206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Otiawa.
Boj proti fašizmu; je naloga vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za eno leto ........................ $2.00
Za pol leta ........................ 1.25
Za ZDA........................... 3.00
• •	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV		V . . .	• •
Vol 2. No. 4«.		Priče 5c.	TORONTO, ONTARIO FEBRUARY 18 1944	Priče 5 c.		Leto 2 Štev. 48.
Revizija za kontrolo delovnih mezd
Vlada v škripcih pred močnimi protesti delavstva
Toronto — Zadnji ponedeljek se je povrnila delegacija unijskih predstavnikov iz enega na drugi kraj dežele iz Ottawe, kjer je pod-nesla resolucijo za revizijo takozvanega "labor Code", katerega je imela vlada v načrtu brez predhodnega posvetovanja s unijskimi predstavniki in je vsled tega izzvala proteste z strani unijskega; progresivnega pokreta, kakor precej dober del časopisja proti ukrepu za kontrolo delovnih mezd.
McKenzie King, je delegaciji obljubil, da bo vlada vpoštevala zahtevo delavcev za revizijo tega predvidenega ukrepa in da bo v bodoče se predhodno posvetovala z predstavništvom delavcev v vsih zadevah, predno bi bil sprejet kak ukrep tikajoč se delavskih plač ali pa pravic v splošnem.
Tej obljubi se daje večja važnost s ozirom, ker je nasledila na podlagi močnega
TESNO SODELOVANJE S SOVJ. UNIJO
London — Predsednik ' britskega odbora za izmenjavo proizvodnje, Mr. Hugh Dalton, je opozoril Britance na lahkomišljenosti , in je dodal: "Pred nami je še prcej trda pot in sicer krvava pot predno pride do zmage nad Nemčijo ali pa Japansko."
BBC., poročevalec je kvo-tiral Daltona v njegovem daljšem govoru o tem predmetu rekoč: Prva in najvažnejša naloga pred nami je, da se tesno držimo Anglo-Sovjetskega sporazuma in obenem sporazuma s Združenimi državami, za povojno-dobo.
Naša zmožnost tako za zmago kakor tudi za mir, bo tehtana v tem letu. Vsled tega je potrebno da naredimo povojni načrt, za hrano; delo in dostojen delež našega bogateva vsemu ljudstvu. V parlamentu je kot znano že sprejet načrt Mr. Bewin, kateri zagotavlja delo za delavce in celo delavce ki so delno pohabljeni. Naj ne bo več "beračev" na ulicah s znakom vojne, ki bi prodajali vžigalice, svičnike itd., po ulicah kakor je to bilo po prvi svetovni vojni.
Tak načrt bi bil prav imeniten tudi v naši deželi!
TISOČ BOMBNIKOV NAD BERLINOM
London — Zavezniški letalci so predvčerajšnem deževali z tisoč bombnikov nad Berlinom, ter so vrgli nad tri tona bomb na mesto. V tej veliki zračni armadi so sodelovali poleg britskih in kanadskih letalcev, tudi letalci iz Avstralije. Od 45 bojnih letal pobitih v tej zračni bitki, so štiri kanadski, je izjavil minister za letalstvo v Londonu.
V zadnjih 24 urah to je izmed 16 in 17 februarja, se je izjalovil nacistični napad na zavezniške položaje ob Anzio, pod Rimom. Nacistične sile kot razvidno pritiskajo na tem kraju bojne Črte z vsemi silami in skušajo potisniti zavezniško armado na tem kraju, katera je pred nedavnim v naskoku okupirala ta del obrežja. Na nekem kraju je sicer uspelo nacistom potisniti zavezniško armado, toda slednja se prav dobro drži in ni izgleda da bi se umaknila, kakor so bile slutnje.
Prav močna podpora so
pritiska organiziranega delavstva in progresivnega pokreta v splošnem, tej- je prvikra+ vlada dejansko priznala svojo pomanjkljivost v preteklosti, ki se ni ozirala na zahteve delavcev v oni meri, kakor je bilo potrebno in kot so zahtevali interesi narodne enotnosti v tekoči vojni.
Ukrep za kontrolo delovnih mezd, je omejeval zvišanje plač delavcem, kakor tudi izključil delavsko predstavništvo v dotičnem odboru glede posredovanja in pregovorov s delodajalci. Delavski odvetnik J. L. Cohen, K. C., je predložil ravno nasprotno temu ukrepu memorandum, kateri kaže kako so delavci prizadeti vsled ukrepa zlasti oni v nižji mezdni lestvici, kljub temu da so unijski pokreti zahtevali izenačenje delovne mezde napram draginji in davkom, že od leta 1939.
Vmnogih slučajih pa celo posamezne kompanije niso izplačale delavcev živilskega bonusa, kakor je predvideno po odboru za regulacijo cen za živilske potrebščine. Vsled tega je potrebna revizija zakonskega ukrepa za kontrolo delovnih mezd in sicer na podlagi določb za dostojni zaslužek delavcev, kakor tudi izključitev kompanijskih unij, katere so glavna ovi^a pro-.i delavskih interesov, zaključuje resolucija od unijskega pokreta Canadian Congfes of Labor in A. F. L.
Pregled bojevitih črt proti fašizmu
Sovjetsko topništvo razbija nacistične položaje na centralnem spoju baltiških Republik, Pskov. Jekleni pas okrog Cherkasi stopnjema požira nacistično obkoljeno armado.
Moskva, 17 feb. — Sovjetske čete so se približale cen-trlalnemu železniškemu spoju 'za baltiške republike, Pskov. Topništvo razbija nacistične položaje v predmestju, kakor tudi obstreljuje pot za dobavo orožja in drugih potrebščin. Najnovejše poročilo dodaja, da so sovjetske čete že v predmestju tega mesta in se pričakuje njegov padec v kratkem.
Obkoljene nacistične sile ob Cherkasi, preživljajo usodo nacističnih sil pri Stalingradu. Jekleni obroč Rdeče Armade se sožuje iz dneva v -dan, pri tem vničuje na tisoče nacističnih Fricov.
Oddelki generala Leonid A. Govorov so na vzhodnem obrežju Jezera Peipus, zasačili 400 natovarjenih tro-kov s municijo in drugimi zalogami, katere so zapustili bežeči nacisti. Tudi na tem kraju bojne črte in sicer izmed železniškega spoja Pskov ter Staraja Rusa, se pričakuje obkolitev nacistične armade.
"Napram poročilom iz Sto-ckholma, nacistične sile odstopajo na" celi f bojni črti baltiških republik; izganjajo civilno prebivalstvo iz mest in vasi pred nastopajočo Rdečo Armado. Uradno poročilo Sovjetske Unije z dne 16 tg m. obtožuje nacistične "zločince za zastrupi-
DIVJI STROŠKI PRAVI SAONDERS
1000 dolarjev vsak dan za čiščenje snega v Torontu
Toronto — Komišioner Brakley se je zadnjič norčeval na podlagi poročila mestnega odbora za delo, kateri je poročal, da je odbor imel $1.000.00 izdatko.v za vsak dan v januarju, za čiščenje snega, rekoč: "To so pa res divji stroški, tembolj ko vemo da v januarju sploh ni bilo snega."
Skupni izdatki so znašali za januar $31.747, dočim so za december lanskega leta znašali $22.835, je pripomnil kontroler Sanders. To pa ne vključuje izdatkov za popravek ulic, ki so znašali okrog $54.582.00 Prejšna vsota je izključno izplačana za čiščenje snega, pravi Saunders.
Prav dobro bi bilo da si volilci ne zapomnejo samo zgoraj omenjene vsote za čiščenje snega v januarju tg. leta, katerega skoraj ni bilo kakor je omenjeno, ampak tudi da zasledujejo druge izdatke mestne uprave, katera kakor razvidno na debelo troši denar iz mestne blagajne. Če bodo trezno in razsodno 'zasledovali delo mestne uprave, verjetno je, da ne pridejo pri prihodnjih volitvah v poštev kandidati s redko izjemo v sedajni up: ravi, kakor tudi ne oni. ki so pripravni služiti interesom kontrahtorjev in raznih drugih podjetnikov na račun davko plačevalcev v Torontu.
i Posamezni odborniki so
letalci, ki neprestano bombardirajo nacistične položaje, spojno pot za dobavo pomoči in koncentracijo nacistične armade. Več Mona-stirjev na tem kraju kakor pove poročilo, so nacisti pretvorili v bojne utrdbe, kakor tudi na drugih kraiih bojne črte v Italiji. Napačno bi bilo pričakovati, da se bodo nacisti ozirali na verska poslopja ali pa zgodovinske
vrednosti.
zvrnili obtožbo na posamezne uslužbence zaradi tako velikih izdatkov za januar mesec. Toda razumljivo je, da posamezni uslužbenci niso izključno odgovorni v tem oziru, ampak skupno s mestno upravo in nadzornem odborom.
tev 2.000 Estonskih državljanov, katere so nacisti zastrupili s kavo v barakah ne deleč Rige, prestolice Latvi-je. Poleg tega pa izvajajo živalske brutalnosti nad civilnim prebivalstvom baltiških republik in nasilno izganjajo tisoče in tisoče iz mest in vasi.
Poročnik Kolonel, Nikolaj Denisov je izjavil, da je sovjetsko letalstvo v premoči na celi bojni črti. Pri tem je podal naslednje podatke o izgubah nacističnih letal, za december 685. za januar 1. 080 in v prvih 10 dnevih fe-
bruarja 530 bojnih letal.
Medtem so sovjetski bombniki zopet bombardirali Helsinki. V zunajnih krogi se smatra bombardiranje tega mesta z strani Sovjetske Unije, kot opomin Finski, da na strani nemškega fašizma; Zatrjuje se, da so Finski socijal-demokrati deloma zdramili in skušajo najti pota za izhod. Značilno je, kako so pač mogli sodelovati z nemškim fašizmom in pod kontrolo gestapovcev. So pač podobni "socijal-demo-kratu" živko Topoloviču v Jugoslaviji.
Najnovejša slika Maršala TITA, poveljnika N. O. Vojske.
Apel Združenih Južnih Slo vanov iz Windsorja
JUŽNIM SLOVANOM KANADE SLOVENCEM, HRVATOM, SRBOM. MACEDONCEM IN BOLGAROM
Dragi bratje in sestre!
Mi, južni Slovani iz Win-dsorja, Ontario, obračamo se na vas danes v najvažnejših in odločilnih trenotkih tekočo vojne; času ko morajo vsi vdani državljani Kanade in Zaveznikov prožiti svojo pomoč ter vložiti vse svoje sile v prid vojnih naporov Kanade. Pred nami so ogromne naloge in velika odgovornost. Izpolnili jih bomo edino v složnem in enotnem delu in ako prive-demo v naše vrste vsakega brata in sestro — vsakega, ki je za poraz Hitlerja, a za zmago Zaveznikov.
Mi v Windsorju se smo zedinili in organizirali za enotno delo. Pri nas že zdavnaj je organiziran Združeni Demokratični Odbor Južnih Slovanov; predstavljajoč 10 organizacij: mace-donskih, bolgarskih, slovenskih. hrvatskih in srbskih. Pred nedavnim se je vršila skupna Konferenca teh organizacij, katero je zastopalo 32 delegatov, zastopajoč 1,200 članov. Odsotne so bile samo dve organizacije, namreč Srbska Narodna Odbrana in društvo Srbskega Narodnega Saveza. katero kontrolira omenjena Obrana.
Na Konferenci so sprejeti sklepi, da je potrebno delati
na polju bratske sloge; na polju za stvar zmage, bolj kot kdaj prej. To leto — je odločujoče leto! V tem letu je otvoritev druge fronte! V tem letu mora biti poražena Hitlerjeva Nemčija. In v tem naj bi se uresničili znameniti sklepi Konference v Teheranu treh velikih Zaveznikov. Končno v tem letu bo izbojevana svoboda Južnih Slovanov; naših bratov in sester, kateri danes trpe strašne muke v suženjskih verigah v okupiranem ozemlju, dokler pa drugi del njih vodi slavno borbo za svobodo v vrstah Narodne Osvobodilne Vojske Jugoslavije pod vodstvom Maršala, Tita.
Enoglasno smo sklenili delati za Rdeči Križ Kanade, kar največ mogoče. Dajati kri; zbirati razno blago in denarna sredstva. Naše ženske, pomagajo pri šivanju obleke za Rdeči Križ! Mi smo pripravni nuditi vse svoje sile in moči kanadskim ustanovam ter državnim in vojnim oblastim, da se vojna čim prej skonča z popol-nom zmagom Zaveznikov.
Onim našim herojskim borcem in narodu Južnih Slovanov od Soluna do Maribora, do Istre in do Ti-moka, potrebna je takojšna pomoč. Tako pomoč je zaenkrat nemogoče poslati, smo
pa vsled tega sklenili, zbirati obleko za borce na bojni črti; za odrastle in otroke na osvobojenem teritoriju. Zbrano obleko bomo očistili, ter zložili v zaboje in ko pride čas da bo pot odprta, jo bomo poslali. Vsaka narodnost naj zbira med seboj in če hoče zasebno zlagati zaboje lahko to stori, za vse skupaj je pa potrebno primerno skladišča tako da je vse pripravno za potreben čas in priložnost, za odposla-ti.
Pri nas vlada veliko odu-ševljenje in vnetost, da se sklepi konference dejansko uresničijo. Izdelujejo se načrti s živo voljo, kdo bo več doprinesel v svrho te plemenite stvari. Ko sporočimo prve rezoltate našega dela, videli boste, kaj so v stanju storiti združeni in složni Južni Slovani v Windsorju. Storimo lahko pač dosti! Posebno za naše junaške brate in sestre v stri domovini, tudi za našo novo domovino Kanado. To bomo storili tem lažje, ker smo zavrgli na stran razjedalne ovire naše sloge in bratske vzajemnosti, ter se združili na osnovni podlagi: "da se čim prej zlomi sile osišča in izbojuje zmaga v duhu sklepov velikih Zaveznikov v Teheranu. (Nadaljevanje na 3 strani)
Vojna se ni skoncana - Ralston
Ogromne žrtve naše zaveznice Sovjetske Unije, olajšujo naše nadaljne naloge v tej vojni.
Ottawa — Pretekli torek minister J. L. Ralston, za narodno obrambo je v državni zbornici poslancev v svojem govoru opozoril one, ki napovedujejo ali pa zamišljajo češ, da je zmaga "just around the cor-ner". Ni očitnih znakov, ki bi dajali podlago taki napovedi, da se razkraja Nemška militarna moč, kakor tudi ne omaljivost japonskih čet v nadaljevanju vojne. Toda, če bi ne bilo in kar je verjetno da so ogromne žrtve naše zaveznice Sovjetske Nnije kot cena zmagi, bi bila danes naproti nam sila pet na enega in poleg tega pa ogromne utrdbe, ki jih je pripravila Nemčija.
Sta pač dva vzroka za optimizem pudarja J. L. Pial-ston in prvotni je, ogromna možnost ter vztrajnost naše zaveznice Sovjetske Unije, proti trem četrtinam nemške vojne sile na vzhodu in pa možnost Britskih, Kanadskih, Avstraliskih, Ameriških in Novo Zelandiskih letalcev, ki izvajajo zaporedoma bombardiranje Nemških utrdb v Evropi.
Kakor razvidno je v parlamentu izzvala precej vročo debato opozicija, to je Konservativci in deloma tudi CCF., ki nasprotuje vladnemu programu v vojnih o-zirih, kakor vojaški nabor in pošiljanje kanadske armade na razne bojne črte, pri tem pa seveda vprašanje druge fronte v zapadni Evropi. Med tem značilno je, ko je primijer MacKenzie
King, sprečil debato glede povrnitve generala prve kanadske armade na ono stran Oceana, McNaughtona. V prejšnih izjavah je izjavljeno, da je general MacNau-ghton bil premeščen iz tega položaja vsled slabega zdravja. Ko je pa prispel v Kanado, je časopisje prineslo njegovo izjavo, češ da je njegovo zdravje primeroma dobro in vsled tega bi ne moglo biti vzrok, za njegovo premestitev." V debati v parlamentu J. L. Ralston med drugim na to vprašanje odgovarja, da je njegova premestitev zaenkrat tajna in bi debata v tem oziru ne služila interesom Kanade, kakor tudi ne Zedinjenih Narodov.
Zborovanje partmenta kakor razvidno se nahaja pred odločnimi vprašanji tako v domačih zadevah, kakor tudi na zunaj v zunajnih zadevah. Očitno je med drugim, da so sile na delo, ki ovirajo v marsičem normalni razvoj vloge, ki jo Kantada s svojo ogromno vojno proizvodnjo in zalogami živeža lahko zavzeme v tekoči vojni, kakor tudi povojni preureditvi. Toda kakor vojna tako tudi vojna preureditev se ne bo mogla izvajati v obljubah in napovedi parlamenta, tembolj dejanskem programom vlade, ki ga bo podpiral narod v splošnem. Tak program bo odstranil priložnost onim silam, ki skušajo ovirati to ogromno vlogo v domačih kakor tudi zunajnih zadevah.
četniki in Nedičevci sodeluje s nacisti
Vroče bitke v Bosni in ob Jadranskem obrežju
London — časopisna agencija BUP., poroča, da so zavezniški bombniki ob obrežju v Dalmaciji potopili en večji in šest manjših prevoznih parnikov. Obenem pa so močno bombardirali sovražne barake na otoku Hvar in pri tem napadu pobili večje število vojakov in častnikov sovražne vojske, dodaja isto poročilo.
Med tem oddajna radio postaja iz Moskve, kvotira časopis "Novo Vreme" vsled ponovne obtožbe zoper četnike Draže Mihajloviča in Nedičevce, ki so izvedli na nekoliko krajih napad na Narodno Osvobodilno vojsko.
Značilno je, da je gornje vprašanje bilo na raspravi v britski poslanski zbornici. George Strauss, poslanec Labor Party, je vprašal ministra za zunajne zadeve
PREDLOG PROTI RASNI DISKRIMINACIJI
Toronto — J. B. Salsberg, član provincijalnega parlamenta, je naslovil značilen predlog za prihodnje zborovanje parlamenta, je naslovil značilen predlog za prihodnje zborovanje parlamenta, premijeru Drew, proti rasni diskriminaciji v pro-vinciji Ontario.
Tozadevni predlog vsebuje poleg rasnega vprašanje, tudi v splošnem zadeve tu-jezemcev, ki so bili v preteklosti v mnogih ozirih diskri-minirani pri zaposlitvi. Posamezne kompanije so se posluževale teh neopravičenih potez proti tujerodcem v glavnem, kot notrajna za-gozda med domorodnim in tujerodnem ljudstvom, posebno pa v unijskih zadevah.
J. B. Salsberg je podal gornjo izjavo na zborovanju, ki je bilo prirejeno nje-
Anthony Eden, glede Britskih odnošajev s Mihajlovi-čem in če se je slednji sploh boril proti sovražniku, kakor tudi ali je Vel. Britanija mu pošiljala orožje. Zunaj-ni minister je odlonil odgovor na vprašanje postavljeno mu z strani George Stra-ussa, kakor trdi poročilo.
Iz drugih virov vesti iz Cairo trdijo o večjem število žena in sicer Macedonk v Narodni Osvobodilni vojski. Nekatere od teh so se borile cele dneve in peš potom srečno prišle v vrste Narodne Armade.
Vroče bitke so v teku v severni in centralni Hrvatski in severno-zapadni Bosni. Partizanski oddelki so vrgli sovražnika nazaj pri obleganem mestu Bosanska Kru-pa, 15 milj severno-vzhodno od Bihača. Nacistične sile so izvedle ponovni napad na Ogulin in kakor pove to poročilo, so se na tem kraju partizanski oddelki pomaknili na boljši položaj.
Iz dosedajnih poročil zaključiti je, da so položaji Narodne Osvobodilne Vojske ostali neizpremenjeni v Jugoslaviji in da je šesta nacistična ofenziva doživela le slavni poraz. Večje bitke ki so bile v teku navzdolž jadranskega obrežja kakor tudi na znotraj na raznih krajih, nacisti so pretrpeli le večje izgube. Narodna Osvobodilna vojska če je na nekoliko krajih odstopila, ie pa na drugih za toliko in več napredovala. Vsekakor večja aktivnost zavezniškega letalstva in tudi mornarice, je močna opora Narodni Osvobodilni vojski posebno ob Jadranskem obrežju in tudi na znotraj Jugoslavije.
mu v počast z strani Poljakov v mestu Lagow. kateri so poleg tega kupili mu tudi avto. Hvaležan vam sem za vašo gostoljubnost.
5 J
EDINOST"
Published weekly at
206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in SI* veni a n Language
Kegistered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. F.
EDINOST
Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpošbev&jo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Sloga jači - nesloga tlači
To je stari pregovor, katerega resničnost postaja iz dneva v dan očitnejša kakor v zunajnih zadevah tako tudi v notrajnih razmerah naroda, njegovih društev, organizacij in raznih ustanov.
Na drugem mesto v tej izdaji priobčen je apel, društev in organizacij združenih Južnih Slovanov iz Windso-rja. Značilnost njihovega apela je ne samo na svojem mestu, ampak deloma tudi oživljana v nekoliko drugih naselbin, sicer v manjšem obsegu, toda ni še doživela one praktičnosti Južnih Slovanov v raznih naselbinah v tej deželi, kakor je potrebno in tudi nujno. Vsled tega apel Južnih Slovanov iz Windsorja, daje poleg svoje značilnosti in pomena praktičen korak k centraliziranju tega gibanja v eno močno skupino s aktivnim in vdanim vodstvom približno obliku naših sosednjih sobratov v Združenih državah.
Praktično pristopiti k temu delu je, vstanoviti Združene Odbore Južnih Slovanov v vsaki naselbini kjer so Južni Slovani naseljeni. Sklicati v to svrho konferenco, to je, predstavništva društev, organizacij, pevskih in dru-mskih krožkov, mladinske organizacije itd., ne glede na narodno, versko ali pa politično pripadnost. Sporazumeti se na osnovni podlagi za podpiranje vojne proti fašizmu osišču do popolne zmage in pa zbiranje moralne ter gmotne pomoči za narodno osvobojenje trpečih in zasuž-njnih narodbv na Balkanu in drugod v Evropi.
To sta izključno dva vprašanja, ki sta osnovna v tekoči dobi in sta tudi tesno vezana s zavezniško konferenco v Teheranu, katera ostane v zgodovini res dejanski simbol pravca k praktični, pravični in svobodjlubni preureditvi povojnega sveta. Kakor eno tako drugo vprašanje se ne na naša na politična, vrska ali pa narodna vprašanja, razen, da daje zagotovitev demokratičnih svo-bodščin organizacijam, društvom in tudi narodom, da po svoji svobodoljubni volji nadaljujo svoje notrajne aktivnosti vprid svojih društev in organizacij, poleg tega da skupno in združeno sodeluje na prej omenjeni osnovi.
V bistvu in vsled svoje značilnosti združitev Južnih Slovanov v tej deželi, je praktična in tudi izvedljiva. Povrh tega pa daje neprecenljivo podporo tekočim zadevam v vojni, do popolne zmage nad sovražnikom, kakor tudi povojnih zadevah posebno praktične pomoči trpečemu narodu v Jugoslaviji, Macedoniji, Grčiji in tudi Bolgariji.	,
Njihov apel v daljšem pove, da se lahko zbira žt zdaj razno obleko, obutev itd., za naš trpeči narod. Z. tako zbirko je potrebno aktivne moči, volje in poržtvo-valnosti, kakor tudi določeno skladišče. Koliko je recimo ponošene obleke, katero se očisti in pripravi za zaboj. Zatem otročjega perila in oblekic, kar pa v marsikaterem slučaju ne bo prišlo za rabo tukaj, toda za stari kraj bo prišlo pa prav dobro. Vse to je potrebno zbrati skupaj, pripraviti v zaboje in kadar se ukaže priložnost za poslati tam za kar je namenjeno, bo na ta način pripravno za takojšno in prvo pomoč.
Torej brez nadaljnega odlašanja je priporočljiv* organizacijam, društvom in raznim ustanovam Južni. Slovanov, Slovencev, Hrvatov, Srbov, Macedoncev i Bolgarov, da se pristopi k ustanavljanju Združenih Oc,-borov po naselbinah in prične z delom, kakor je omenje no in kakor tudi se glasi apel Združenih Južnih Slovano iz Windsorja.
AMERIŠKO ČASOPISJE O MARŠALU TITO
(Naslednji članek je spi- mu. V nastopu govora gleda
S kakšnimi lažmi se služijo zlobneži
"Toronto Star", je prinesel v svojem uvodniku z dne 16 tg. m., kritičen pregled laži s katero se poslužujo zlobneži v proti-sovjetski gonji.
Namreč v nekem poročilo se opisuje ponašanje Stalina na konferenci v Teheranu ob priložnosti svečane večerje na rojstni dan primijera Churchilla. To poročilo navaja, da j Stalin sprečil Maršalu Timoshenko povedati, kako da je prišlo do udarca s steklenico po glavi.
Predsednik Roosevelt, ki je bil prisoten ob svečane sti rojstnega dne Churchilla v Teheranu, ne samo da zanika, ampak pravi: "Maršal Timoshenko sploh ni pri-sostoval tej svečanosti."
Iz istih virov sledi druga lažnjivost. namreč kako sovjetska ambasada razkošno živi v Ottawi in na debelo troši državni denar, ^jovrh tega da je pa kupila 80 stanovanjskih poslopij v Ottawi.
Resnica je, da je Sovjetska Ambasada bila nameščena v precej skromno stanovanje nekega vpokojenega trgovca. Pred nedavnim in vsled večjega osoblja za trgovino in vojno predstavništvo, sta kupljena še dva poslopja v primeru prvega.
Vse to ni zadostovalo raznim zlobnežem za šepetaj pumpati javno mnenje, so se pa poslužili drugega trika, sicer v marsikaterih ozirih vznemirja ljudstvo pri denarni zbirkah. Namreč da je denar ki je zbiran za "pomoč Sovjetski Uniji", vporabljen za izdržavanje Sovjetske Ambasade v Ottavvi.
Resnica je, da je nacionalni odbor za "Canadian Aid to Russia Fund" neodvisna in humanitarna ustanova, ločena od Sovjetske ali katere koli druge Ambasade — končno kanadska ustanova. Od zbranega denarja v to svrho 98 odstotkov napram vsakemu dolarju, je vporav-ljeno za nakupitev medecinskih, obleke, obutve, hrane, semena in raznih drugih potrebščin in je odposlano vse to v Sovjetsko Unijo. .Do prvega januarja tekočega leta je poslano skupno 125 natovorjenih vagonov raznega blaga v skupni teži 2,875 tonov. Skupna vrednost znaša v denarju $3,982,538.64.
Gornjo izjavo je priobčil kakor je omenjeno "Toronto Star" in z tem odgovoril šepetajoči kampanji anti-sov-jetskih elementov, ki se služijo s tako zlobnostjo in obrekovanjem posameznih voditeljev v Sovjetski Uniji, kako. dvema državama, Kanado in Sovjetsko Unijo, tudi proti onih ustanov, ki delujejo iz humanitarnih ali pa narodnih ozirih z,a dobre in poštene odnošaje med dvema državama, Kanado in Sovjetsko Unijo.
Tako šepetajočo kampanjo opažamo tudi v drugih* ozirih med nami proti progresivnega gibanja, časopisja itd. Zaradi resničnosti naj nam bo gornji primer opozori-tev pred onimi, ki na zvit in prepreden način obrekujo in kupičijo kupe obtožb proti eni ali pa drugi stvari, da jih pravočasno zavrnemo s enostavnim odgovorom — lažnji-vci.
sal Frank Gervasi, za ugled ni ameriški časopis "Col-lier's", ki se tiska v štiri milijonov izvodov in je en od dosedaj najbolj popolaren spis o Maršalu Tito, njegovi osebnosti; vedenju in neiz recivo vztrajni volji ter odločnosti, kakor tudi notrajne z,adeve v Jugoslaviji. Zato ga priporočamo našim čda-teljem da ga pazno prečita-jo in seznanijo druge soro-jake in znance o njemu. Na to važnost opozarja — L. Adamič.
Po: Frank Gervasi
Pred 15 leti Josip Broz (Tito), je bil zasledovan kot komunist in "zločinec" po belgrajski policiji in tajnimi agenti generala Petra živko-viča. desna roka diktature kralja Aleksandra. Za Bro-zoviča ni bilo ne rojstnega in tudi ne potnega lista. Skozi celo leto 1928, preživel je največ v političnem podta-Iju, namreč raznih kletih in drugih podobnih skrivališčih v Belgradu, Zagrebu in Splitu, pač kjer koli ie dobil varnostno zavetje. "Kakšen zločin"? Organiziral je me-' talske delavce in je tudi bi voditelj unijskega gibanja v Jugoslaviji.
V pričetku 1929, ie aretiran in je bil vržen v zapor. štiri leta pozneje, je bil izpuščen že sivo lasi s bronastimi kodrami, rakom na želodcu, toda s značajnimi sanjami njegovega uma.
Danes v svojih petinpode setih stoji na čelu 200 do 300 tisočne armade, odločnih mož in žena, znanih Partizani, kateri pod neiz-recivimi okolščinami izražajo simbolični pomen vojne; namreč da sužnji začasno zmagujejo na bojišču, toda svobodni in združeni ljudje zmagujejo vojne. Josip Broz je danes duševni in vojni voditelj gibanja, katero zadaja tako občutne udarce nacističnim silam in jih zadržuje na Balkanu; podpira z tem zavezniško ofenzivo v južni Evropi, dokler ne bo strta nemška fašistična sila s vzhodne in zapadne strani. Z tem tudi izraža simbolični pomen "ljudske vojne" in v bistvu pomena "štirih svobod". Njegovi armadi, partizanom in tisočem mož in žena na osvobojenem ozemlju Jugoslavije, kakor tudi na zunaj v svetu, je znan pod imenom: Tito I
V bistvu to ime pomeni: Ti! Zadobil ga je na podlagi v navodilih in nareko\a-nju nalog svojim tovarišem za času podtalne aktivnosti, na sestankih podtalnih krožkov. Namreč, ti naredi to in ti zopet to! Od tega času naprej, je bil znan pod imenom — Tito!
zdaj enemu zdaj drugemu naravnost v oči kar ga izraža, kakor da govori s človekom osebno. J e strastven kadilec. Tudi v tem precej posnema Stalina z njegovo pipo — daleč pa od "jeklenega moža", toda s neizčrpljivo voljo, vdanostjo in odločnostjo.
Na strašnejše dogodke, človek ki je preživel z njim več mesecev v Jugoslaviji pravi: Ne kaže znaku potrtosti in ne omahljivosti! Namreč ni histeričar in tudi ne omahljivec v odločnih trenotkih. Za nekoliko ur je zamišljen v usodo brez zna-
pač človek, kateri je vedno in povsod v prvih vrstah partizanskih oddelkov. Njemu dajajo počast in priznanje, kot vojaku in zmožnemu državniku. Kličejo ga s raznimi imeni, kot naori-mer: "Maršal — Sodrug Tito — Old Boy — drug Tito in tudi Stari. Kiparski umetniki so že na delu, za njegov častni spomenik!
Tito, morda ni naravnost genijalni militarni ekspert, kakor ga zamišljajo njegovi somišljeniki. Pokazal pa je izredno sposobnost v vojnih ozirih, zlasti da je uspel razbiti pet velikih nemških ofenziv in je šesta v teku to zimo. On je organiziral moč-
pravnost — pot narodne osvobodilne borbe. Naj se nihče ne počuti osamljenega v očigled raznih groženj in zvijač od onih, ki so našemu narodu in njegovi domovini prizadeli v preteklosti ogromno škodo, ter so z tem iz gubili kakoršno koli pravico govoriti v imenu kogar koli danes v Jugoslaviji in tudi izven nje.
Svoboda in neodvisnost našega naroda in njegove domovine, realno napovedu je svojo zmago! Z tem izločuje kakoršno koli vprašanje narodnega zapostavlja nja ter socijalno sužnost v bodoči Jugoslaviji. So šte
STŠ Pa*izan°v in Partizank ki prevaž ajo orožje in druge potrebščine ra Narodno Vojsko v Jugoslaviji od zaveznikov.
Temu imenu in njegovim somišljenikom gredo zasluge za slikovite zmage in odpor. To se naše zmage in tudi naš odpor! Prav posebno gredo zasluge Tito — njemu, kateri je rojen ne daleč Zagreba, oziroma hrvatskem Zagorju, pač na kmetiji z nekih 30 akrov posesti, za prerojenje Jugoslavije ; poraz nacistične armade na Balkanu ; kateri je izvedel narodno revolucijo v južni Evropi in katera daja možnost za takojšno rešitev notrajnih narodnih problemov, za več kot eno tretino ljudstva teh krajev.
V kolikor gredo zasluge Tito, vsaj deloma in dokler ni obrnil orožje proti narodnega osvobodilnega gibanja gredo tudi, Draži Mihajlovi-ču, kateri je na višku svoje karijere kot "osvoboditelj", mesto da je vodil borbo proti nemških osvojevalcev, je pričel pobijati lastne brate ter z tem podžgal notrajni razkol in bratomorno borbo.
Tito — je mož srednje rasti; širokih pleč, močnih in koščatih rok in nog. Njegova glava tiči na močnem vratu, precej visokim čelom, ter izraža tipične lastnosti: dobrega delavca; proletar-ca; odločnega moža v kritičnem trenotku toda daleč od razburljivosti. Skromen in razsoden! Najbrž da bi ga najbolj opisal kiparski umetnik. Avgustinčič.
Obraz v obraz, bi bil dokaj podeben Stalinu! Govori z niskim, a odločnim glasom, gleda čoveku naravnost v oči, pri pogovoru in se nikdar ne sili o besedo druge-
ku, razburljivosti, kakor na-primer. ko je dobil neke noči poročilo, da sta Miloševič in Kovačevič ubita.
Vznemirjenost vsled tragedije
Vest o izgubi njegovih dveh prej omenjenih najboljših prijateljev, je dospela Titu v noči brzojavno in sicer potem, ko so partizanski oddelki zavzeli mesto Jajce v srcu Bosne. Največje poslopje v mestu, oziroma bivši glavni stan Sokola (Central European Phy,sical Culture Society), je takoj izpremenjeno v Partizanski Dom Kulture. V veliki dvorani na vidnem mestu so razvite zastave Vel. Britanije, Amerike in Sovjetske Unije. Na nasprotni strani in sicer na počastnem mestu, so številne slike, portreti Tita, pod temi pa razvita jugoslovanska zastava s peto-krako.
Dvorana je bila polno nabita občinstva in pripravna za ples. Tito je sedel s predsednikom Ivanom Ribar in na drugo stran njega, člani vrhovne komande, na eni strani odra, ko je prispel vesnik s brzojavom in ga izročil njemu.
Sava Miloševič, starejši profesor Biologije in Kovačevič, jugoslovanski najboljši poet, sta ranjena obležala pri Foči, ko so Partizani odstopili za času nacistične ofenzive v črni gori v oktobru. V brzojavki je peduda-rjeno, da je atentator ranjencem prerezal vrat.
Tito, se je za nekoliko naslonil na člana Anglo-A-meriške misije in je mirnim glasom dejal: "Včasih mislim da bi bil človek usmiljen napram tem ljudem, toda v tem času se zgodi slučaj kert je ta, jaz vem, da jaz nemorem biti."
Vstal je! Godba je prenehala in plesalci so v pauzi ga sledili s pogledom, ko je počasi odšel iz dvorane. Njihovi občutki so se takoj ujemali z njegovimi, kajti med ljudstvom v splošnem, Tito je legendarni mož s neizre-civo odločnostjo, korajžo in vztrajnostjo; kateri dirja na belem konju, toda v hrib gre peš, da mu zadrži Aioč,
no in disciplinirano armado;: vilrua dejstva, ki jasno ka-moene divizije povrh, števil- žejo vsakomur, zlasti onim
nih manjših oddelkov.
partizanskih
Tito, najbrž, da. ni; poMti&-no enak Stalinu, a je vendar združil okrog sebe Srbe, Hrvate, Slovence, Bosance in Macedonce, sestavljajoč pet narodnosti v Jugoslaviji. Njegova armada je- narastla iz dveh brigad do sedajnega močnega števila. V pričetku so partizanski oddelki bili izključno komunisti'.. Sedaj pa vključujejo najbrž vse in razne politične, verske in narodne struje, razen umirajočih mornarhistov..
Naraščajoči vpliv Pkrtizanov
Politično in militarno Titov v p 1 i v„ se odraža tudi čez mejo) Jugoslavije v Albaniji, severni; Italiji, Rumu ni ji,. Bolgariji u® Grčiji.
Dokler Mihajlovičevo gibanje, večina Srbi, nekom-promisrro se je vrglo na stran mornarhije, odnosno ubežne vlade kralja Petra, stopnjema umira. Iz napovedovane njegove moči 300 tisoč mož, težko da ta šteje manj kot 30 in celo manj kot 15 tisoč mož.
Vsekakor Tito. lastuje nekaj več kakor pa le priljubljeno osebnost, militarno srečo in politično tehniko. Njegova politična in militar-na objektiva, kakor je postavljena v njegovem članku partizanskega časopisa 'Pro-leter' v decemberski izdaji, daje precejšen pregled njegovega uspeha. Tukaj je nekoliko odstavkov in sicer kateri so najbrž prvi v tukajŠni javnosti v Združenih drža vah. Zategadelj je posebej važno, da se seznanimo s njihovo vsebino. .
"Glavni namen članka je namenjen širokim množicam ljudstva, glede vodstva in razumevanja, da se zaveda ogromnega značaja, velike in ogromne borbe zadnjih 19 mesecev naših mož in žena v Jugoslaviji.
Jaz, posebno se obračam k onim, ki trpe strah pred bodočnostjo Jugoslavije, da je samo ena pot za izhod in je na žal temu zelo trda in trnovita v srečnejšo bodočnost; svobodo in enako-
v pi oti-fašističnih vrstah in patriotom ne samo v domovini, marveč povsod v borbi zoper osisče.. Kljub temu pa je še zmiraj dovolj ugotavljanja. in razsojevanja glede jugoslovanskega vladanja in kdo naj drži oblast.
\Ta dejstva, so: Sedajna vojna,, ni prva svetovna vojna in z tem tudi ne imperi-jalistična. Sedajna vojna je za obrambo in obstoj domovine; za njeno svobodo; ter da bo v vseh zasužnjenih državah posehno Jugoslaviji, od lože val narod sam o svojih narodnih in socijalnih problemih in ne bodo odločevali peščica generalov in ministrov. In drugo važno dejstvo, da v sedajni vojni ne samo sodeluje Sovjetska Unija, katera prenaša 95 odstotkov vojne težine v borbi proti nazifašizmu in katera ne bo dopustila da bi se na ogromnih potokih ljudske krvi že dozdaj prelite in kar je bo v bodoče kolektivno zbrali razni izdajalci in reakcionarji pripravni podjarmiti ljudstvo ter ustvarjati na podlagi tega vrzel za novo svetovno vojno; vsied odsotnosti narodnih pravic; narodne enakopravnosti, kar je dajalo najboljšo pomoč fašističnim osvajalcem podjarmiti državo za drža-vom in končno da; Atlantski Čarter ne pomeni za raztezanje meja na račun ozemlja drugih narodov; ne pomeni suženjstvo in zapo-stavlanje, ampak svobodo in samoodločno narodov o obliku države in vlade — da bo narod po zmagi nad sovražnikom dejansko odločeval o svoji usodi!
GRENKE IZKUŠENJE VER-SALJESKEGA SPORAZUMA, SO KONČNO VPELJALE ATLANTSKI ČARTER
Versaljski mirovni sporazum, je dal podlago rojstvu sedajni fašistični impirijali-stičnih vojni. To je kar ne more (ubežna jugoslovenska vlada) gospoda razumeti in je končno vzrok za sodelovanje s sovražnikom, njihovega Draže Mihajloviča.
Sedajno stališče Mihajlo-
Hrvatov in drugih narodnih manjšin, je popolnoma tuje. Jugoslavija po Versaljski pogodbi, je predstavljala tipično državo narodnega zapostavljanja. Hrvati, Slovenci in Črnogorci, so bili smat-rani za nižja ljudstva, Ma-cedonci pa do skrajnosti iz-laščeni vseh pravic. Muslimanske, newške -in madžarske narodne manjšine, so orodje proti Hrvatom in pro-bile izkoriščane kot slepo ti drugih narodnih manjšin v Jugoslaviji.
Velikosrbski hegemonisti, so vpeljali policijski režim — podžigali notrajno mrž-njo. Za pripomniti pa je, da so nemški in italijanski fašisti tesno zasledovali notrajni razdor in mržnjo. vedeli jo kako izkoristiti in kje najti notrajne kvizlinge. Vstanite Jugoslovani! Vza-mite orožje v svoje roke in rešimo se raznih Paveličev, Nedičev, Rupnikov v naši sredini"!
Gornje je bilo napisano pred enim letom. Ime Pave-iča, Nediča in drugih se na naša takozvano vlado pod nemškim protektoratom "neodvisne Hrvatske" in Nedi-čeve "Velike-Srbije"! V tem času je Tito, ne samo organiziral močno in efektivno armado, ampak prav dobro s jasnim programom narodno politično vlado.
Pred enim letom, Tito je vsekakor verjel iz enega ali pa druge vzroka, da Sovjetska Unija podnaša 90 odstotkov težine in napor se-dajne vojne. Težko da bi kaj takega misli zdaj, ko dobiva materijalno pomoč z strani Vel. Britanije in Z-druženih držav. Prva Brit-ska misija je dospela na glavni stan Tita, v maju lanskega leta. Pomoč Partizanom v orožju, municiji in medecinskih potrebščinah, se je pomnožila posebno od kakor je večja varnost za prevoz po Sredozemskem morju. Britski in Ameriški letalci dajajo njegovi armadi pomoč kjer koli in kdaj koli jo slednja potrebuje.
(Se nadaljuje prihodnjič)
Vzoren primer finskega tovariša
Neki prijatelji soproge našega rojaka, ki je po poreklu, Finladka, so ob priložnosti svojega obiska pri istih opazili sliko maršala Tita, na stenskem Koledarju Edinosti in Zveze Kanadskih Slovencev. Takoj nato so zaprosili večjo količino Kolendarjev z obljubo da jih bodo prodali v Detroitu.
To idejo je sprožil finski tovariš po imenu Andiew Aho, ter je med tem časom prodal 18 Koledarjev ne po določeni ceni, ampak so Finski ljudje v Detroitu dajali zaiste po en dolar itd., in nam prinesel skupno vsoto $20.35 za 18 Koledarjev.
Njih imena, ki so kupili Koledar z sliko maršala Tita, so naslednja: Matti Ko-ivula, Charles Niemi, Tal-mar Peltola, Arthur Kurik-ka, Otto Sini, Tauno Sund-sten, Thomas Turunen, Ed. Richardel, W. Kuusisto, Carl Saho, Elmer Makela, Hilda Otto Kolu, Scipione, Ranelli, M. Zachter, S Wav-burn, Ray Teichman, Mi-chael Singel, H. Barber in 50 centov Art Mass. Od imenovanih vsak je priložil po en dolar, razen H. Barber ki je priložil 50 centov, kar skupno znaša $18.50 v ameriški valuti, kanadski pa $20.35.
Andrew Aho, je prišel v Združene države pred 40 leti, toda njegovo prepričanje kakor tudi drugih Finskih naseljencev, je povsem drugo, kakor pa reakcionarno fašistične vlade v Finski. Nobenega dvoma ni, da ko bo imel Finski narod priložnosti izpregovoriti, bo izrekel precej resno besedo onim, ki so ga privedli v katastrofo in vojno, po zaslugi Manerhaima, Tanner in komp. Odgovoril bo z tako vneto besedo do narodnega in partizanskega gibanja, kakor tovariš Andrevv Aho!
O vzornem primeru Andrevv Aho, nam je sporočil naš rojak Louis Zdravje!
viča napram Muslimanom, I Prav lepa hvala vsem, Ured.

Young Slovenians join the Junior Lodges of VPZ. 'Bled'
A Call To Young Slovenians Of Canada
Toronto, Ont. — Dear Slovenian Juniors. Many times during my past life I was joyful when I heard that there were to be parties and picnics sponsored by the "V.P.Z. Bled". Even during the time I was in Timmina I rejoiced at the thought of the fun and singing at the celebrations. I would sincerely like to see some of these happen-ings being considered here in Canada, in the town of Toronto.
One night the secretary of Branch No. 11 of the V.P.Z. Bled" came to our door. Quite cheer-fully he said "Hello, how are you this fine night?" As he stepped into the kitchen, mother was work-ing away at the dishes while I dried them. My sister was on the chesterfield absorbed in those be-loved comics. Dad with his favourite chair and cigarettes was reading the night edition of the paper. Our visitor gazes around with an amused glance and asks us if we are busy. He then begins asking father to subscribe us in the Junior Branch of the "V.P.Z. Bled." When hearing this spoken, and with excitement in my eyes I say a little timidly, "Dad, I want to join and you know I can pay my own fee with the weekly salary I now earn. Then, my sister a t hearing this grows a little p a k: and nearly in tears bursts out "Dad what about me?"
Dad looks at both of us then a smile appears on his face as he replies, "Of course, both of you or no one at ali. We both looked at each other and thought our dad
the best in the world.
My sister puts in, "since we go to the movies every week, we could go to a less expensive one and save the money to pay our fees."
Juniors, of the city of Toronto, and nearby towns I would greatly appreciate that there would be more of us in the Junior Club. 1 ask you with the deepest sincerity to get together - and form the Junior membership of the "V.P.Z. Bled". The organization that is our first Benefit Society and the admission is only 15c per month. When there are more of us I know it will be great fun. Consider this and come to the meeting on Feb. 20, at 2 p.m. on 180 Seaton St. and subscribe yourself to the Junior Branch or ask for the Junior Branch Elder for any in-formation you may need.
I grieve at the thought that the Elder is now ill. I wish him a speedy recovery. Just a week ago I asked him how many members he had obtained, to which he an-swered — Seven. Oh, I exclaimed, we are getting along splendidly.
Bursting with curiosity I asked him when we were to have our meeting and the establishment of the Junior Branch. He quite calm-ly told me the same date as that of the Elders only a little later.
I never even dared to hope for it so soon.
Again I call ali Juniors, join us at the meeting on Feb. 20. We certainly want a large attendance.
Cvetka Muhvich.
Toronto, Ontario.
ZAPISNIK SEJE GLAVNEGA ODBORA VPZ. BLED
DELAVSKE RAZMERE V SUDBURY
Sudbury — Kot navadno kadar posežemo v razgovor, se kaj radi recimo potožimo na vreme ali pa delovne razmere, zaslužek itd. Torej naj tudi jaz pričnem le gre-doč o vremenu.
Letošnjo zimo smo imeli, da ji je redko kdaj" primeru. Snega smo imeli v presledkih toliko, da smo vedeli kakšen je to zimo. Zadnji petek je pa iznenadno pritisnil mraz in je pognal barometer za 35 stopnj. Nenadni padec temperture in se je pozneje skrčila celo na 10 stopinj pod ničlo v petek in soboto pa 16.
Naj omenim da ni bila res neka prijetnost na tako naglo spremembo temperature, toda ker drugače ni, si srno pomagali seveda z drugim sredstvom, to je, da se smo držali bolj doma, kakor pa od zunaj.
Tukajšni rudnik, znan na kratko INCO., dela z polno paro. Novih ljudi pride skoraj vsak dan in sicer različnih narodnosti. Včasih deset m tudi včasih dvajset, največ pa kanadskih Francozov. Značilno je pri tem pripomniti, da večina govori samo francoski in le malo jih je, ki bi govorili angleško. Zato so potežkoče na delo z njimi, približno kakor so bile z nami, ko smo prišli iz starega kraja, če hočeš kaj zvedeti od njega, mu moraš pač razkazovati veliko raznih stvari predno se sporazumeš. Toda vse bi že bilo tako ali pa tako, zdi se mi pa, da profita ne bo preveč od njih, ker so večinoma taki, da tehtajo komaj okrog 120 funtov. Seveda niso vsi taki. Nekaj jih je tudi primeroma dobro zgojenih kakor pač se dobi nekaj podobnega pri vsaki narodnosti. Povem pa, da jih je nekaj pa takih, ki bi, kompa-nija če bi bili prišli za delo pred desetimi leti, prav gotovo najela par policistov z palcami, da jih zapodi stran da bi ne delali napotja drugim.
Tudi špasi so z njimi! Pred nedavnim in bilo je v soboto, ko je rekel forman enemu novicu, kateri je delal komaj dva dni, da naj ne pride na delo drugega dne, ker je bila nedelja. V nedeljo zjutraj ga je forman opazil v delavniški obleki, kljub temu, da mu je rekel da ni treba pridet na delo
Nato ga pokliče in vpraša: kako da je prišel na delo? Francoz ki je zelo slabo vladal s angleščino se postavi pred njega in mu pokaže svoj klobuk, na katerem je imel pet unijskih znakov rekoč: "Mr. mi kam out — mi gat junion men! Union men lajk vork — no, union no vork."
Torej iz vsega poleg tega da res slabo vladajo s angleškim jezikom in so pač raznih misli in čudi, je vendar kljub temu gornje značilno, da so eni recimo unijski člani. •
Naj omenim poleg tega tudi, da je bil poklican k vojakom moj edini sin Jože Gorše. Mislim da se zdaj nahaja nekje v Toronti. On je pač šesti Mladinec iz tukaj-šne naselbine, ki so zapustili svoje starše in druge prijatelje ter znance, odšli so k vojakom.
Prav žal nam je za njim, posebno je nama staršem žal! Bil je jako priljubljen med vsemi brez razlike, vsak ga je spoštoval, mlad ali pa star in ne samo med Slovenci, marveč tudi med drugimi narodnostimi v Sud-bury. Pogrešali ga bomo na prosvetno kulturnem polju, družabnosti in posebno pa pri igrah.
Kakor sem omenil, obžalujemo, da je, moral k vojakom, jaz njegov oče, mati in njegova sestra. Premagujemo se pa z nadejo, da se povrne živ in zdrav, vred s zmagoslavnimi oddelki naše armade, ali pa celo se snide s našimi junaškimi partizani v starem kraju. Zavedamo se, da je vojna in kot navadno v vojni so klicani mladi fanti in celo možje in včasih starci. Vojna je vojna! Česar ni, tudi vojna ne more vzeti, smo dostikrat pripomnili, sedajna je pa s ogromno razliko kakor po orožju tako po svojm pomenu. Zato lažje prešamo ono praznino, ki jo zdaj opažamo v hiši v razgovoru in tudi pri pesmi. Dokler smo bili vsi skupaj, smo kaj radi skupaj zapeli kako pesem. Zdaj ie pa vse kar nekam utihnilo. Kako velika sprememba!
Dragi in ljubnjeni sin, srečna naj ti bo pot, povsod kier se boš nahajal! Pričakujemo tvoie vrnitve s zmago nad krutim sovražnikom !
Jože Gorše.
Brat predsednik odpre sejo z običajnim pozdravom ob šesti uri v navzočnosti s glavnih odbornikov.
Nato je čitan dnevni red in tudi zapisnik prejšne seje odbora, ki se je vršila 19 decembra, na kateri je bilo razpodeljeno delo glavnih odbornikov.
2	— Vzet je na pretres Konvenčni zapisnik, ter izpopolnjen in sprejet enoglasno.
3	— Tajnik poroča, da letni računi niso dogotovljeni. Blagajnik poroča isto in je potrebno urediti račune predno bodo oddana poročila v tisk. Se vzame na znanje.
4	— Nadzorni odbor pravi, da zaenkrat nima poročil.
5	— Br. Kužnik. glavni tajnik Zveze, predloži prošnjo iz Larder Lake z dne 13 januarja, kjer članstvo prosi, da se mu dovoli ustanoviti nov odsek. Prošnja je vzeta na znanje in se dovoljuje ustanoviti odsek na podlagi prošnje, če je zadostno število članov, kakor rloločajo pravila. Sprejeto enoglasno.
6	— Br. Kužnik podnese predlog društvenega tajnika iz St. Catherines, glede pojasnila za Mladinski Oddelek. Po kratki raspravi se pride do zaključka, da se tem potem pojasni v zadevi Mladinskega Odseka, da se Mladinski Odsek lahko vstanovi in se sprejema otroke od enega do 16 let starosti. Mesečni asesment za Mladino je 15 centov mesečno in od teh gre 12 centov v glavno blagajno, dočim 3 centa ostane v blagajni mladinskega Odseka. Mesečni asesment mladinskega odseka je pa poslati na glav. mladinskega vodjo, Joe lic, Box 15 Cha-
put Hughes, Ont.
Tam kjer se ustanovi Mladinski Odsek, naj se izvoli tudi odbor od članov Mladine, ki bo skrbel za redne seje in tudi pobiral redno mesečni asesment. Polagoma pripraviti Mladino, da bo zmožna voditi poslovanje odseka v dobrem redu in dobrem vedenju, kar bo na ponos in ugled tako staršem, kakor tudi članstvu Zveze v
splošnem.
Zdravniška preiskava za člana Mladinskega oddelka, ni potrebna rezen v slučaju kake podedovane bolezni, se lahko zahteva od staršev na njihove stroške za zdravniško preiskavo. Enako pa se starši morajo obvezati za plačevanje asesmenta za zavarovanje svojih otrok.
Opozarja se tudi društvene tajnike, da se naroče na list Edinost in naj se plača dotična naročnina iz društvene blagajne. Kajti v nasprotnem slučaju, bi moral skrbeti Glavni Urad za naročnino vsem, ker pa to zaenkrat ni bilo urejeno na Konvenciji, je torej priporočljivo naročiti se na list. kar bo v korist Zvezi in tudi listu samemu, kateri priobčuje poročila in naznanila društev in Glavnega Urada, brezplačno. Zato je naša dolžnost, da ga podpiramo.
7	— Sprejemanje novih članov društvenega odseka št. 1 Kirkland Lake.
Na novo so pristopili:
Ludvik Dermaša Emilja Dermaša Ana Berkopec John Ambrožič Tilka Vidrih Štefka Zidar Julka Vintar Jožefa Klemenčič Adam Jelič John Merhar Omenjeni so zdravniško preiskani ter enoglasno sprejeti.
8	— Odobri se plača bivšemu tajniku F. Grebene in sicer le za stroške, kar je nakupil. Skupna vsota znaša $13.70 in tajniška plača do maja 1943 $83.00. Pri tej vsoti so vštete potrebščine ki jih je nakupil za Zvezo.
Izplača se tudi tri dnevnice Nadzorniku Zavarovalnega Urada za pregledovanje knjig in sicer $5.00 na dan in kar se tiče plače od maja meseca do izročitve knjig po številu članstva.
9	— Odobrena je izplači-tev bivšemu Gl. predsedniku $8.00, za razsodiščni prostor, z,a zborovanje istega vmarcu
1943. Odobrena je tudi bivšemu blagajniku plača do 31 novembra 1943 v vsoti $22.00, ter Gl. bolniškemu nadzorniku celoletna plača $12.00. Odobrene so bivšemu tajniku Matiji Otoničar in blagajniku A. Preveč, tri dnevnice po $5.00, za času pregledovanja knjig po Nadzorniku zavarovalnega urada. Zatem odobreno je tudi da se plača tri bonda, to je, jamščina pod katero je bil Gl. Odbor 1943.
Izplača se tudi najemnina za Konvenčni prostor od 9 do 10 maja 1943 v znesku $8.00.
Glavni Odbor je vzel tudi na pretres glede članov, ki se preselij-o iz ene v drugo naselbino. Sklenjeno je, da član, ki se je preselil iz ene v drugo naselbino čim prej pristopi k bližnjemu društvenemu odseku ne kasneje od treh mesecev, ker za v slučaju bolezni bodo prikrajšani na bolniški podpori.
Glede novih pravil se naznanja da bodo v kratkem gotova in radi pomanjkanja potrebščin, se jih bo tiskalo omejeno število. Glede članskih Certifikatov, teh se naroči 1000 komadov za od-rastle in 500 za Mladino. Naročilo se pošlje na Edi nost.
Prihodnja seja se bo vršila, ko bodo vse knjige in računi v redu.
Zapisnikar, J. Ilc.
V Kirkland Lake, dne 16 januaraj, 1944.
LETNA SEJA IN NOVI ODBOR ODSEKA ZVEZE
Sudbury — Dne 9 januarja se je vršila letna seja odseka Zveze Kanadskih Slovencev. Pregledali smo naše delo od ustanovitve odseka in mora se priznati, da smo za to kratko dobo dosegli res lep uspeh.
Nato so bile volitve kot navadno na letni seji, za nov odbor, kateri bo vodil delo odseka za naslednje leto. Izvoljeni odbor našega odseka je kot sledi: Predsednik, Louis Ruparčič Podpred. Joe. Namanič Tajnik, Jože Smrke Blagajnik, John Nosan.
V prosvetno-zabavni odbor so izvoljeni: Predsednik, Jože Gorše, Louis Račič, Joe Namanič, Tony Strumbel.
Tem potem izražam čestitke našemu odboru in upam, da bo sledil stopnjam v delu in besedi za naš narodni, društven in organizacijski napredek.
Naša tajnica kampanje, Mrs. Mery Smrke, tudi prav pridno dela. Pred nedavnim smo imeli hišno zabavo pri rojaku Jože Gorše, kar je že poročano v Edinosti, katera se je prav dobro obnesla s žrebanjem slike. Dobil jo je roiak Račič in jo zopet podaril za novo žreba-nie vprid kampanji Edinosti. Ta vsota je znesla $30. 00. Tako smo zopet srečno pobili 80 nacistov z tem, da smo toliko nosi ali za tiskovni sklad Edinosti.
Naj omenim, da nam ie pri tem vsem prav pridno podžigal vol i o in tudi pete, r>nš znani. Kazimir Fojs Or-chftstra. Sai veste kako navadno Kazimir potegne po basovih harmonike in potem pa na druge tipke raznih
glasov, kateri pa skupno izražajo prav lepo milodijo pesmi ali pa plesnih komadov.
Seveda ob tej priložnosti nismo bili brez "bingo". To je kaj kratkočasna in zabavna igra! Kako napeto premeče človek pokrivalo na številko v kockah označeno in ugiblje: "Ja samo še eno in nagrada je moja"! Presneta reč, tudi sam sem tako mislil nekaj krat, a se je ponesrečilo, ko se je drugi oglasil "bingo"! Na, sem dejal, takšna je pa sreča!
Na zabavi, ki so jo priredile skupno tri bratske Zveze za vzdržavanja naše dvorane, smo se tudi prav lepo zabavali. Vsaka organi-zacija je imela svoje delo. Slovenci smo morali preskrbeti tri ženske, da so kuhale čaj. Kuhale ga so pri Mrs. Višček in sicer nas potem tudi postregle z njim, Mrs. Smrke, Mrs. Lesar in Mrs. Fois.
Skupno se jim najlepše zahvaljujemo. kakor tudi vsim drugim ki so delali ali se pa udeležili teh prireditev.
Iz Windsorja so nam pa skoraj sapo zaprli. Nevem kako se počuti Vancouver, toda klub temu se pa ne podamo! Hočemo pač dokazati, da smo zmožni prav dobro zastopati svojo naselbino in ji dajati ponos. Unamo na Levack. batalijon. ki se pred kratkim spravil skupai! Windsorčanje so z prvim sunkom precei udarili! Naše čestitke bratie in sestre, tam doli na jugu! Le tako naprej do popolne zmage. Tudi pri nas velja naša navadna beseda: "da s ko-rajžo tudi maihna skupina pobi je sovražnika"!
France Zaic.
Razne Novice Iz Port Arthurja
Razna poročila iz posameznih naselbin nam govore, kaj in kako se vse dela v teku sedajne kampanje za tednik — Edinost. Tu se kliče za tekmovanje — tam se prireja Koncert in zopet na severu se grozijo z nekakimi "lovci" itd. Vse to in kot že razvidno dosedajni uspeh te kampanje nas opogumi in učvrsti, da skupno vsi delamo z neko boljšo voljo in požrtvovalnostjo z našim deležem.
Kaj pa Port Arthur? Nikogar ni pozval v tekmo! Tudi ni bil pozvan, kot da se je izneveril svoje dolžnosti. Toda ni tako!
Čeravno tihoma v javnosti, dela se pa vendar pridno in marljivo. Tako smo na-primer bili zopet deležni prijetne zabave na 30 jan. prirejeno po odseku Z. K. Slovencev, čisti dobiček je bil namenjen v tiskovni sklad Edinosti, na račun naše kvote, katero smo že prekoračili za precej odstotkov.
Zabava je bila mnogoštevilno obiskana, kar nam priča čisti dohodek. K tako le-pemo uspehu so nam mnogo pridonesli naši harmonikarji, to sta Vrtin in Zatkovič, ki nam ob tej priložnosti nista dala odiha, ampak bolj in bolj podžigala voljo za ples. Bilo je res vse veselo in družabno!
Da ni manjkalo pijače in jedače, je razumljivo k temu so pa še dobre ženske s seboj prinesle nekaj res dobrih zagrizkov. Tako cmo se
pozno v noč razšli prav ži-dane volje. Nevem pa kakšne volje je bila drugi dan, ko je morala čistiti in ribati, naša vneta rojakinja Tilka Cimprič, namreč v njenih prostorih se je vršila zabava.
* * *
Lep poslovilni večer je priredila tukajšna mladina vojaku Kranku Poje. Prišel se je poslovit od nas vseh. ckupaj, kajti njegova edini-ca je pripravna da naskoči proti sovražniku v bližnji bo-dočfiosti. Vsi njegovi prijatelji, so se v lepem dejanju poslovili od njega, oziroma vsi tieti, ki se zavedajo kakšne dolžnosti zahteva od
njega domovina.
* * *
Mesto Port Arthur in Fort William, sta si vzela "Patro-nat" nad sovjetskim mettom Poltava. Kako je bilo mesto Poltava pred sedajno vojno in kako je danes, nam je objasnil Mr. Volenko, pod-tajnik Sovjetskega poslaništva v Ottawi. Tudi tukaj se zavadajmo Slovenci, da smo vejica velikega stebla — Slovanov.
♦ * *
Dolgo je čakala "starka" zima! Sedaj se je zopet pokazala v pravi obliki. Menda ji gre za tem, da ne omadežuje časti svojega imena. Januar je kar nekam silil v letni čas pomladi. Ponesrečil se je pa februar in nam prinesel precej oster zrak pa tudi snega!
Poročevalec.
Ne žalim korakov za obstoj Edinosti
Port Arthur — Po dolgem času se želim oglasiti v našem listu Edinosti. Nahajmo se v času njegove kampanje in sicer za prvi slovenski tednik v tej deželi. Neki dopisnik je celo omenil, prvi slovenski časopis v Britski Imperiji!
Ko zasledujem poročila iz naselbin, so skoraj skupno usmerjena v smislu in vne-tosti za tednik. Res prav dober uspeh vidimo v pregledu kampanje. Upati je predno bo kampanja zaključena, da bo še znatno večji in z tem tudi kvota prekoračena za sto odstotkov.
Kot znano iz prošlosti, Port Arthur, ni bil zadnji od pričetka kampanj za Edinost. Takoj ob njenem rojstvu, je posegel prav plo-boko in malo ne prišel na vrh ob zaključku prve kampanje za pokrenitev lista. Kakor ni bil takrat tako tudi ne bo v sedajni zadnji.
Povem pa, da nam kvota za tiskovni sklad ne dela prav nobenih težkoč, toda bolj nove naročnine. Namreč Port Arthur je precej izčrpan na tem polju in se skoraj vprašujemo kje je kakšen Slovenc, ki bi ne bil naročnik.
Sedajna kampanja je res prekoračila odstotek v vsih dosedajnih kampanjah. Slovenci so pokazali vneto voljo za tednik! Kar obstrme-la sem ob poročilo iz Wind-sorja. Vancouverja, Kirkland Lake itd. To me navdušuje in z tem človek dobi voljo do dela in tudi izjavljam, da ne bom žalila korakov za dober obstoj, Edinosti.
Tem potem se zahvaljujem vsem, katere sem obiskala z nabiralno polo, posebna zahvala našim gozdarjem, ki so na kempi pri našem Slovencu, J. Simonič. Vsega skupaj sem zbrala $41.60 za tiskovni sklad, $2.00 za eno novo naročnino. In k sklepu kličem: "Nprej bratje in sestre po poti, za naš narodni, kulturni in soci.ialni napredek! Sledimo primer našega junaškega naroda, ki združeno vodi neusmiljeno borbo proti fašističnih osvo-ievalcev! Tudi mi se združimo na polju bratske sloge in vzajemnosti!
Vera Marohnič.
NISMO PASIVNI ZA PRVI SLOVENSKI TEDNIK!
Noranda — V zadnji številki Edinosti v pregledu kampanje za tednik, se posamezne naše naselbine dobro zanimajo kot na-primer, Windsor, Sudbury, Port Arthur, Vancouver pa tudi Toronto, se je res mo-žakarsko odrezal.
Da pa tudi mi nismo ostali pasivni, ko se gre za prvi slovenski tednik v Kanadi, zato smo kar naekrat zbrali skupaj $50.00 za tiskovni sklad Edinosti. S tem pa ker je naša kvota tako rekoč že izpolnjena, še ni rečeno da smo prestali samo na tem. Za to našo kvoto smo priredili zabavo v tukajšni Moo-se Hali, zaeno z bratskim srbskim in hrvaškim odsekom Zveze. Ker smo imeli od te zabave prav dober uspeh, zato smo sklenili odr-žati še tako zabavo in sicer 20 februarja, ako bomo mogli dobiti dvorano. In denar bi se lahko že preje odposlal, pa smo se uračunali v tem, ko nismo mogli dobiti halo za drugo zabavo v času, kot smo ga določili in bi denar od obeh zabav skupno odposlali. Seveda tu-
di sedaj še ni kasno, ker kampanja bo trajala do konca februarja.
Kar se tiče naročnin lista, smo z eno naročnino prekoračili našo kvoto in kot izgleda smo v tem prilično izčrpani. S tem pa še ni rečeno, da je zaključeno dobiti še kakega novega naročnika, ker se ob vsaki priložnosti na tem dela. Mi se za sedaj še ne moremo primerjati z našimi naselbinami, kjer so "stari" aktivisti za delavsko časopisje (kot je naprimer v Windsorju Louis Zdravje in tudi drugi tam, katerega osebno poznamo), ali toliko smo se zavzeli, da nam določene kvote v naročninah in fondu, moramo ne samo izpolniti ampak prekoračiti, ker hočemo imeti E-dinost — tednikom!
Ob končnem rezultatu kampanje je za pričakovati, da ne bomo samo mi kot novi odsek prekoračili kvoto, ampak tudi ostali naši odseki po posameznih naselbinah, ker edino s tem bo nam zasiguran tednikom naš list Edinosti!
Frank Lavrič.
Apel Združenih Južnih Slovanov iz Windsorja
BRATJE IN SESTRE!
Mi apeliramo na vas po vseh naseljih Južnih Slovanov, da sledite primeru nas v Windsorju. Združite se! Organizirajte se! Postanimo resni bratje in sestre v duhu dela in besede. Vstanav-ljajte združene odbore, sklicujte shode in konference. Izdelajte načrt dela v prid vojnih naporov Kanade in naših Zaveznikov. Načrt dela za zbiranje pomoči našim bratom in sestram v stari domovini! Sporočajte o vašem delu potom naših časopisov (lahko pišete za Informacije od našem delu). Sporočite kaj ste podvzeli v vaši naselbini v tem pravcu dela! Ko bomo slišali od vas. kakšni so vaši sklepi in kaj vse ste podvzeli ter če bi bil odziv dober, bi lahko sklicali širši sestanek predstavnikov vsaj iz bližnjih naselbin in bi centralizirali delo tega gibanja!
...... V duhu tega dela vas
pozdravljamo in kličemo
"Naj živi nova domovina Kanada! Naj žive naši Veliki Zavezniki! Naj Živi svobodna federativna Jugoslavija! Smrt fašizmu — svoboda narodu"! Simon Travica, predsednik Vagel Dimov in Jože Miketič, podpredsednika Viktor Švrljuga, tajnik Ivan Obradovič, blagajnik Vojin Grbič, knjigovodja Josip Rački, predsednik N. Odbora.
ODBORNIKI: Pett Stankov, Mate Pavelič, Stjepan Pušič, Geo. Ro-šulov, John Kristinovič, Jože Kobetič, Louis Zdravje in Bogdan Jašin.
Organizacije in društva zastopana na Konferenci: Hrvatska Seljačka Stranka; Društvo S. N. S. Jugoslovanska Kruna; Slovensko Podporno Družtvo "Bled"; Zveza Kanadskih Hrvatov; Odsek H. B. Z.; Zveza Kanadskih Srbov; Zveza Kanadskih Slovencev; Macedonski Kanadski Narodni Sojuz; Pevsko društvo "Sloga" in Pevsko društvo "Zvon".
Zapisnik seje Izvršnega Odbora 4Dec. 1943
Gre pa za ohranitev kapitalizma in političnega vodstva in v ta namen izrabljajo vse mogoče načine, da ljudi plašijo, uključivši komunistični "bavbav" in svarilo o uničenju vere in cerkve. Osebno se nikoli nisem strinjal s komunizmom kot se je razvijal v nekdajni Rusiji. Vedno sem bolj govoril proti raznim ustavam in ukrepom, ki so bile bolj protikomunistične kot pa komunisti sami. Jaz se bom vedno zavzel za vsakega, komur se krivica godi, pa naj bo to komunist ali pa največji katolik. To pa še ne pomeni, da sem prepričanja prvega ali drugega. Pravoslavna cerkev v Rusiji in Srbiji je vedno izrabljala svojo moč v prid reakcije, odgovorna je bila v veliki meri, če ne največ, za nepismenost, izrabljana je bila v proti-kulturne in protipolitične namene. Tudi v Rusiji so sedaj cerkve dolj natrpane kot kdaj prej. Nedavno smo videli sliko Konsciuskijeve divizije v Rusiji, ko je prisegala vpričo duhovnika, kakor tudi sliko, ki kaže skupno ob-hajajilo. Kar se Jugoslavije tiče, je za mene merodajno to, kar je izrečeno v njeni izjavi glede odločanja svobodnega ljudstva o svoji bodočnosti." "Po svoboditvi bo o no-trajni ureditvi Združene Slovenije in o svojih zunajnih odnošajih odločeval slovenski narod sam." To je tudi v našem programu, torej se ga ne bojim podpirati, kakor tudi tiste ljudi, ki se borijo za ta program.
Brat Kuhel doda, d* je jugoslovansko ljudstvo zapisano ha odločnem mestu pri Sovjetski Rusiji; vzroka sta dva: upor jugoslovanskega ljudstva proti Pavlovi vladi, ko je podisala Hitlerjev pakt, je prisilila firerja, da je poslal sovojo oboroženo silo na Balkan in s tem je izgubil dva meseca času. Rusijo je napadel šele junija, če bi jo napadel v aprilu, bi najbrž zasedel vso evropsko Rusijo. Tako ga pa je zima prehitela pred Moskvo in Leningradom. Jugoslovani so mu torej prekrižali račun, Rusija pa je dobila potreben čas za boljšo pripravo. Drugi vzrok pa je jugoslovansko partizanstvo, ki je držalo nacisk^ horde zaposlene v Jugoslaviji, na mesto da bi se borile proti Sovjetom. Radi tega Rusija danes podpira osvobodilno fronto in njen program in če se je na konferenci v Moskvi reševalo tudi vprašanje bodočnosti Jugoslavije, tedaj ni dvoma, da je Stalin zagovarjal narodno antifašistično osvobodilno armado.
V svrho večje propagande je zaključeno natisniti v obliku brošure tudi zapisnike novemberske in te seje in ju razposlati vsem podružnicam in članom vseh SANŠovih odborov.
Predsednik Kristan tudi sporoči, da je v smislu zaključka novemberske seje pisal gospodoma Omanu in Urankarju. Obvestil ju je o sprejemu odstopa iz našega odbora in izrazil sožalje o njunem koraku. Izrazil je tudi željo in upanje, da se v bližnji bodočnosti povrneta v naše vrste, da skupno korakamo po poti, ki jo je začrtal narodni kongres.
S tem je dnevni red izčrpan in predsednik zaključi sejo ob dveh popoldne.
Etbin Kristan, predsedni.
Mirko G. Kuhel, zapisnikar.......
OB SVEŽEM GROBU PRIJATELJA
VSAKODNEVI OPOMIN!
Rojak — rojakinja! Nesreča nikoli ne počiva! Kadar človeka zadene, takrat spozna svoje prijatelje. In ravno zato je najboljši prijatelj vedno in povsod podporno društvo, ki nudi pomoč in tolažbo v urah stiske in nesreče!
PRISTOPITE ŠE DANES V VRSTE VZAJEMNE PODPORNE ZVEZE BLED!
POPRAVEK
V minuli izdaji lista je prišlo do neljube pomote pod sliko iz Vancouverja, namreč čitati pravilno je z leve na desno: Miss. Joka-novič, Mrs. Sodeč, Mrs. Po-
SKUPNA SEJA V NORANDI
Tem potem poživljamo članstvo Zvez kanadskih Slovencev, Hrvatov in Srbov, kakor tudi druga društva in ustanove, za skupno sejo, ki se bo vršila dne 27 februarja ob 2 uri popoldne v Moose Hali.
Vabljeni so člani in članice, kakor tudi nečlani, da se udeleže tega sestanka v obilnem številu!
Združeni Odbor.
povič in Mrs. Sertič.
Prosimo da se gornje upošteva, prizadete pa da nam oproste, Ured.
V BLAG SPOMIN
PRVI OBLETNICI VELIKO PREZGODNJE SMRTI MOJEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA,
V	nedeljo 5 septembra smo položili k večnemu počitku na katoliško pokopališče v Timmins, Ont. našega rojaka Andreja Kotnika. Pokojnik je bil doma iz vasi Laze, občina Stari trg pri Raketu na Notranjskem.
Bil mi je prijatelj še iz otroških let tam v stari domovini in zopet sva se srečala tukaj na tujem — v Kanadi. Ostala sva prijatelja, prijatelja v pravem pomenu besede. Z njim sem izgubil ne samo zvestega prijatelja, ampak skoro bi rekel, očeta na tujem.
Pokojni Andrej je bil mirnega, a pri tem vedno veselega značaja. V družbi je bil vedno neprisiljeno vesel in poln pristnega domačega humorja. Vedno nam je vedel kaj zabavnega povedati in tudi vedno je bil pripravljen svojemu prijatelju tudi pomaiati, če mu je bilo le mogoče.
Kot zvest in dober prijatelj pokojnega Andreja, sem se udeležil njegovega pogreba in ob tej priliki so mi njegovi prijatelji pripovedovali naslednje. "V dneh pred svojo smrtjo se je obnašal, kot bi slutil, da so mu dnevi šteti. V Timminska-ming živi sestra njegove pokojne soproge in njen mož Joe Godeša iz Dol. Jezera. Njima je pisal, da naj gotovo prideta v nedeljo 5 septembra v Timmins, da bosta videla grob in na grobni spomenik, katerega so postavili pred par dnevi pokojnima John Ponikvarju iz Dol. Jezera in John Krašev-cu iz Metulj (na Blokah), ki sta se zadušila v avtu preteklega februarja in sedaj počivata v skupnem grobu na pokopališču v Timminsu, kjer jima je bil postavljen skupni spomenik. Za Poni-kvarja je oskrbel spomenik on (pokojni Andrej) sam in za Kraševca pa njegov bratranec.
V	ponedeljek, torek, sredo in četrtek je šel pokojni Andrej vsak dan po delu na pokopališče in urejeval grob in ga krasil s svet jem, da se izkaže, da dobro skrbi za grob pokojnega Janeza, ko bodo prišli pogledat iz Ti-mminskaminga.
Torej, omenjeno pismo je prejel Godeša B septembra ob treh popoldne in istega dne zvečer pa je prejel telegram, da naj pridejo na pogreb Andreja Kotnika, ki bo pokopan v nedeljo dne 5 septembra.
Tako se mi je videlo, kot da jih je vabil na svoj lastni pogreb, kajti v pismu je
še posebej poudaril, da morajo gotovo priti, predno uvene cvetje na grobu prijateljev in na isti dan smo polagali sveže cvetje na Andrejev grob. . .
žalostnj smo stali njegovi prijatelji ob svežem grobu tako nenadno in vse prerano umrlega Andreja. Kako priljubljen je bil med vsemi, ki smo ga poznali, je pokazal njegov pogreb, ko smo ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti, kajti med udeleženci niso bili samo lokalni prijatelji, ampak so prišli prijatelji tudi iz par sto milj oddaljenih naselbin, da so se mogli tako posloviti od svojega ljubljenega prijatelja. Marsikatero prijateljsko oko je bilo rosno, ko smo polagali krsto s pokojnim Andrejem v naročje matere zemlje.
Da, Andrej, težko je bilo slovo od Tebe, srca so se nam krčila ob misli, da Te ne bo več v naši družbi. Po-irešali Te bomo vsi, ki smo
širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti
Te poznali, a najbolj pa tem pogrešal jaz, ki si mi bil na tujem ne samo prijatelj pač pa oče. Kljub temu, da je črna zemlja zakrila Tvoje zemeljske ostanke, pa bo tvoj spomin ostal živ med nami do dne, ko bodo tudi nas položili v naročje matere zemlje. Andrej, težka je bila olčitev, a je pač tak zakon narave . . . danes tebi, jutri meni. . .
Andrej, spočij se v zasluženem počitku in lahka na Ti bo tuja — kanadska zemlja. Tvoj žalujoči prijatelj.
Frank Marolt Creghton Mine.
P. S. Pokojni je bil ob smrti star 48 let. V starem ki-aju zapušča hčerko, enega sorodnikov. Nekje v Zed. brata, štiri sestre in veliko Državah pa brata Johna, ki se ni oglasil že nad 20 let. Zadnjič, ko se je oglasil je živel nekje v Pittsburghu, Pa.
Opomba: Gornji spis nam je poslal pokojnikov bratranec F. Baraga, da ga priobčimo, katerega je spisal F. Marolt lansko leto takoj po smrti pokojnega Andreja v septembru mesecu, Ured.
Junaška obramba Sevastopola
J.
J
DRUŠTVENA IN ORGANIZACIJSKA NAZNANILA
PLES IN ZABAVA V SUDBURY
Tukajšni odsek Z. K. Slovencev priredi plesno zabavo v soboto zvečer, vprid kampanji Edinosti. Zabava se bo vršila na znanem mestu — naši dvorani.
Sudbursky divizij on je v ofenzivi! Zato vabimo Creg-tonski, Garsonski in Levack batalijon, da z leve, desne in sredi priskočijo za končni obračun!
Poleg plesa bo tudi kot navadno "bingo" igra in so pripravni prav lepi dobitki za one ki bodo imeli srečo!
Pričetek plesa in zabave ob 8 uri zvečer.
Vabimo Slovence in Slovenke, kakor tudi naše so-brate Hrvate in Srbe, da se udeleže te prireditve za kar se jim vnaprej zahvaljujemo.
Opomba: Vsako sredo zvečer ob 7 uri in dalje, se igra "bingo" v naši dvorani. Ljubitelje proste zabave vabimo, da se udeležujo po svoji zmožnosti in volji.
Odbor:
VABILO NA IZREDNO SEJO
Pomožni Odbor za stari kraj, vabi na izredno sejo, ki se bo vršila dne 27 februarja' na 322 Bessie St., Sudbury, ob 2 uri popoldne.
Vabljeni so vsi Slovenci in Slovenke iz Sudbury, kakor tudi okolice, 'da se iste gotovo udeleže. Ob isti priložnosti se bodo zbirali dobrovolj-ni prispevki za naš trpeči narod v stari domovini in je naša dolžnost, da se vsi brez izjeme udeležimo tega zborovanja.
Odbor:
PLESNA ZABAVA V TORONTU
ZAHVALA DAROVALCEM V TORONTU
KAROL VIDMAR
Ki je za vedno zatisnil svoje oči 19 februarja 1943
Danes je preteklo eno leto odkar si odšel odi mene in svojih otrok, ljubi soprog in oče. Zapustil si nas žalujoče, da na Tebe mislimo slednji dan! Kako obutni so naši spomini in tudi bodo dokler tudi za nas ne pride ura ločitve in srečanja z Teboj!
Dnevi potekajo in leto gre za letom! Znanci se selijo, legajo v grobove. Grob ni več daleč. In tudi ni več tako strašan! Objel nas bo, kakor je Tebe. Telo bo izročeno grobu, duša bo pa pohitela tja v nebeški raj — v srečni kraj, kjer ne bo ne joka in žalovanje ne, marveč pri Bogu veselje do konca.
V miru počivaj dragi Karol, ljubljeni soprog in Oče, dokler se ne snidemo!
ŽALOJOČI ZA TEBOJ, SOPROGA IN OTROCI. Beamsville, Ont. 19 februarja, 1944.
Tem potem se želim zahvaliti vsim darovalcem na zadnji prireditvi tukajšnega odjeka Zveze Kanadskih Slovencev, za tiskovni sklad na račun naše kvote. Obenem se zahvaljujem vsem starim in novim naročnikom Edinosti v Torontu in Osha-wi, kateri so nam pomagali da smo dosegli tako lep uspeh. Posebno Oshawa se je odzvala sto procentov! Hvala rojaki in rojakinje!
Veste zadnjič ko sem prevzel vlogo za "referee" v obrambi Toronta, sem nekoliko premišljeval, ali bi ne izhlapela naša napoved Sud-burčanom. Voditi dvoboj, ko vnaprej vidiš poraz, je res nekam ščegetav položaj. Bil sem pa vsekakor trdno prepričan, da Torontčani kadar se gre za dobre in narodne stvari, so se vedno znali pokazati, na čast svoji naselbini in tudi narodni stvari. Tako je bilo tudi to pot, ko smo na prireditvi naredili apel za tiskovni sklad Edinosti. Vse to nam pa kaže, da bomo v slogi in dobrem sporazumu res gradili naše ustanove na narodni ponos in tudi narodni interes.
Vsaka narodnost čisla svoje! Zbira kakor čebela po cvetju in znaša skupaj na kupček z namenom da se obskrbi za daljšo dobo. Tako tudi mi zbiramo člane, vabimo skupaj na sestanke in redne seje; pridobivamo nove naročnike listu; zbiramo za tiskovni sklad itd. Vse z namenom, da z tem obskr-bimo naš kulturni in narodni napredek sicer z potrebnimi sredstvi, ki nam dajajo še
nadaljno možnost za razvoj najlepše zapuščine naših pradedov slovenskega naroda.
Torej k sklepu prav lepa zahvala bratom Hrvatom in Srbom, ki so nas enako občutno podprli v tem oziru. Vsa Čast bratje! Hvala našim igralcem in pevskemu društvo "Zvon", ter hvala vsem udeležencem!
Sudburčanom pa pravimo, da se drugo pot ne prenaglijo! Naj malo premislijo in preračunajo svoje sile. Le pripravite se za prireditev banketa v počast zmagovalcu Torontu!
Imena darovalcev so kot sledi:
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev $25.00 Po deset dolarjev: T. Muc. G. Matešič L. Troha J. Kobe
Po pet dolarjev: R. Maurin N. Stari B. Tončič J. Pribanič J. Djajič J. šeme M. Bijelič Po štiri dolarje: Mrs. Kosmrl F. Nahtigar J. Sheryak Po tri dolarja: Mery Kosmrl Neimenovani Po $2.50: J. Bedenk M. Savor Po dva dolarja: T. Kozlevčar M. Kružič J. Sporer
Tukajšni odsek Zveze Kanadskih Slovencev priredi, čajanko s plesom in z več drugih nagrad v soboto dne 26 februarja ob 8 uri zvečer v Community dvorani 386 Ontario St. (Bolgarsko-Macedonski).
Za ples bo pristna harmonika, kakor zna izvajati na njo razne plesne komade in tudi sem in kje precej špa-sno povedati, naš rojak, Jože Servak.
Ne pozabite pa pripeljati svojih otrokov, kajti odbor je preskrbel presenečenje za njih!
Vstopnina je, prostovoljni prispevki!
Torej, uljudno vabimo Slovence in Slovenke, kakor tudi brate Hrvate in Srbe, da se zagotovo udeleže tega družbenega večera, kjer bo poleg čaja in slaščic tudi druge zabave!
ODBOR.
J. Petranovič G. Pleše I. Dražič A. Belobrajdič S. Bolf F. Stivič J. Panyan F. Frkul D. Mikič V. Softič Bosanec F. Majnerič M. Adams T. Bartol M. Prpič F. Grbac Mrs. Anzin Mery Anzin
F.	Markušič
G.	Trojko S. Stefanič Po en dolar: L. Klemenčič F. Fifolt
J. Kosmač
F. Kresol
F. Ugrin
R. Zupan
M. Ružič
I. Elčič
šubat
M. Darač
I. Količ
J. Kezele
Miss. H. Nahtigar
J. Dobrinčič
P. Milakovič
SKUPAJ: $192.00.
J. Sheryak, blagajnik...
Spisal Podadmiral, F. Oktyabrsky ( Prevedel J. Smrke )
Ojekleneli radi pomanjkanja in fežkoč, prvaki Sevastopola, so hrabro držali čast sovjetskega orožja. Ti so porazili načrte nemškega glavnega poveljstva, razbil ošabno in bahavo spomladansko ofenzivo ter zadali nemškim fašistom težek udarec. Verjetno je, da ga bodo pomnili za dolgo vrsto let!
Navdušena junaštvu Sevastopoljskih branilcev, Rdeča Armada in Rdeča Mornarica, boste delili nove smrtne udarce nemški roparski fašistični armadi. Ura ni daleč...! Vsi pehotni in komandujoči roparji; prav vsi do zadnjega moža, bodo dosegli sramotni konec na širokem polju pa-triotične vojne, pač takšen kot ga je našlo že stotine in tisoče pred obzidjem nesmrtnega Sevastopola.
Kaj nam o tem pove zelo ugledni pisatelj, Ilija
Ehrenburg ?
"Sevastopol se še vedno drži ... ! Te besede so krožile okoli sveta in so bile ponavljane po vsakem boritelju za svobodo.
Ko so Nemci prvič začeli napadati mesto, prijatelji in sovražniki ter nepristranski opazovalci, so tehtali prilike in položaj bojujočih se strank. Moči so bile neenake in militerni opazovalci so napovedovali: "Je vprašanje dni ali — teden" . . . Nemci se so bahali: "Petnajstega mi bomo pili šampanjc na Grafski."
Pač vedeli so koliko imajo pripravnih letal za napad, kakor tudi kako težko je bilo braniti mesto, ker so bile pretrgane vse poti do njega. Niso videli in tudi niso spoznali ene stvari:"
Sevastopol ni navadno mesto! Sevastopol je slava Rusije, ponos Sovjetske Zveze! Kup razvalin, Leninov kip, kateri je po čudežnem naključju ostal nedotaknjen v vsej morilni vihri in vojnega požara. To je simboličen kip! Simboličen v duhu naše mornarice, pehote, drznih letalcev in naroda v splošnem.
Sevastpol sam ob sebi, je otok! Na treh strani Nemci, na četrti strani voda — voda posejana v nemškimi minami z ene in druge strani kipi od strelov granat, nad njo se pa vrti krdelo za krdelom nemška letala.
Krasnodar ali Novorossisk, se še vidi z tega nesmrtnega otoka. Kako blizu je! Sevestopoljčanom se zdi kot glavni del zemlje . . .
Nemci neprestano bombardirajo in bombarajo. Dva tisoč letalskih poletov dnevno, je krožilo nad Sevastopo-lom. Dvanajst . . . petnajst . . . sovražnih divizij preži nanj. In Sevastopol. še vedno drži! Nešteta mesta — slavne trdnjave — cele države, so kapitulirale pred sovražnikom, ki zdaj oblega Sevastopol.
Ampak — Sevastopol se ne poda! Ne kapitulira!
Sovjetske čete se ne igrajo z vojno! One se bojujo 4 tako dolgo, dokler je iskra živlenja v njih. če ravno imajo Nemci dvakrat in celo trikrat po številu vojaštva proti : njim ,naših borcev so enostavne besede: "Jaz se ne po-1 dam"! Oni se bore do zadnje kapi krvi!
V pričetku junija Nemci, so se sončali na solncu in bili navdušeni. Rečeno jim je. da v 3 dneh bodo v Seva-stopolu. Kurt Kunsewitz je pisal iz Brunswicka svojemu bratu Ottonu, ki je bil kaprol: "Jaz upam da bom slišal, da boš v Sevastopolu tretjega. Ko prideš noter, se kar me ne obotavljaj ... če boš videl kakega sumljivega, postavi ga k zidu ... Ni potrebno da se jim izkaže kako usmiljenje . . . Brcaj jih ven iz njihovih stanovanj, brez vsake ceremonije. Vzemi kar koli ti hočeš. Kruh! Jajca itd. In če se bodo drznili godrnjati, ustreli jih in napravi konec ž njimi. Smrt je najboljše zdravilo za Ruse!"
Toda 11 junija je tako poučeni Otto Kunsewitz na potu v Sevastopol, izdihnil. Mesto kruha in jajc, ga je zadela ročna granata.
Izkazalo se je, da je smrt izvrstno ceplenje za pomiritev razburjenih živcev poživiljenih Nemcev. Z grozo cela Nemčija, ponavlja "Sevastopol — Sevastopol
žena častniškega narednika Ludvik Reiherta, je pisala svojemu soprogu: "Sanjala sem, da sem te iskala blizu Sevastopola. Ali te nisem mogla najti. Vse povsod so bili sami grobovi, grobovi in cela vrsta grobovi . .Kakšna mora . . . !
Simferopolj, je natlačen s pohabljenimi Nemci. Jahta smrdi po karbolu Nadporočnik Oskar Gdeiser, je kratko napisal v svoj dnevnik, ki so ga naši vojaki našli blizu Sevastopola: "Blizu Rakhcisarai, je dolina katero tukajšni naseljenci imenujejo "dolina smrti"! Sedaj je opravičila svoje ime . . . Precejšen del prebivalcev Erfurta. Jena in mojega lastnega Eisenacha, leži tam pokopanega . . !
Vojni ujetnik Kneidler, je izcimihal naslednje: "Mi nismo pričakovali takega odpora. Tukaj vsak kamen strelja .. . Kako sem jaz mogel priti skozi tak pekel, je enostavni čudež ..."
Eden drugi vojni vjetnik po imenu Klain je priznal: Ob začetku smo bili prav oholi! Sedaj naše moštvo je prav robu. Dosti od njih dvomijo, če bomo mi sploh mogli vzeti to razbito mesto ..."
Resnica, Nemci so bili postavljeni na rob. Oni niso pričakovali da se bodo srečali s Sevastopoljčani v Sevastopolu. V praznoverni grozi, so Nemci imenovali naše mornarje "črna smrt"! Pred nekoliko dni je eden naših mornarjev izbrisal 30 Nemcev. Prinesen je ranjen v bolnišnico. Njegova jopica je bila rudeča od krvi. Od vseh sprani bi se slišal krik ... Ta je korenjak! Eden proti 30 tih! Dotični mornar je pa odgovoril: "Jaz nevem . . .nisem jih štel! Enostavno sem se zagnal med nje (Nemce).
Ena baterija je branila neki grič. Granate so pošle .. Med tem nemški tanki so romplali po griču navzgor. Poveljnik je dal naslednjo zapoved: — "Zahtevam da otvorite ogenj na mene." _ ( Se nadaljuje prihodnjič )
Pozor! South Porcupine, Schumacher in Timmins
Nekaj se pripravlja v "Ježovi Vasi", namreč vesela m družabna hišna zabava v prid kampanje Edinosti.
v Zato vabimo vse Slovence, Hrvate in Srbe v tukajšni okolici, da se zagotovo udeleže zabave, ki se bo vršila pri bratu S. Gaspič, 114 Fern Ave., S Porcupine, za prvi slovenski tednik — Edinost.
Odbor je pridno na delo, da bo vse preskrbljeno tako, da bi bilo res žal prepustiti ta družabni večer, kjer bo dobra godba za plesalce in tudi dobra postrežba za potrebne in lažne.
Uljudno vabi in poživlja
ODBOR
Opomba: V vašem naznanilo niste naznanili ne d; turna in tudi ne dneva, kdaj se bo vršila zabava, Ured.