacionalni zavesti ni mogoče govoriti. Dovolj je, da pomislimo, koliko generacij se je moralo pomešati med seboj v Združenih državah, kako dolg proces je bil to v Libanonu, da Irci še niso pozabili na svoje keltsko poreklo. Londonska konferenca bo imela težko nalogo. Ne gre samo za mednarodni status ciprskega otoka, gre za več, za to. ali bo prišlo na Cipru do resničnega sožitja med eno in drugo skupino. Le to bo trajno poroštvo za mir. Le v novi atmosferi se lahko začne novo življenje na Cipru. M. O. — «Naši razgledi» oooooooooooooooooooooooot-ooo ooooooooooooooooooooooooooooooravljah tudi med nedavnim obiskom delegacije KPI, ki jo je vodil tovariš Togliatti v Jugoslaviji. Poudaril je nadalje, da so komunisti v Jugoslaviji in delovni ljudstvo na splošno Na predsedstveni tribuni deželne konference KPI je bil tudi tov. Tine Remškar, član CK Zveze komunistov Slovenije. (Na sliki je zraven govornika) z velikim zadovoljstvom pozdravili ta obisk delegacije KPI v Jugoslaviji. Tov. Remškar je zatem podčrtal, da je gradnja socializma včasih zelo težka in da je prav zato tembolj koristno medsebojno poznavanje. Zato je velikega pomena najboljše sožitje, ne le med komunisti obeh dežel, marveč med obema narodoma na splošno. Zato moramo tudi v praksi težiti za tem, da se še bolj okrepi aktivna koeksistenca med narodi. Svoj pozdrav je predstavnik Z.KS zaključil, poudarjajoč, da je zbližanje med komunisti Slovenije. in naše dežele velikega pomena tudi za to, da se odpravijo vsi ostanki preteklosti. Izrazil je tudi prepričanje, da se bodo v bodoče medsebojni stiki še bolj povečali. V diskusijo na deželni konferenci KPI je posegel tudi delegat tovariš Dušan Furlan. Obravnaval je vprašanja naše narodne manjšine. Iz njegovega govora povzemamo naslednje : Dovolite mi, da se v svojem posegu v diskusijo, dotaknem vprašanja, ki je komunistom vedno bilo iskreno pri srcu in je v programih komunističnih partij od samega njihovega nastanka zavzemalo enega naj-najvažnejših mest, pri tem mislim za narodno vprašanje. Nacionalno vprašanje Slovencev je po zadnji vojni dokončno bilo rešeno v okviru Socialistične republike Jugoslavije. Toda nekatera ozemlja, naseljena s slovenskim prebi-vavstvom, spadajo tudi pod Italijo in Avstrijo. To slovensko prebivavstvo predstavlja tu državljane, ki tvorijo posebno etnično skupnost, z vsemi njenimi značilnostmi glede pravic in potreb, ki jih sleherna demokratična država manjšinam mora zagotoviti. Po zmagi nad fašizmom so bile ustvarjene možnosti, da se noleg drugih temeljnih vprašanj demokratičnega razvoja nove italijanske republike, obenem pravilno in demokratično reši tudi vprašanje narodnih manjšin, predvsem slovenske, ki je med vsemi od nekdaj bila najbolj zapostavljena. Glede na ves razvoj italijanske novojne stvarnosti pa se je izkazalo, da so upanja v hitro rešitev bila iluzorna. Obnovi Italije, v njenih družbenih, ekonomskih, socialnih, političnih in ostalih strukturah so se kmalu postavili po robu najkonsejrvativnejši in naj-reakcionamejši gospodarski in politični krogi, podprti, lahko rečemo, od vse mednarodne reakcije, predvsem ameriške. V teh in takšnih pogojih, razumljivo, tudi za rešitev vprašanj slovenske narodne manjšine niso mogle obstajati najugodnejše perspektive. Negle-de na to, da v splošnem buržoazni razred preko svojih vlad še nikjer ni pokazal kakih posebnih moralnih obzirov niti do obveznosti, ki jih je sam sprejel ; neglede na to pa je pri tem treba upoštevati tudi to, da ta razred, ki v družbeni stvarnosti stremi za lastno hegemonijo na vseh področjih, ne more, da bi se zatekal tudi k nasilju v najrazličnejših oblikah. Ena izmed oblik tega nasilja pa se izraža tudi v njegovih pogledih, ki jih preko svojih družbeno-političnih vzvodov uresničuje v odnosih do narodnih manjšin. Te so za buržoazne reakcionarne in imperialistične politike od nekdaj bile samo drobiž za primer morebitnih mešetarjenj in pogajanj z enako razpoloženimi partnerji ali pa so bile predmet špekulacije in pa mane-versko sredstvo v njihovih mednarodnih spletkah, izražajočih se v ogražanju neodvisnosti drugih, posebno manjših narodov in držav, kakor tudi v pripravljanju raznih mednarodnih zapletljajev, spopadov, agresij in osvajanj. Skratka, manjšine so zanje vselej predstavljale najprimernejše sredstvo za dosego njihovih razrednih ciljev in pa objekt najhujšega zatiranja, tembolj, ker je na ta način tudi pripadnike lastnega večinskega naroda bilo moč na najlažji način zanetiti nacionalistične strasti ter jih mobilizirati za svoje načrte. Tako je, torej, bilo tudi v našem primeru. Vlada ni izpolnila svojih obveznosti Kako so se uresničile zahteve Slovencev? Od 139 členov re-Dubliške ustave jih je do danes morda bilo izpolnjenih komaj tretjina. Vendar med vsemi, ki so bili izpolnjeni, nista ne člen 3, in tudi ne člen 6., torej nobeden od členov, ki državljanom zagotavljata popolno enakopravnost in posebne predpise za jezikovne manjšine, na katerih bi slovenski narodni manjšini bili zagotovljeni nemoten narodni, jezikovni, kulturni, gospordarski in nasploh vsestranski razvoj. Letos bo minilo deset let odkar sta bila podpisana londonska spomenica skupno s i posebnim statutom. S tem podpisom so bile postavljene nove osnove tudi za postopno normalizacijo odnosov med Italijo in Jugoslavijo. U-stvarjeni so bili pogoji tudi za bodoče sodelovanje, ki se danes čedalje bolj krepi, kar je nedvomno razveseljivo in spodbudno. Vendar pa smo pripadniki slovenske manjšinske skupnosti v Italiji vse preveč računali na omenjeni sporazum. Rimska vlada svojih obveznosti do slovenske manjšine — razen pomanjkljivega šolskega zakona — do danes ni objavila in potemtakim tudi o-menjenih svojih obveznosti ni izpolnila. Slovence delijo v tri različne skupine Tako je tu živečim Slovencem kot edini dokument, kjer so njihove pravice jasneje in podrobneje navedene, ostal samo posebni statut. Spričo tega pa se je ustvarilo tudi absur- / dno dejstvo, da se danes za uveljavitev svojih državljanskih pravic pripadniki slovenske skupnosti ne morejo zateči k državni ustavi. Sicer pa tudi na osnovi posebnega statuta nismo dosegli tega, kar nam je bilo obljubljeno. Neglede na dejstvo, da v o-menjenem statutu priznane pravice predstavljajo samo minimum določenih pogojev, potrebnih za normalen in neoviran razvoj, kakor tudi, da je z njim bila v Italiji živeča slovenska narodna manjšina razdeljena na tri v docela različnih pogojih živeče skupine — tržaško, goriško in beneško — neglede na vse to Slovenci na Tržaškem še danes ne morejo enakopravno uporabi iati svoj materni jezik v odnosih z oblastmi, v javnih uradih in na sodiščih, še danes v pretežno slovenskih naseljih ni dvojezičnih napisov, še danes nismo sorazmerno udeleženi v javni upravi, slovenske kulturne in dru- ge ustanove še danes ne prejemajo nobene pomoči iz javnih finančnih sredstev itd., pač pa smo, nasprotno, še danes deležni diskriminacijskega ravnanja na osnovi še vedno veljavnih fašističnih zakonov, kakršen je npr oni, ki prepoveduje rabo slovenskega jezika na sodišču. Vse obsodbe je tudi vredno, da se z umetnimi sredstvi in na nasilen način skuša spreminjati etnična podoba številnih področij, kjer je doslej obstajala strnjena slovenska manjšina. Lahko bi našteli številne druge primere, toda že to, kar je zapopadeno v gornjih odstavkih (govornik je namreč obravnaval konkretne primere, med katerimi je tudi tisti, ki se tiče partizanskega spomenika na tržaškem pokopališču. Op. u-redn.). nudi neizpodbiten dokaz neiskrenega ravnanja dosedanjih demokristjanskih vlad, namernega izmikavanja lastnim obveznostim, primer pomanjkanja sleherne dobre volje, grobega neupoštevanja življenjsko nujnih potreb slovenskega življa. Ni prave demokracije brez enakopravnosti vseh državljanov V nobenem primeru — in tega ne bomo nikoli dovolj poudarili — ne more biti prave demokracije, ako vsi državljani ne uživajo popolne enakopravnosti, vključno pravice do rabe svojega materinega jezika. Odveč bi bilo v teh okoliščinah poudarjati obveznosti, ki jih s tem v zvezi imamo komunisti. Nacionalnemu vprašanju, oziroma vprašanju narodnih manjšin so že od samega začetka delavskih gibanj posvečali največjo pozornost vsi klasiki marksizma-leninizma. V razrednem programu delavskih gibanj in njihovem boju za u-veljavitev teh programov, torej ustvaritev novih socialističnih oblik družbe, v njihovem boju za temu ustrezne pogoje nove in vsebinsko bolj izpopolnjene demokracije, pa obenem to vprašanje predstavlja neločljiv in organsko vraščen element. Za komuniste tega vprašanja ni moč ločiti od splošnih naporov za uveljavitev obsežnega programa družbenega preporoda v smislu preobrazbe obstoječih gospodarskih, socialnih in političnih struktur. To pa pomeni, da za slovensko narodno skupnostjo v njenem boju za svoj lastni obstoj ter uveljavitev njenih pravic stoji — in da ta boj podpira — vsa napredna demokratična italijanska javnost, na čelu z delavskim gibanjem in Komunistično partijo, ob udeležbi vseh ostalih naprednih političnih sil. KPI se ravna in deluje v duhu načel marksizma -leninizma Vrhu tega, da se KPI, kot vse revolucionarne delavske partije, v pogledu reševanja nacionalnega vprašanja ravna in ga rešuje v duhu temeljnih načel marksizma-leninizma, pa je to vprašanje še jasneje in bolj podrobno izdelano ter razvito v resoluciji vodstva KPI iz maja 1962 in nato potrjeni od X. kongresa, s čimer je ta postala obvezna za vse njene člane. Tudi v parlamentu so komunisti jasno dokazali, da se KPI najodločneje postalja po robu slehernemu poskusu, naj si bo odkrite ali prikrite, posredne ali neposredne asimilacije slovenske narodne skupnosti. Dokaz, kako resno in odgovorno, v skladu s temeljnimi načeli socialističnega internacionali-zma, partija rešuje to vprašanje, predstavlja tudi izvolitev komunističnega predstavnika, pripadnika slovenske narodne manjšine, v rimski parlament. Zatem je tovariš Furlan govoril o obveznostih, ki jih imajo danes komunisti. Poudaril je, da bodo komunisti tudi v bodoče nadaljevali boj za zmago demokratičnega načela o nacionalni enakopravnosti, da bodo ta boj vodili tudi v deželnem svetu, kot ga že vodijo v parlamentu, pokrajinskih in občinski svetih. Naglasil je potrebo, naj partija, za dosego teh ciljev, preko svojih osnovnih organizacij in članstva, vsepovsod, kjer žive Slovenci, pristopi tudi k najrazličnejšim oblikam nadrobnega praktičnega političnega dela v prid utrjevanja njihove narodne zavesti. Med drugim se je dotaknil tudi vprašanja slovenske šole ter poudaril, da mora biti slovenski otrok ne le deležen slovenske šolske izobrazbe, ampak tudi vzgoje v smislu ljubezni do svojega rodu in jezika. Na koncu je tovariš Furlan govoril tudi o «levem centru», v kolikor je v zvezi z vprašanje narodne manjšine. Poudaril je, da je pred kratkim sklenjeni sporazum (v Trstu), kar zadeva slovenske potrebe in položaj nejasen, da niso v njem navedene konkretne obveznosti, niti časovni termini, saj v tem sporazumu se niti ne omenja posebni statut londonskega (Nadaljevanje na zadnji strani) Intervencija poslanke Berne-tičeve v prid kmetov iz dolinske in miljske občine Poslanka Marija Bernetič je poslala pismeno vprašanje predsedniku vlade, ministru za industrijo in trgovino ter ministru za kmetijstvo in gozdarstvo glede razlastitve zemljišč za Industrijsko pristanišče, v dolinski in miljski občini. V pismu poslanka vprašuje predsednika vlade in omenjene ministre, če vedo za veliko škodo in ogorčenje zaradi načina pri sedanjih razlastitvah za Industrijsko pristanišče na škodo številnih lastnikov zemljišč in kmetov na področju omenjenih dveh občin, ki je med najbolj rodovitnimi na Tržaškem. Nato navaja v pismu postopek Industrijskega pristanišča na podlagi odloka št. 66 bivše ZVU, Razpis natečajev za službo pri železnici Tržaški odbor vsedržavnega združenja partizanov ANPI sporoča, da so državne železnice razpisale javne natečaje za naslednja delovna mesta: 1. Za 960 mest pomočnika strojnika na preizkušnji. Prosivci morajo imeti spričevalo 3. razreda nižje industrijske strokovne šole. 2. Za 300 mest postajnega pomočnika na preizkušnji, od katerih odpade 15 mest za železniški direkciji v Trstu in Benetkah. Predložiti je treba spričevalo opravljene nižje srednje šole. 3. Za 368 mest kvalificiranih delavcev na preizkušnji (mehanikov), in elektromehanikov). 4. Za 571 mest kvalificiranih delavcev v električni stroki na preizkušnji, od katerih 10 za Trst. 5. Za 61 mest kvalificiranih delavcev na preizkušnji za hidravlično in varilno stroko. 6. 740 mest za čuvaje na preizkušnji. Za zadnje štiri skupine morajo prosivci imeti spričevalo o opravljeni osnovni šoli. Izpiti bodo na sedežih železniških ravnateljstev. Nadalje so razpisali tudi javna natečaja z izpiti v Rimu za 540 mest postajnih načelnikov na preizkušnji in 465 mest načelnikov upravne službe. Za ta natečaja je potrebna matura. Prošnje se lahko predložijo do 17. februarja. Obvestila kmetovavcem Obveščamo zainteresirane kmeto-vavce, da Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo sprejema naročila za nakup semena večne detelje, detelje inkarnatke in mešanice travnih semen ter čebulic gladiolov. Prispevek v najvišjem znesku 50 odst. nakupne cene bodo prejeli neposredni obdelovavci zemlje, spolovinarji in najemniki za vsoto do 10.000 lir vrednosti naročenih semen krmnih rastlin in najmanj 250 čebulic gladiol. * * * Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu sporoča, sporazumno s Fitopatološkim zavodom, da je od 1. februarja odprt poseben urad za posvetovanja o rastlinskih boleznih rastlinskega ali živalskega izvora. Posvetovalna služba se bo vršila pri Pokrajinskem kmetijskem nad-zorništvu ob ponedeljkih in sobotah med uradnimi urami. Za vsa pojasnila se zainteresiranci lahko obrnejo na telefonično št. 38-673 ali 23-297. ki ne upošteva pravic razlaščencev, ki jih jamči člen 42 republiške ustave, ne jamči pravičnega postopka, niti pravične ocenitve za odškodnino, Industrijsko pristanišče diktira cerne, objavila sezname o razlastitvah in večkrat sploh ne oceni zgradb in stanovanjskih hiš na razlaščenem zemljišču. Zaradi tega prizadeti ne vedo ničesar, dokler ne dobijo dokončnega dekreta o razlastitvi, v katerem je označena odškodnina, ne da bi prej nepremičnino ocenili sodni cenivci in ne da bi prej vprašali sodišče. Poslanka zaradi tega vprašuje predsednika vlade in omenjena ministra, kaj bodo ukrenili v zaščito prizadetih lastnikov, obenem pa, da se prekliče odlok bivše ZVU in uveljavi zadevni zakon iz leta 1865. Frane Prešeren Slovo od mladosti izrazi ležaje po eeoleosli Dni mojih lepši polovica kmalu, mladosti leta! kmalu ste minule; rodile ve ste meni cvetja malo, še tega roi’ce so se koj osule, le redko upa sonce je sijalo, viharjev jeze so pogosto rjule; mladost! vendar po tvoji temni zarji srcé bridko zdihuje, Bog te obvarji! To Prešernovo poezijo je v italijanščino prevedel Enrico Damiani in revija «EPOCA» je dne 1.12.1963. objavila naslednji odlomek: L’addio alla giovinezza O miglior parte dei miei dì migliori! O giovinezza, o bei giorni fuggiti! Rare gioie, m’hai dato, pochi fiori, e gioie e fiori, ahimè, sono sfioriti! M ha sorriso di rado il sol. Frequenti sono state per me l’ire dei venti. Ma pure, o gioventù, nel cupo albore «Dio ti salvi!» sospira mesto il cuore. Na Tržaškem je bilo že več pomembnih kulturnih prireditev, na katerih je več ali manj jasno prišla do izraza težnja po enotnosti na področju slovenske ljudsko-prosvetne dejavnosti. Nedavna zelo uspela revija pevskih zborov, ki jo je organizirala Slovenska prosvetna zveza v Trstu, na kateri pa so sodelovali tudi pevci, ki niso včlanjeni v Slovensko prosvetno zvezo; zelo posrečen kulturni večer, posvečen sveto-ivanski narečni pesnici Mariji Mijotovi, ki ga je lani organiziralo prosvetno društvo «Opčine», ki je včlanjeno v Sloven-sko-hrvatsko ljudsko prosveto — in na katerem so sodelovali tako pevci kot recitatorji, ^ ki ne pripadajo društvom, včlanjenim v Slovensko hrvatsko ljudsko prosveto — pa tudi slavje ob lanskem jubileju treben-ske godbe zelo zgovorno potrjujejo trditev, ki je uvodoma o-menjena. Vsi ti primeri kažejo, da dozoreva čas, ko ho treba resno in trezno vzeti v pretres vprašanje: ali je še umestna ločitev na področju slovenske ljudsko-prosvetne dejavnosti ; ali ima še kak smisel, da obstajajo v nekaterih krajih ločena prosvetna društva, včlanjena v dve različni osrednji organizaciji ; in ali ne bi bilo potrebno pristopiti k delu za dokončno u-gladitev poti, ki vodi k enotnosti, k dokončni združitvi? Ločena društva hi v nekate- i rih krajih, npr. v Križu, na Op- j cinah idr, lahko imela še kak \ smisel, ako bi bilo toliko sil na razpolago, da bi lahko sa I mostojno uspešno delovala in I ako bi ločeno delovanje pozitiv- I no vplivalo na delovanje ter takorekoč vzpodbujalo k določenem medsebojnemu tekmovanju. Toda ker teh sil ni, in ker ni niti izgledov, da bi jih dobili v bodoče, še dalje trajajoča ločitev slabi delovanje, zmanjšuje možnosti najširšega razvoja in ne koristi procesu zbliževanja. O problemih enotnosti na področju slovenske ljudsko-prosvetne dejavnosti se je že v minulih letih mnogo govorilo in pisalo. Morda še preveč, ako pomislimo, da govorjenim in pisanim besedam o enotnosti niso sledila konkretna koordinirana dejanja. Konkretno scìe izkazalo, da vsako siljenje k enotnosti, brez vzporednega uglajevanja poti, ki vodi k temu cilju, ni rodilo zaželenih sadov. In tudi zato se je enotnost začela ustvarjati na bazi, četudi je bila ta neorganizi- RA1 — Italijanska radiotelevizija razpisuje natečaj za izvirna radijska dramska dela v slovenskem jeziku z namenom, da dobi nove in približa dramatiki že znane avtorje. Natečaja se lahko udeleže samo slovenski avtorji, ki stalno bivajo v Italiji. Predložena dela morajo oblikovno in vsebinsko ustrezati radiofonskim zahtevam in trajati od 40 do 70 minut. Predložena dela morajo biti napisana v slovenskem jeziku, izvirna neobjavljena in neizvedena. Udeleženci natečaja morajo po- rana in lahko rečemo, čisto spontana. (Iz sestavka, ki je bil objav Ijen v «Prosveti», mesečni prilogi «Primorskega dnevnika»), DODATEK Spontano ustvarjanje enotnosti bi lahko služilo kot vzpodbuda za koordinirano pristopitev k dokončni ugladitvi poti, ki vodi k enosti, k dokončni združitvi prosvetnih društev. Ta teden se spominjamo obletnice smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna, ki je v nesmrtni «Zdravljici» zapel : «Edinost, sreča, sprava, k nam naj nazaj se vrnejo, sinov, kar jih ima Slava, vsi naj si v roke sežejo»! Z uresničitvijo teh Prešernovih želja bomo najlepše proslavili njegov spomin, naši prosveti pa dali nov zalet ter odprli nove perspektive za bodočnost ! MIRKO KAPELJ siati, šest izvodov natečajnega dela, jasno in čitljivo natipkanih, označenih z geslom ali psevdonimom, brez kakršnegakoli znamenja, po katerem bi mogli spoznati avtorja. Geslo ali psevdonim mora biti natipkan tudi na posebni kuverti, v kateri naj bo list s podatki o avtorju in njegovem bivališču. Kuverta mora biti zaprta z voskom brez pečata. Natečajna dela je treba poslati na naslednji naslov: RAI — RADIOTELEVISIONE ITALIANA. Tajništvo natečaja za izvirna radijska dramska dela v slovenskem jeziku Piazza Oberdan 5 — TRIESTE. Če bi se kak avtor udeležil natečaja z več deli, mora biti vsako delo označeno z različnim geslom ali psevdonimom in odposlano kot samostojna pošiljka. Predložena dela bo ocenila in nagrade bo dodelila posebna komisija, ki jo imenuje RAI in proti sestavi katere ni priziva. Za natečaj so določene naslednje nagrade: ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Čedad Prosvetno društvo „Ivan Trinko“ je dobilo nove prostore ooooooc« >noo < N < è o O Ó Z iZ uj E oc Ul O Z < oc O C £ UJ UJ 2 ač Ul 2 £- UJ uj O S o uj UJ £ UJ < M 25 < UJ < co ui < O ui < M < à a O Ó z 5 uj —1 < ca Ul < O IU < N < oc u O Ó Z uj E oc Ul O Z X < O X 0 2 UJ tu 1 OC UJ 2 1 < O uj > < M < OC K O Ó z 2 uj 2 OC Ul O sc < ško in bolgarko narodno manjšino. S tem bodo ugodili potrebam šol in drugi izobraževalnih ustanov, na katerih poučujejo v navedenih jezikih. ♦ 150-LETNICE ILIRIJE so se pretekli teden spomnili tudi na občnem zboru Društva za kulturno sodelovanje med Jugoslavijo in Francijo v Ljubljani. Prava proslava te obletnice bo prihodnjega a-prila. Narodni muzej v Ljubljani bo v okviru omenjene proslave pripravil večjo zgodovinsko razstavo, posvečeno vplivom francoske revolucije na slovensko dogajanje ♦ «POD SVOBODNIM SONCEM» v nemščini. — Pred kratkim je to delo v nemškem prevodu, ki ga je oskrbel dr. Kolednik, izdala neka založba v Westfaliji. Dr. Kolednik je znan po svojih prevodih slovenskih del. Med drugim je prevedel tudi Jurčičevega «Jurija Kozjaka» v francoščino, angleščino, italijanščino in latinščino. ♦ MOSKOVSKA ZALOŽBA «Hudožestvena literatura» bo letos izdala okrog 300 knjižnih del v 25 različnih jezikih in v skupni nakladi 20 milijonov izvodov. Letos bo ta založba dokončala izdajo zbranih del Čehova, Dobroljubo-va, Alekseja, Tolstoja idr nadaljevala pa bo z izdajanjem zbranih del Leva Tolstoja, E-mila Zolaja, Walterja Scotta, Tagoreja, Feuchtwangerja idr. («Novosti»). SLOVENSKA OPERA je na svojem gostovanju po Italiji doživela zelo velik uspeh. O-perni ansambel je dosegel vse priznanje z delom Rimskega Korsakova «Zlati Petelin» v Reggio Emilii, Parmi in Mo-deni; operni balet pa je vzbudil posebno pozornost z izborom Strawinskega tudi v Mantovi. Tako o opernem ansam-oiu kot o baletu se je kritika pohvalno izrazila. Neki bolonjski dnevnik je zapisal: «Največji aplavz za slovenski balet», neki dnevnik v Reggio Emilii pa je podobno zapisal o opernem ansamblu. Parma ima velike gledališke tradicije in njena publika je sila kri tična. Medklici «bravi» so potrdili, da je bila sicer zelo kritična publika zares zadovoljna. In neki parmski časopis i e zapisal med drugim, da so zlasti operni solisti delali prave «bravurne čudeže na odru». ♦ V KOPRU razpravljajo o predlogih za ustanovitev višje pedagoške šole. «Primorske novice» poročajo, da se je za višji pedagoški študij prijavilo v samem bivšem koprskem okraju nad 10 odst. učiteljev 2 iz osnovnih in drugih šol. Isti 2 list pripominja, da so se večidel prijavili za one predmete, ki so najbolj deficitarni (matematika, fizika, slovenski jezik, biologija, kemija, zgodovina, zemljepisje in glasbeni pouk) ter da bi glede na število prijav lahko takoj pričeli s petimi predmetnimi skupinami višje pedagoške šole v Kopru. ♦ V SRBIJI, bodo letos izdali okrog 180 učbenikov in pri-poročnikov za šiptarsko, tur- ® Q k čt in rro •»»Tz-z-v T-» o »-/-* /A Ti Z-V • m > m co > m nj m <_ T* g £ o 30 k Z 5 m 5 < £ X 2 0 6 c 1 > K 1 2 Ò ; cc i > m óo > m TJ m m O S O 9v»oi)noJ-3rndi3tvs-»3tv3j-vasvu)-9f'. Nadaljevanje Trst „Levi center'1 (ki ga v resnici ni) na pokrajini Tudi pokrajinska uprava ima tako imenovani «odbor levega centra». Do tega v pokrajini ni prišlo z odstopom celotnega odbora in seveda tudi predsednika ter z izvolitvijo novega odbora, kot v občinski upravi, ampak le z nekaterimi malimi spremembami. Na zadnji seji pokrajinskega sveta sta demokristjan-ski odbornik dr. Savona in demo-kristjanski namestnik odbornika De Carli podala ostavko, nakar sta bila na njuno mesto izvoljena socialdemokrat dr. Fogher za odbornika in republikanec Fragiacomo za namestnika odbornika. Sicer pa je predsednik pokrajine dr. Delise pred glasovanjem o o-štavki dveh demokristjanov in pred izvolitvijo dveh novih članov odbora podal daljšo programsko izjavo odbora, v kateri je le bežno in rekli bi skoraj sramežljivo omenil nekatera vprašanja, ki se tičejo Slovencev potem ko je prebral politični del sporazuma med KD, PSDI, PRI in PSI glede uveljavitve občinske in pokrajinske uprave levega centra tudi v Trstu. V tem sporazumu je tudi znani odstavek o slovenski manjšini, o čemer smo že poročali. Programska izjava pokrajinskega odbora pravi med drugim, da bo glede krajevnih napisov v okolici «pokrajinska uprava proučila možnost, da se nudijo občinam širša praktična pooblastila v zvezi s cestno toponomastiko» in «...dejavnost «Ente Rinascita Agricola» bo usklajena na način, da bo bolj ustrezala kmetijsikemu življenju, upoštevajoč ori tem tudi jezikovne značilnosti prizadetih». To sta dve «konkretni vprašanji», ki naj bi jih pokrajinski odbor levega centra rešil v korist Slovencev. Razumljivo je, da bodo prav komunistični svetovavci v pokrajinskemu svetu tisti, ki bodo gotovo podprli vsako pozitivno pobudo uprave ne samo v korist Slovencev, ampak tudi v korist vsega prebivalstva, kot je to še posebno poudaril v svojem govoru svetovavec Colli. Toda to kar nam Slovencem obljubljajo demokristjani že meji na zasmehovanje. Pravijo, da bodo «proučili možnost, da se nudijo občinam širša praktična pooblastila v zvezi s cestno toponomastiko». Kaj hočejo KD in njeni stari in novi zavezniki s tem povedati? Ali morda to, da bodo okoliške slovenske občine lahko postavljale na svoje stroške dvojezične krajevne napise tudi na pokrajinskih cestah? Zakaj se ni glede tega vprašanja pokrajinska uprava «levega centra» obvezala, da bo sama poskrbela za postavitev dvojezičnih napisov slovenskih krajevnih imen? Alj se demokristjani še vedno sramujejo to storiti in bodo zato «dali občinam širša praktična pooblastila» v tem pogledu? Kaj pa mislijo demokristjani z «Ente Rinascita Agricola», ko pravijo, da bo «...njena dejavnost bolj u-strezala kmetijskemu življenju, u-poštevajoč pri tem jezikovno značilnost prizadetih» res nam ni jasno. Poleg tega pa je zelo značilno dejstvo, da «levi ce .gr» v pokrajinski upravi deluje pod vodstvom predsednika dr. Deliseja, ki je na seji pokrajinskega odbora KD jasno posedal. da ie proti levemu centru. Zato se tudi dr. Delise ni udeleževal razgovorov med štirimi prizadetimi strankami za uveljavitev «levega centra» v pokrajinski upravi. Namesto njega je v imenu pokra-imskega odbora vodil razgovore dr. Savdna, ki pa je prav z nastopam odbora «levega centra» podal ostavka na mesto odbornika. Po vsem tem je res težko govoriti o kakem pokrajinskem odboru «levega centra». ko mu še nadolje načeluje predsednik, ki nasprotuje levemu centru. V spomin V počastitev spomina brata Jakoba E. daruje sestra Albina 2.000 lir za sklad «Dela». Najlepša hvala! Gorica j Nenavadna zamenjava župana Goriški župan dr. Poterzio je odstopil in na njegovo mesto je bil izvoljen dr. Gallarotti, bivši občinski odbornik za finance. Demokristjani so skušali to zamenjavo opravičiti s tem, da so širili glasove, da prejšnji župan odstopa «zaradi bolezni». Tem glase-vom pa seveda nihče ne verjame. Kaže, da gre za to, da bi tudi v Gorici pripravili pot podobnemu «levemu centru» kot v Trstu, kjer je pa ostalo vse pri starem. Z odstranitvijo prejšnjega župana, naj bi bil odstranjen človek, ki naj bi «nosil vso odgovornost» za prejššnjo konservativno upravo, ki je onemogočila celo socialdemokratom, sodelovanje v občinski upravi. In ker so komunisti razgalili vse to, so demokristjani vzhičeni. Da pa so komunisti zadeli v pravo smer, so potrdili prav demokristjani sami na seji občinskega sveta. Nekatere spremembe na področju mejne politike, nekatere municipa-lizacije in določena sprememba stališč glede slovenske manjšine naj bi po demokristjanskem mnenju spremenila stališča socialistov. Toda to je še premalo. Da je potrebno še mnogo drugega je jasno vsem levičarskim silam, tudi socialistom, ki so odklonili ponudbo o zavezništvu. Edini, ki tega ni razumel je dr. Sfiligoj, ki se strinja z demokri-stjanskimi koncesijam in ki smatra, da so že vsi problemi slovenske manjšine ugodno rešeni. Sicer pa je že vsem znano, da ta samoime-novani «zaščitnik Slovencev» sprejema politiko Krščanske demokracije, ne glede nato, kakšna je. PRIREDITVE SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Trstu ponovi danes, petek, 7. februarja ob 20,30. v Avditoriju Dikli-čevo dramo «NA ZELENI TRATI». Kot gost bo v drami nastopil tudi Stane Sever iz Ljubljane. * * * V PROSVETNEM DOMU na Opčinah bo v nedelio, 16. februarja ob 4. nonoldne Prešernova proslava s pestrim sporedom. Proslavo organizira prosvetno društvo «Opčine». * * * SLOVENSKI KLUB v Trstu priredi v torek, 18. februarja ob 21. uri predavanje o filmski umetnosti. Govoril bo rešizer Jože Babič. * * * PROSVETNO DRUŠTVO «VE SNA» iz Križa bo v nedeljo, 16. februarja. gostovalo v Komnu. Dramska družina bo uprizorila veseloigro «Na kriški osmici». Nastopili bodo tudi pevci. ČESTITKE — V soboto sta se novačila Julka in Nino Vidau iz Banov. «Delo» jima vošči mnogo sreče na njuni novi življenjski poti! V soboto 1. t.m. so bile v Trbižu smučarske tekme v veleslalomu, ki Uh je organh.iraln Šolsko skrbništvo za vse tržaške višje srednje šole Letos je nrvič. da so se tekmovanja udeležili tudi dijaki Slovenskem znanstvenega liceja. Glede razmeroma velikega števila udeležencev, stortalo ja namreč 62 tekmovalcev, so se naši dijaki precej dobro odrezali: zasedli so namreč.3. 5. 16. in 22. mesto. Možina va je moral odstopiti zaradi okvare na smučeh. Nabrali so največ točk za licejem Dante, tako da so si v skupnem plasmaju res zasluženo priborili 2. mesto. Vrstni red po šolah je naslednji: l. licei Dante, 2. Slovenski znanstveni licej, 3. Oberdan, 4. Petrar- Pajetta čanov. Zato pa se ne strinjamo z zunanjo politiko, ki jo vodi Saragat. Mi zahtevamo, naj bo Jadransko morje, morje miru, morje brez atomskega orožja, kakor je bilo pravilno podčrtano tudi med razgovori naše delegacije v Beogradu. In to moramo z vso odločnostjo zahtevati. V nadaljevanju svojega govora se je poslanec Pajetta obrnil na poslušavce rekoč: Vi mor ai te biti iniciatorji borbe proti ponovni oborožitvi Zahodne Nemčije, proti atomski oborožitvi, ki jo nekateri predlagajo, zahtevati morate politiko miru, ki je možna. Zatem pa je poudaril : Gorje če bi se pri tem ne zavedali dejstva, da obstajajo grožnje imperializma! Dober del svojega govora je tovariš Pajetta posvetil vprašanjem svobodnega in neoviranega razvoja slovenske narodne manjšine v naši deželi in številnim problemom, ki so s temi vnrašanji tesno združeni. Med drugim ie dejal : prav tu v tej deželi obstajajo dokazi, da je ! možno sodelovanje z drugimi narodi. Mi smo priča, da je možno to sodelovanje. Bratstvo med Italijani in Slovenci v tej deželi ie bilo skovano v težki, skunni borbi proti fašizmu. To je dejstvo, ki ga ni mogoče za- Novo vodstvo deželnega komiteja KPI V novem deželnem komiteju KPI so naslednji tovariši: Silvano Bacicchi, Arnaldo Bara-cetti. Fulvio Bergomas, Marija Ber-netič, Jole Burlo, Arturo Calabria, Mario Colli, Alvisio Coghetto, Lino Crevatin, Antonino Cuffaro, Jelka Gerbec. Raffaele Franco, Mario Lizzerò, Bruno Marizza, Bruno Mec-chia, Enzo Menichino. Giovanni Mi-glorini, Antonio Moschioni, Arrigo Pacoiat, Giacomo Pellegrini, Davide Pescatori, Silvino Poletto, Luigia Rosin, Paolo Sema, Eligio Simsìg, Silvano Tarondo, Vittorio Vidali, Spartaco Zorzenon. Mladinski nogomet Preteklo nedeljo so se zaključile nogometne tekme, ki jih je organizirala tržaška Zveza komunistične mladine v počastitev 44. obletnice svoie ustanovitve. Tekem se je udeležilo 12 ekip. Prvo mesto je odnesla ekipa iz Ricmanj, drugo pa ekipa iz okraja Sv. Alojz v Trstu. ca, 5. da Vinci, 6. Galilei, 1. Volta. Posamezniki pa so zasedli sledeča mesta: 1. Candiani (Petrarca) čas 41”8, 2. Rella (Dante) čas 4Ì”: 3. Stele (SZL) čas 46" 1. 4. Boico (Oberdan) čas 47”, 5. Dolhar (SZL) čas 48”3, 16. Morelj J. (SZL) čas 53"2, 22. Janhuba (SZL) čas 57"7. Priznati moramo, da je to lep uspeh za našo šolo, obenem pa nam je žal, da se tekmovanja niso udeležili tudi predstavniki Trgovske a-kademije in Učiteljišča. Ker je med našo slovensko dijaško mladino veliko zanimanje za smučanje. Upamo, da se bo tega tekmovanja drugo leto udeležilo še več dijakov in dijakinj, tako da se bodo lahko potegovali za prvo mesto. Pavel Morelj nikati. Mi komunisti smo bili vedno na stališču, da imajo Slovenci vse pravice do svojega jezika, do svoje kulture, do svojih tradicij, do nemotenega vsestranskega razvoja. KPI se je vselej zavzemala in se borila za te pravice. Mi se nismo nikoli odpovedali pravici, da Slovenec lahko govori tudi na tržaškem Velikem trgu v jeziku, ki ga je naučila njegova mati. Mi smo proti sleherni asimilaciji Slovencev, zato odločno zavračamo sleherni poskus asimilacije, tudi take, ki bi bila manj boleča od metod, ki so se jih posluževali fašisti. Slovenci i-majo pravico do neoviranega razvoja, do svojega jezika, svoje kulture in mi Italijani potrebujemo sodelovanje Slovencev. S tem, da Italijani spoštujejo pravice Slovencev, jim ničesar ne poklanjajo. In mi komunisti srno se vselej in vseh okoliščinah borili za zaščito pravic Slovencev, zavedajoč se, da je prav v spoštovanju njihovih pravic jamstvo demokratičnih svoboščin. In v tem je izraz tudi naše razredne solidarnosti. Drugi del svojega govora je tovariš Pajetta posvetil gospodarskim in drugim problemom dežele in države. Regent peraio’ (revijo KPI); ko pa je bil leta 1941 ustanovljen Vseslovanski komite, je bil Regent v njem predstavnik Slovencev. Hkrati je vodil slovenske oddaje moskovskega radia. 1945 je dopotoval v Jugoslavijo. Delo, ki ga je Regent opravil kot kulturni delavec, je enakovredno delu, ki ga je opravil kot politik. Obe dejavnosti pa se tako prepletata, da ju je težko ocenjevati ločeno. Regent, ki je bil do vstopa v socialistično stranko aktivni član tržaškega Dramatičnega društva, je bil namreč v letu 1904-1905 tudi e-den izmed ustanoviteljev in vodilnih odbornikov 'Ljudskega odra , hkrati pa je bil tudi njegov dolgoletni tajnik. 'Ljudski oder’ je bil ustanovljen z na-namenom, da izobražuje slovensko in hrvatsko ljudstvo in je bil prava ljudska univerza z bogato knjižnico in s številnimi odseki. Razumljivo, da je to delo navdušilo tudi Ivana Cankarja. Ker je članstvo Ljudskega odra po večini leta 1921 prešlo v sklop KPI, je s tem potrjeno, da se je kulturno prosvetno razgledan delavec tudi politično progresivno usmerjal ( Na kongresu v Livornu so namreč skoraj vsi delegati organizacij Julijske krajine in Istre glasovali za komunistično frakcijo). Tako orientacijo je pospešilo še 'Delo', ki je bilo po Regentovi zaslugi ustanovljeno leta 1920. V njem je Regent vse bolj uveljavljal komunistično smer.» Regent je tudi eden izmed naj pio davite j ših marksističnih publicistov. Za italijansko sekcijo Mednarodne pomoči je v emigraciji napisal knjižico «La Venezia Giulia sotto il terrore e le violenze del regime fascista» (izšla v Parizu leta 1929), v Moskvi pa je skupaj z drugi- mi sodelavci oskrbel natis kar 64 marksističnih del v slovenščini in srbohrvaščini. Že ko je bil v Trstu je poleg «Dela» nekaj časa urejal tudi «Il Lavoratore», kasneje je urejal «Delavski list», ter nekaj časa tudi revijo «Njiva». V Moskvi je nekaj časa urejal list «Die Rote Hi-Ije», po vojni v «Socialistično misel», ki je nekaj let izhajala v Ljubljani. Še vedno sodeluje pri številnih slovenskih publikacijah. Oskrbel je tudi izdajo treh del «Poglavja iz bojev za socializem», ki so izšla pri Cankarjevi založbi v Ljubljani in v katerih so zbrani vsi ohranjeni najpomembnejši sestavki, ki jih je objavil v raznih listih ( med drugim tudi v «Delu») ali pa jih je bral po radiu Moskva. Kongo UMHK črpa v svojih rudnikih v Katangi 8 odstotkov svetovne produkcije bakra, 75 odstotkov svetovne proizvodnje radija, 60 odstotkov svetovne proizvodnje kobalta, 60 odstotkov svetovne proizvodnje surovih diamantov, 40 odstotkov svetovne proizvodnje germanija. To pa pomeni sto in sto milijard letnega čistega dobička. Ta UMHK nikakor ni edina tuja družba, ki se okorišča s kongoškim bogastvom. In vse te družbe skoraj povsem neovirano izvažajo veliko večino svojega čistega dobička. Nezaposleni čakajo ure in ure pred samopostrežbami, kjer prodajajo hrano in drugo blago po blokiranih cenah in to samo zato, da bi takoj nato večino nakupljenega bla ga in hrane prodali na črni boi zi. Tako stane majhen zavojček sladkorja, ki ga prodajajo v samopostrežbah po 15 frankov, na trgu kar 60 frankov, štruce kruha (cena v samopostrežbi 10 frankov) pa pa trgu ni mogoče dobiti za manj kot 25 frankov kilogram govedine stane več kot tri tisočake. Da bi imela vlada kakršnokoli korist od nedavne devalvacije, mora obdržati sedanji nivo plač. To pa bo ostvarljivo samo, če cene ne bodo rasle več tako vrtoglavo. Cirilic Adula je zato obljubil, da bodo «kar najbolj energično pregledovali zaloge», da bo isto veljalo za cene in da bodo poskrbeli, da nekaterih proizvodov ne bo zmanjkalo na trgu. Uvozniki, ki prikrivajo zaloge in čakajo na zvišanje cen bodo kaznovani denarno (20 odstotkov vrednosti zalog) in tudi z zaporom. Tujce, ki bi zalotili pri špeku-liranju, na bodo takoj pregnali iz države. S tujci pa seveda niso miš-lieni voditelji in delničarji UMHK. Tej s6 vse špekulacije dovoljene. «VIE NUOVE» Problemi Slovencev sporazuma. Svoje izvajanje pa je zaključil poudarjajoč: «Naše manjšinsko vprašanje je potrebno kompleksno reševati, ne enostransko, potrebno ga je reševati v vseh komponentah, skozi prizmo njegovih najvažnejših potreb, potemtakem tudi onih gospodarskega značaja. Vprašanje naših kulturnih ustanov in kulture je, poleg drugih, tudi vprašanje sredstev, a ta je moč ustvarjati le na gospodarskem področju. Medle obljube ob nekakšnem paternalističnem odnosu in razpoloženju je nedvomno prav o-no, kar je nam, pripadnikom slovenske manjšine, najmanj všeč in tudi najmanj potrebno». ! inoooooooooooooooooooooooooc^oooooooooooooooooooooooooonor Smučarsko tekmovanje za dijake DELO — GLASILO K.P.I. ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO — DIREKTOR: MARIJA BERNETIČ - ODGOVORNI UREDNIK: ANTON MIRKO KAPELJ - UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA, TRST, UL. TORREBIANCA 12