gospodarske, obertniške in narodiîe- Izhaj sako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jem pošiljane po posti pa za celo leto 4 fi. 20 kr za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fi. kr., za èeteitj ic\h y pol leta 2 fl. 10 kr., za cetert leta 1 fl. 5 kr dn kr V Ljubljani v sredo 25. septembra 1861. Vertni in poljski čuvaju Edini gospodar ne more vedno na verta stati in na vse Našim županom v prevdarek. strani varovati , ker ima pri svojem gospodarstvu po cele tedne in mesce opraviti dovelj. Zadovoljen je, ker vé y da Od već strani se sliši, da so vertni in poljski čuvaji ima zanesljivega člověka, kteri ima skerb za uje govo silno potrebni in zlo koristni. Njih opravila so pa razlićne* sadno v Ce Opravil ali lužba tneg drevje, da ga škode varuje in v pravém redu ohrani. je pa sadjoreja skupno blago ali skupni delež, tako se zná aja je, da ima skerb najbolj z enim pooblastenim vertnim čuvajem ohraniti in na za sadno drevje; njemu ni samo mar ga škode varovati, da višo stopnjo povzdigniti. Zato je koristno za srenjo, da si ga otrocaji ue oklatij beti tatj y da se sadjoreja na višo stopnjo povzdigne ne tresejo, temveč ima sker- pridnega , zvedene^a in zvěstěna čuvaja udinja, ker si po ; zato mora njem jako opomore in več sadja pridela. Ako bi tudi ne pa tudi nekoliko vediti, kako se morajo sadne drevesa gle- bila tatinska derhal, ki rada po ptujih vertih stika in sadje stati, da spešno rastejo. Toraj mora za tako službo pri- krade, bi bilo vendar le želeli, da bi se vertni čuvaji tù praven biti in kar more uriti se, in srenja, ki ga hoče v in tam upeljali, posebno ondi, kjer imajo srenje obilo sadnih svojo službo udinjati, ima pravico se prepričati, ali je za drevés. vertnega cuvaja dober ali ue. Njeg na to gledati, da se drevje ne pok dolžnost je ne samo temuč tudi pokvar- jeno in poškodovano zopet v dober stan prip • 4 « Zakaj pa naj se poljski čuvaji udinjujejo in v službe jemljejo? bo marsikdo radovedeu poprašal. Odgovor na to rečemo On mora, vprašauje zares odkriva napake človeštva. Za to ) če na drevesu kakošno nepotrebno ali že suhljato vej od ker se polje ne more več nezvestobe in hudobije, zlobe in žaga ali odseče, rano z drevesnim mazilom zamazati in, će tatvine obvarovati in ker niso z velikimi stroški in v potu bi bilo treba, tudi z mahoi je tudi spodobno, da vertni viti in obvezati. Zastr tega le čuvaj vživa boljšo plaćo in nje-ovi službi primerno spoštovanje. Verten čuvaj zná tudi več kakor eni srenji služiti, poljski pa nikdar ne več kakor eni. ertnemu čuvaju ni treba vsaki dan svojega okroga obho- in jih kolikor toliko po svoji moči tudi zmanjšujejo diti obraza obděláni poljski sadeži ćioveške sile več varni, zato se najemajo poljski čuvaji. Da so poljski čuvaji več ali manj potrebni, nam treba razlagati posebej*; oni odvračujejo poljske hudodelstva da ni y 9 on si zná dni in ure sam odločiti, ob kterih bo verte srenjam tatinska roka toliko škode in kvara ne prizadene. in opravil, cesar mu je treba, Ce bi bili na svetu le samo pošteni ljudje, gotovo bi tudi enega do druzega ogledal kar pa poljski čuvaj vse bolj pogostoma ogledovati in opa- poljskih čuvajev ne bilo treba. zovati mora. Vertni čuvaj ima celo leto po vertih svoje Pa le škoda, da tudi poljski čuvaji niso zmiraj v stanu okraja opravkov dovelj, poljski pa Ie ko časa, dokler so kakor vsakdanje skušnje učé, polja tatinskih rok obvarovati y i pridelki na polji kar lokdaj čez pol leta P in čeravno tatinska roka po vseh poljskih sadežih rada sega y kje Vertni čuvaj je posebno v tistih krajih velike koristi, se vendar le najraje po krompirji steguje. Kdor hoče svoje se Ijudj pra pridn s od his sadne verte, posebn spašnikih in ob cestah in adj pa pecaj 9 in nd majo dalec poljske sadeže pred tatovi zavarovati, mora zastran tega ima srenja na y dostikrat druge potrebne opravila opustiti ali pa odložiti 9 njskih potih obil sadnega on mora večkrat, namesti da bi se po prestalem dnevnem drevja zasajenega. V tacih krajih je posebno verten čuvaj trudu brez skerbi vlegel in svoje izterpinčene ude okrepćal y potreben, da za sadje skerbi, sicer bi bilo drevje poškodo vano in sadje pokradeno. v slabem vremenu na polji pod milim nebom prenoćiti in na straži stati , da mu sadeža tatje ne pokradejo , če ga V tem ko vertni čuvaj za sadjorejo po vertih, na paš- hoče vsega srečno domu spraviti. Dostikrat se mu še celó nikih , ob cestah in potih skerbi in si jo kolikor more na primeri, da čuvaju tat izpred nosa sadež krade, in če mu viso stopnjo povzdigniti druzega opraviti, kakor čuvati poljske pridelke, h kteri prizadeva, nima poljski čuvaj nič hoče braniti, ga ošteje, napade in še celó otepe. se tudi dr P* • * da se ne poškodije in ne Ako pa poljski čuvaji ne zadostijo svoji službi, vendar da sploh naprava čuvajev nič ne smemo zavoljo tega reći, pokrade. Njegovo opravilo je ed le to, da polj po dol gem in širokém obhodi s pal v roki in bistrimi ocrní v cr lavi. Zato mora biti tudi čverst člověk da ga vsaka uima ne potlaći ali vsaka tatinska pokveka ne prem Le takega poljskega čuvaja bo srenja veliko obrajtali čislala, kteremu je poljsko čuvarstvo sveta dolžnost je pošten in le za prid srenjcanov skerbi. Za kteri poljskega ne veljá. Krivo je dostikrat to in uno. Morebiti se niso zvesti in pravični možje za varhe udinjali, ali se jim prepičlo plačuje, morebiti jim ne gré politična gosposka na roko, če koga zastran poljskega tatvinstva tožijo itd. £Dal. pr.) y ce čuvaja je vsak dosti moćan in pošten člověk pripraven tudi sicer ni poljodelstva izučen. Ce pomislimo, zakaj vertne in poljske čuvaje udinju-jemo, zadenemo tukaj zopet na drug očiten razloček. Vertne čuvaje jemljemo najbolj le zato v službo, da skerbé za boljo . ktero nam Oklic. Geisovih magnetičnih jekel za kosé in serpe brusiti je kmetijska družba v Ljubljano nekoliko přejela iz Vircburga. Gospodje, ki so jih naročili, naj pošljejo po-nje Brus jim bo dal jekla g sadno rejo, da pridelamo več in bolje sadja za tek veliko veliko odleže, naj je za dom ali za prodaj v pisarnico kmetijske družbe; Nr. 1 po 1 gold. 30 kr., Nr. 2 po 1 gold., Nr. 3 po 70 kr. Nr. 4 po 50 kr. y Dařila za lepe kobile in žebice na Kranjskem. rfda bil jezik nemški > lagal se j praktično Letos so se 28. dné p. m. delile te dařila v Kranji. Pripeljali so krnetiski gospodarji 11 kobi! z zebeti in pa 17 triletnih žebic. Dařila so bile razdeijene tako-le: za kobile z zebeti: slovnica in dajale so se pismene naloge učencom. V tretjem razredu je bil učni jezik slovenski. Razlagala se je zgo dovina staro- nitneje slovstvene dobe druzih slovauskih narećij in vadili so se učenci v slovenskem pisanji. Več učencov je izverstno iu novoslovenskega slovstva z ozirom na ime Jože Grašic iz Govuika je prejél 15 cekinov in sre berno svetinjo, Janez Malensek iz Broda, Tomaž Burger iz Zaverha. napredovalo, rani na borsi 30 pr. m. so se dajale dařila v véliki d > se je menda pervikrat oglasil France Molj iz Vogelj vsak po 5 cekiuov in sreberno svetinjo, za triletne zebice : F Zakavsek iz Sinje Gorice, je dobil 10 ce tudi slovenski govornik. Ko je začel govoriti, je vstalo mermranje med Lahi, pa se je naglo vleglo, ko se je raz- odela nevoljnost od vseh strani. Ko pa je končal, se mu je jako ploskalo. Naše mestno svetovavstvo, ki je ob eoeui deželni zbor, podpira na vso moc lasčino; le „illustra nazionalità" mu je kinov in sreberno svetinj na sercu 9 VSI njegovi razglasi, laščini, med tem, ko deželuo poglavarstvo vse oznanila in pozivi itd., vse j v goli A F E zar iz Kokrice, K u r a 11 iz Men k po 5 cekinov in sreberno svetinjo. Razun teh so se sledeči za lepo živino přejeli le sre zakoue tudi v slovenscini in nemsčini razglasa. Da bi celó rado druse iezike, ki so se tù pa tam v javnih učiliščih bolj ali manj v uavadi. čisto zaterlo i kažej očitno nje berne svetinje, ker ni bilo več cekinov Jaka Kop iz Vešč. Mat ? B iz Hras pomenki in sklepi. Nočemo pretresovati namena. ki pri tem, prašamo Ie: ali ga vodi je pravično in pošteno zatirati druge « * Juri K Ve r ta ( Jožef 0 k J a n. iz Zaloga, Jaka Zero vnik iz Svil, F iz Pristavice. Tomaž iz Must, J V o g e l n i k iz Predterga Zaplotnik iz Stenišč naroduosti, ki imajo toliko pravice, kolikor je ima laščina? Ako ima Primorje več in Terst ne manj Slovencov od Lahov. gré? Ali morebiti 9 Čebašek iz Svil in M S iz Skaručne Vid živina bila n grajo > prid w J pri tej priložnosti komisija z Ijem d gleštan p o d k z žalostj pa 9 da je da je i d e 1 kako to, da se Slovencu ue daja. kar mu nosi naša „illustra nazionalità" več břemen, nego Slovenec Tes:a ne. Kovači taki zasiužijo očitno in gorje cr podarjem , kteri kujejo svoje konj pri Saj še sama sebe ne more varovati. Slovensko ljudstvo naše okolice jo varuje, 1000 slovenskih mladenčev stražo, brez ■Hl tudi in mož opravlj ojaško službo in ktere in to se je oćitno pokazalo lansko leto takih mojstrih-skazih ! V malo letih jim pokvarijo kopita in noge popoln v Ljubljani Ker je lepa priložnost vsakemu dana 9 se Lah ni varen, da mu pri belem dnevu ne odprejo magazina in blagá ne pokradejo, da zvečer domu gredoćemu ne sle- v kovaški šoli izučiti umnega podkovstva in cejo suknje, da ne pusté gologlavega in bosega domu capljati ozdravljanja kopitnih napak in bolezin, naj bi pac župani na to gledali , da saj vsaka veča okolica ima izučenega Razun žebic in kobil od cesarskih žebcov smo Gimnazija celjska. kovača Letuo izvestje celjske # • * ¥ gimnazije pokazuje nam čisto pa zapazali tudi lepe kobile in žebice, ki so bile hčere Kopačevih žebcov iz Vešč. nemscino ; ni ne enega slovenskega sostavka; bodimo za v Solske reči dovoljni, da nam je saj přineslo pregled slovenskih nalog v 7. in 8. razredu, kar je, kot nekakošna kontrola javnosti v naših okolnostih, velike vrednosti. Po štatističnem pregledu bilo je izmed 267 učencov 183 Slovencov in 54 Nemcov, Ter zas ke sole. pa Bog zná V Terstu 12 * Ker so dokončane naše kakih Nemcov! Zakaj nek ni pregleda šolske ^^^^^■■IHBHHMÍH AIÍ sole, naj nekoliko o njih spregovorim 246 učencov, med njimi 164 Teržačan kaže Na gimnazii je bilo Štatistični pregled mladine? Ali je morebiti pisava imen postrašila koga? se Celjaui šopirijo proti slovenskemu pisanju? Bog vé! Pisava malega broja imen, ki se nahajajo v izvestju, čudna je; glejmo: Sabukošek m. Zabukošek itd. Od kadaj sta go da je bilo med vkupnim številom 146 Lahov, 41 Slo- spoda s|omšek in Vodušek poněmčila svoje imena, tega pač vencov 35 Nemcov in 34 različnih narodnost. Čudno se zazdí malo število Slovencov marsikomu, ki vé, da je naj > manj polov teržaških prebiva Slovanov, zlasti Slo ne znamo; toliko pa vemo, da smo ime našega preizverst-nega prozaika tudi v nemških časopisih našli slovanski pisano. — Žalost nam je objela serce viditi imenik učiteljev vencov, da je naša okolica čisto slovenska in da na Pri- tak, da razun katehetov, ki po sedanjih okolinostih m o r ata morskem prebiva veliko več Slovencov od Lahov. Temu se biti domača, ni ne enega domaćega učitelja. To je pač pa ni čuditi, ako pomislimo, kolika krivica se godi Slo- vencom po šolah. V normalnih šolah se uci skoraj povsod vse v laščini, v Terstu se še v tistih učilnicah, ki so v se uresničila gledé naših gimnaziji Kdaj bo přišel čas « m mm mm mm t i « v • m % _ • _ 1 ^ _ ravnopravnost, o kteri se more edini pisatelj ..Krainerische Zustánde" v „Triesterci" radovati! Kdaj bo cesarska beseda I MMHi ÉÉ1 ÉB da krajih prebiva velika većina Slovencov učenci celó 9 slovenskih čerk ne učé, pri tem pa pogostoma 9 tudi od nekterih učiteljev s „schiavo" zasramujejo. Ko stopijo v gimnazijo, so se že navzeli talijanskega duhá in sistema ticno na Talijani 9 * • ------------- ----J---------------------------------Ulil, Ctil J tocs, zaničevati svoj narod. Ker pa smejo taki učenci dával slovenski se bo saj vsa mladež brez izjeme tudi slovenski učiti morala! Kaj morebiti ne znamo, kako je lahko v takih zadevah iz lenega Slovenca napraviti lenega Nemca? — Radi bi zvedili. ali je res, da se je naravopis v 1. in 2. razredu pre- biti 9 kakor nam je někdo v privátném dopisu če tudi njihni roditelji talijansčine se umejo obetal? Skor da ne moremo verjeti, ker smo slišali, daje ne 9 se jim potem tudi slovenščine ni treba učiti. Naj mi ravnatelj dijakom celó prepovedoval slovenski govoriti. nikdo ne ocitá, da to ni tako sam tacih učen věnci po rodu 9 facta loquuntur; poznam Karati moram nekoliko Istranov, ki so Slo pa so se odtegnili slovenščini in vrinili med 9 Gimnazija varaždinska. Veseleje gleda mi okó izvestje varaždinsko. Celo je Lahe, ravno tako južnega Stajarca, ki se je moral poprej slavensko, kakor celjsko celo nemško. Sostavek dodani na- v Mariboru slovenski učiti, v Terstu pa se je v Nemca daljuje lansko izvestje, ter je trudno, morebiti pretrodno spreobernil. Potreba bi bilo (ker se tako godi), da bi se opravilo, toda za skladnjo ilirsko velike važnosti. Broj mla- dala postava zastran narodnosti v šolah. Učila se je slo- deži je znatno velik; čudno samo je, koliko je Slovencov, venščina v treh razredih, v pervem in drugem po dve 9 V ker je izmed 295 ostavših 73, tedaj več kot četertina slo tretjem pa eno uro na teden. V pervem in drugem raz- venske mladeži. Veselje jo viditi, kako so množí število 321 mladeži, v šolah nauka iskajoče, ker vemo, kako je po- gimnazii. Pa kaj pomaga otroke po narodnosti razdeljevatî, prejšnih let bilo mnogo manj učencov. Pa ker so domače če ga ni člověka, ki bi na podlagi materinščine učil? ker naše gimnazije celó po velikonemškem kopitu, je res treba, to ni še zadosti, da se ta ali uni razred ali predmet Ie po da gré čedalje vec nase mladeži v hervaške gimnazije da rodu Slovenci ali Lahu izroči; v šoli je treba jezik teme se napije slovanskega poduka, ker domá mora celó okisniti ljito, teoretično znati. Iz rečenega se razvidi, da ui še go ▼ tujem jeziku. tovo Gorièke sole• V Gorici 18. sept. , ali se bo k letu slovenscina po vseh gimnazijalnih razredih kot predmet učila, toliko manj gotovo pa je, ali se bo slovenski kot učni jezik v kakošnem razredu ali 14. t. m. so se vse javne saj predmetu vpeljal. Odgovor na gosp. Tomanovo inter šole v našem mestu koučale; uavadni letopisi in izkazi Ie- pelacijo bo v tem oziru silno važen. V I • « • i • i • « • m V * • zijo pred nami; preglejmo jih z ozirom na slovenscino. (Dal. prih.) Lev med našimi šolami je gimnazija. V poini zavesti svojega kraljevskega dostojenstva, pomnijoča prislovice Jeo non capit muscas" ne mara ona čisto nič za otroške Kratkočasno berilo. šolhke slovesnosti. Odkar ste žlahne sestrici „Kultur" in Kdor po sveta gre, marsikaj zve, Wissenschaft" v našo Beocijo (1850) priromale, nismo je vidili več skoz celih 10 let slovesnosti, ki je odrasčenim ali : 55 najsladkejsi spomin iz veselih šolskih let. Se Ie pred dvema letoma se je bila vnovič vpeljala , pa zastran nekakošnih neprilik letos zopet opustila. za . Kako se ujec Koča za ^NTovičarja44 poteguje. (Dalje.) Pa tudi iz lastne skušnje vam hočem pokazati, da bi Pedagogiski moment je neki bil sém ter tjè se lahko ognil kaki zabavi 9 ko bi se bil wissenschaftlicbovce" preplehek. Letno sporočilo ima poštenega svojega jezika deržal. modrosloven sostavek „Kritische Beitràge zur Analyse der Tako se mi namreč v Terstu pripeti y da me enkrat Gefuhle* (von Prof. Dr. L. Preiss) na čelu. Sicer ne ob- ravno Mihovega očeta brat, Jaka Prijatel, ki je kerčmar sega letnik uič nenavadnega, zvuu to, da se i z o b r a z o- bil, v nedeljo po sv. Jakobu povabi ua obed. Tersta tisti vavui sloveuski razred v dva oddelka razdeljen na- pot še nisem poznal tako ko zdaj, ko ne bi tudi z zave-haj a, berž ko ne zato, da se je poprejšni didaktični nepri- zanimi očmi razun morja v nobeno lužo ne zabredel, in pa liki, kolikor toliko v okom prišlo, vsled ktere so bili Slo- se tudi toliko lasčine nisem raziimel, kot zdaj malo. Vprašam venci vseh 4 razredov zgornje gimnazije v 1. slovenski toraj Jaka, kde da stanuje? In mi reče: Vprašaj le „dove že piaca barba kan ?" in vsak otrok ti bo povedal. Dobro! razred stlačeni. Vseh učencov skupaj je bilo konec teta 334; med temi Vzdignem se omenjeni dan po deseti maši i ter jo koračim 179 Slovencov, 108 Furlanov, 25 Italijanov iu 22 Nemcov. ravno po tergu, srečam pobča ter ga pitam : „Ki že paco --------- i — ~ ---------, — - — — ------- " ---— r~ j vv1 r**"'" • * Naravna misel, ki se člověku v sedanjih okolišinah kan?" Laški škratelj smejaje se poskoci in zaverne nehotama všili, je ta, kako bo drugo leto? Kako bo s slo- 55 Vu! vii! vprašam drugega, vprašam tretjega: „Ki že paco kan?" venšcino? slišimo radovedno popraševati. V 14. listu „Novic" 1860 str. 107 se pripoveduje, da Vsak pa se smeja in na me kazaje odgovori kot pervi: viil" n Vu! Zdaj mi na misel pride: Kaj veljá, da rnoreš reči je bil perve dni marca neki česki učni načert, da bi namesti se tudi za tukajšna deželna jezika porabil, v prevdarek po plorja » ki :u pa » w v vu il Srečam mestnega policajskega ko ? se mu priblizam in prijazno vprašam: „Vii ze paco slan, in se obljubuje, da se bo o svojem času naznanilo, kan?" On na to: „Še en pot." In ponavljam: kar in kako se bo v ti zadevi sklenilo. Od tistihmal pa ni kan?" Kar me za roko n 55 Vu ze bilo o tej reči ne duha ne sluha več v zgrabi in zakrici: „Živina! kaj ue 9 „Novicah". Da se da si pijan? čakaj! čakaj! te bom někam peljal, da se boš tedaj stan slovenščine v naši gimnazii nekoliko razjasni, kmali streznil." V trenutku, ko da bi bili iz zemlje pririli, naj povem, kar sem pozvedil je bilo vse černo Ijiidi okoli naji Oj! kam me vlejčete? Imenovani načert se je še Ie 23. junija pr. I. v skupen Sej nisem pijan, in če je treba, se tudi pridiišim ? da pretres vzel in sicer vpričo šolskega svetovavca. Poln koš danes nobene pijace nisem vidil. « in popravnih nasvetov je bilo do ministerstva od- mešaš. ker drugač ne bi predlogov pravljenih. Mislilo in pričakovalo se mogel reči 9 Uni : da sem 55 Tedaj se y se pa 99 nor pes u je, da do začetka šol 55 Za božjo voljo! jaz še v sanjah ne bi nikoli kaj tacega skega leta (novembra) 1860/61 bo ta reč davno rešena. rekel." Uni: 19 No! kaj si mi pa vendar hotel reči?" Odloka dospe pa še le mesca decembra. V dopisu je rečeno 9 Ja z : V ii " „ v u , ali pa morebiti bolje „ki že paco kau?" Uni: da, ker se uni pervi razpis ni prav razumel, naj bi se ta „Ze spet poprejšna pesem! Povej mi po slovenski, kaj da reč še enkrat prevdarila. Zadnje dni decembra rorna sopet hočeš s tem reči." Jaz: „Jaka Prijatel me je povabil na obed 9 za-nj poprasujem cela tasa nasprotnih nasvetov in načertov v Terst in na Dunaj. Konec februarja t. 1. doide odpis, ki veleva, da naj mi zdaj koplor reče 9 pa - « 55 Ti gotovo Na vse gerlo krohotaje prašaš za „piaco barbo ker tam Prijatel svojo kerčmo ima. u Da 9 da! odgovorim, za n se česki načert mutatis mutandis vpelje; osnova posebnih kan?" natančnih načertov za laščino in slovenščino je bila vodju veselo izročena. Mesca julija t. 1. se je ta reč vnovič sprožila, in jaz tjè spremil; saj sem jaz Prijatlev prijatel in potem, ko se je zvedilo, da omenjena špecijalna načerta rojak;. sej sem v loški fari rojen." Tako v pogovoru pri- Kako se pa vidva paco kan!" Pojdi z menoj, te bom njegov pogleda koplorja in dé : Î5 ništa bila še predložena, se je nasvetovalo, da naj bi se z deva tje. Jaka začetkom prihodnjega šolskega leta 1861/62, ako bi do poznata?" Uni mu pripoveduje, jaz sem pa mislil, da bo tistihmal popravljeni česki načert ne bil še poterjen > na Jaka smeha počil, natoči bokal vina m se šali rekoč: temelji razp. terž. namestništva 30. oktobra 1856 z naukom „No! pita, ti Janez, da si strah, in ti prijatel, da si to slovenskega (resp. italijanskega) jezika, že v I. gimnazi- goto po gerlu poplahneta." — Ste li prepričani, da ko jalnem razredu začelo, dosihdob se je namreč še le v II. bil namesto za „piaca barba kan u razredu začenjalo). Kakor slišimo, je bil ta predio«: ravno te dni poterjen, in tako smo pobrali še le anno II. repa-ratae Austriae koščico, ki so nam jo Bachovci pred 5 leti povergli. — Toliko je ušlo skoz špranje gimnazijalne zbornice. neki da n ga pasje brade bi bil terg" gotovo tako se zove po laško po naše za Jaka Prijatla vprašal, brez vse zabave staknil ; al ni rejs? 55 Běs je 9 res u poterdijo vsi. Pa če tudi se kaka beseda vale ne razume, je li treba Pa upamo, da ta reč ni še končno dognana in pri- precej z nosom skozi zid, kakor jaz neki driigi pot v Terstu? Barantal, sem na lesenem tergu , kjer pa nič lesene^a čakujemo še zmirom rešenja predlogov zastran vpeljanja popravljenega českega načerta. Tudi to pomeni kaj, da se takrat ni bilo/ kot moje rešeta in pa sita. Ljudstva je čuda delajo poprave za najmanj dva paralelna razreda na spodnji okoli mene, med njim pa tudi tisti mali hùdourniki 9 ki jih 'S tam „muli" zovejo, bilo mogoce, torej moram na vse paziti, na barantijo in na in ki bi tele iz krave vkradli , ce bi „Za Boga, što ste činili? Jesu panduri" me opominj podinja » * • o varnost robe. Pociika me pobić rekši : „Si non Pociika me driigić i u kot da ne bi nič slišal bil. dé: „Si nor!" Jez ga pisano pogledam. še v tretje veli: „Si nor!" gazdarica. Pa tisti hip stopijo trije poticaji v siso Storim pa pitajo, kdo da se je prederznil jim zabavljati? Gostinčar iu spet mi si vse prizadeue, jih potolažiti in tildi jaz zraven stopim, dragi ! Pa krota mi ter jim polno kup ponudim pojeć: „Kume moj To me raz kaci i u „čof" mu daj ar a uzij u Pa en berkač izmed njih me vale zaverue dam klafuto, da mu pokrov z glave zleti. y Pobić veka Ijudje okoli mene me rtu raj o in nekteri me še celó „rnoštro rekoč: „A muči Kranj imela kapa cof • m in j zabriisim y * • cc sciavo" rugajo in me vprasajo > zakaj da sem ga ber prepričan, da je pes in pandiir enaka stvar." To me razkaci, rejs je, da je zdaj sem pa več ko To slišati 55 No ljuzgnil ? da „sem nor? Jaz: 55 Ali niste ie ciïli, da mi je tripot djal, neka krota gorenskega študenta, ko sem pozneje slišal, vale „In pa se prav velik norec**, rece nekdo. „Sinj or, si nj or" to se pravi po laško gospod " Vejste! zbodlo me je to pandiirj pové, kaj da sem djal m: I me zgrabijo in narav je rekel ti » ne pa da „si nor. v nost v liiknjo peljajo Pridemo v pisarnico, Po poti se popolnoma streznem. tu sedi pri lampi, ki je pa pokrov serce, ko da bi bil naglaven greh storii; poprašam tedaj imela, pijomtar Stop k njemu eden mojih nepriličnih paj pobiča, kaj da bi rad imel? Pové se mi, da mu dam sitice, dašev, ter mu ob kratkem po hervaško pové i kaj d «em mu ga zastonj dam iu še zraven po glavi pobožam, v zaškalil Zdaj pijomtar vzame nepri tranko popirja možgane pa zapišem ta opomin: „Daj si dopovedati, kar in me vpraša: „Kak ne razumes. a zovete ?" Odgovorim: Janez Koča Un 55 Kako? još jedan put?" Jaz Janez Koća Ko bi In ta je bila dobra, zakaj malo po tem, bila je nedelja trenil vstaoe zdaj uraduik, vzdigne lampni pokrov, me po pred binkuštmi; po pridići gospod oznanijo, da bo prihodnje gleda, z rokami vkup vdari, pa me za obe roke prime dići praznike sveta binna, pa pristavijo še tiidi te besede : Moram 55 Dober večer, ujec dra r* pa še z žalostním sercam reći, da toliko in toliko staršev Se zavzevši, da me pozná svojim otrokom prav malo od uje toliko več pa od „boco žlahni! sveti Martin lajev u govoré, ki jih jim bodo botri kupili. u Kaj če reči bocolaji"? mislim sam pri sebi; te slovenske besede še pošteno nisem nikoli slišal. 55 kupici Uni: da ne. kaj pa vas sčm prinese?" ponižno odgovor dam: „Gospod ali pa pošteno rečeno, neke dve y V Li vina, ki je namejst v želodec pa Pa me morebiti ne poznate?" Jaz v glavo zašlo." v Uni n Kaj nisem li tisti Kostanj Pri moji veri an . ki sva z Stefan. Sej pa tiidi sloveuska ni. Ujec. Stefan! da mi jezik za zobmi deržiš. vašem Štefanom v N sošolca bila, in ki ste mi kako Pridern petico v dlan vtisnili, da bi se pridno skupaj učila?" Ja iz cerkve, kar ciljem, da ueka sibka deklica ali gospodična, ki pa ni pri pridigi bila, od te yy Pa vendar ne mlinarjev Lovre Uni ki je pri pridigi bila, driigi, tisti! 55 Kaj pa da prav Pa znate kaj? tiikaj ne bova martiuovala, vas bom guspodove opombe pripoveduje. Ta reče: „Sej je rejs, malo od birme, temoć le zgolj od ciikrastih prest govoré da u spremil nazaj v gostivnico, će ste mi prav pandiirj vali. « Perva poterdi rekoč: „Rejs je li ej s je, » reis 4; 55 Prosim, prosim, mu zdaj v besedo stopim lu druga ponavlja : vendar pomeni beseda yy pandiir", ali ne yy psa 2« 5 pSO- kaj pa Uni: 55 rejs Terstu tiidi „bocolaji" zovejo ali In tako sem zvedel, da se preste v „Kdo vam je pa to uatvezel? Kaj še? Pandur če tiikaj bolj po krajnsko nirejs? Štefan. Štefau! zdaj pa reci, toliko reči, ko po naše „stražar" ali n ví tr a i f\ 1 ! rt a mU CC Tn nr • á^k ti se prav ne ga Iz Tersta 16. sept. Slovauska narodna čitav nica se je preselila iz ribjega terga na Doga no v Riterjevo hiso. Tù je najela vse pervo nadstropje, da ima zdaj prav Udje zmirom pristopajo, in obilo dosti potrebnega prostora, terdnega upanja imamo, da bode vzajemni trud tukajšuih je uže ua do- raznorećuih Slovanov pomagal družtvu, brem štalu, da se povzdigne. do take visokosti, kakoršne bi vredua bila slovauska citavnica v Terstu. Z veseljem smo slišali, da tudi Ljubljančani snujete veliko čitavnico, kakoršne je po pravici pričakovati v pervem slovenskem , in da Vam je vladika Štrosmajer v ta namen eno: imamo pri nas jako lepo cerkev, ktera še ni dolgo novo prezidana; šole pa še ni, ki je zlo potrebujemo, zakaj okolica naša šteje nekaj čez tavžent prebivavcov. Janez Mlakar, kmet. Iz Gorenskega. Drage „Novice*4! v zadnjem listu ste krepko zgrabile tistega gerdega lažnika, ki je biodil o „600 Schulknabeii" ter pričakujete, ako je pošten človek, naj Vas toži, ker ste ga pred celim svetom osramotile. Al zastonj bote ćakate! Nesramnež bo pogoltnil, kar ste mu Triesterca" svojega Ijubljenca še desavoirala Na neki vergle pred nos in „žlahna mestu poklonil lepo pripomoć Bog daj srećo iu uspeh! Marsikje se tudi poprašuje, kako je s tištim slovenskim časopisom, ki ga je bil přišel dr. Toman v Ljubljano ustauavljat? Ali bo kaj ali ne?**) Uno nedeljo 8. dan t. m. grém popoldne s prijateljem Tjè zbrauih ne bo. Moram pa v vpričbo tega nekaj povedati. dopis iz Ljubljane v „Triesterci44 pod 18. p. m., v kteri se nesramno napada duhovščina krajnska, se ji je poslal pošten odgovor na to. Al žlahna „Triesterca44 je bila tako dobra, da je te kratke verstice „ad acta u vergla. Ljuba yy Trie sterca"! ue zameri, da smo ti toliko poštenja zaupali! saj ne bomo več nismo namreč vedili, da si ti ediuo na sprehod proti sv. Ivanu, ki je teržaško predmestje. le refugium nemškutariorum. Tiha misel se nam pa le po-silja: da tako ravnanje je podobno neki šetinasti živali, mnogo přišedši vidimo pred neko hišo na cesti kmečkih ljudi. Na vprašanje: kaj je to? odgovore, da tù ktera tudi le vsako reč samo onećediti zná, obrisati pa Še se aie ne sliši. Vred. ne. Nasproti je pa „Triesterca44 za med poserkala dopis iz Teržića (st. 196) kot odgovor sostavku iz Gorenskega v Volksfreundu44, kterega ni duhoven, ampak drug dobro » 324 znan rodoljub spisal, in v njem zgolj resnico povedal. To manjšino, ki se ni mogla zediniti z vsako besedo njegovega se vé, da je aposteljna nemske kulture neznano razkacilo, pervega govora v deržavnem zboru. za to rej se v „Triestarci" togoti, da še celó ultramontanci Vikerce nad Ljubljano 9. sept (Po 8ko dováno nočejo nemskutarji biti!!! Te psovke od vas smo že tako dobro ime po pomoti iz nevednosti domaćega jezika). navajeni, da bi se nasproti le čudili, ako bi je ne našli vsaki Okoli velike noči t. 1. je bil Martin Jenko iz Ladje pokra- dan v vaših ustih. Kaj res mislite, da bi se duhovščina, ktere den, in te tatvine J. U. iz S. sumljen. 3. dné vélikega dolžnost je ne le za věčno, ampak zraven tudi za časno srečo, serpana t. 1. prideta dva c. kr. orožnika v mlin k Martinu skerbeti, se nič ne změnila za to, ako kdo postane izdajavec Skulju na Vikerčah in barata gospodarja M. Škulja : 1st narodnosti in potem takem tudi ljudstva, ker mu njegove da Primus Jurež?44 Skul odgovori, da v njegovem mlinu pravice kratiti hoče? Duhovščina je za narod in mora za ni Primaža Jureža, ampak da je le neki Primaž Sever narod se potegovati. In Ve ,,Novice44 ali se niste smejale, tukaj mlinski hlapec. Primaž Sever pred c. kr. orožnika ko Vas je v onem dopisu dopisúu napadel včs zdivjan kot poklican in baran, kako mu je ime ? odgovori: Primaž Sever. 8tekel pčs in blodil-, kar se mu je v mesečni polnoči Eden žandarjev pravi po nemško: „Sever ist ein Spitzname: sanjalo, da namreč ,,Novice44 bunkajo plat zvoná in huj- der i^t Primaž Jurež." Gospodar, gospodiuja iu vsi sedmeří skajo 95 friedlich neben eiuander lebende Staatsburger, um hlapci terdijo iu pričajo z euim glasom, da to ni Primaž sie zu entzweien.44 Tedaj uemškutarjem bi moglo biti vse Ju rež, ampak Primaž Sever, naš zmiraj zvesti hlapec \ V % pripusceno ; nam Slovencom pa še toliko ne, da bi se za al nié ue pomaga ; c. k. orožnika primeta Primaža Severja svoje pravice potegnili, ker to je po vaše rebelijon Î ? ter ga peljeta v Med vode k županu; ker o-a Jelite y kaco y pa ne pozna, ki nas pičiti hoče, je treba še božati in po- ukleneta Primaža Severja, ter ga ženeta memo vasi in ljudi Ijubovati, ne pa pahniti je od sebe? Jelite, za vse narode v veliko sramoto uklenjeuega do c. k. deželne sodnije v Ljub naj ima veljavo Cesarjeva beseda enakopravnost y le ljano. Primaž Sever, drugi dan pred sodnika poklican y je samo za nas ne? Kaj mislite, da ne znamo sami brati ce- bil od njega in od poškodovanega Martina Jeukota za ue-sarjevih pišem, in da nam jih bojo le ptuje in poptujčene ša- dolžnega , poštenega člověka spoznan in iz zapora domu lobarde tolmačile? „Pojte rakom zvizgat, vi lažnjivi je pel naš Prešern. Od Vipave 18. sept. z izpusčeu. Al kdo bo temu vse svoje žive dni postenemu in zvestemu cloveku, ki nima pod milim Bogom druzega kakor Unidan sem obljubil, da zdrave ude iu dobro ime, po tem, da je bil po uedoižnem F. V. M ., pošten Corenec. hočem ziniti besedico o s v il o rej i letosnji. Po spiskih go kakor hudodelnik očitno iu uklenjeii 3 ure deleč v sodnijo riškega mestnega magistrata, ki je tej kupčii nadzornik gnan, odvzeto poštenje povernil? Mnogo ljudi, ki so med-{eden njegovih uradnikov je na javnem tergu za to po- potoma uklenjeuega vidili, pa niso pozneje slišali konec stavljen), se je letos tam prodalo 67916 funtov galete pravde, še zdaj ne vé, da je bil Primaž Sever ne (kokonov) ; najviša cena ji je bila za funt 2 gold., najnižja dolžen. Naj „Novice44 popravijo to, kar je pomota iz neved 50 kr., srednja 1 za seme. Po tem gold. 10 kr. y to je y dolžen. Naj „Novice44 popravijo to, za tergovino in ne nosti našega jezika napak storiia. znesla vrednost te nalete & skupaj lz Ljubljane. Všeč nam je povabilo v poslednjem 747076/10 gold. nov. dn. Nizka ta cena pripisuje se vojski ,oglasniku44 v sever no-a m erika uskih deržavah , ker zavolj nje ni ki ga je gospá Petričeva razglasila, in na poprašanja po svili in se ne more oddati v one dežele, ktere so, kakor je znano, samo iz Francozkega vsako leto okoli 200 milijonov frankov svilne robe nakupile. Zgorej rečena galeta djamo se, da so ga tudi mnoge naše matere in očetje z veseljem sprejeli. (Jčilnica Petričeva hoče skerbeti za pravo izrejo dekliško, da mlade hćerke morejo biti kadaj dobre pa obsega samo tisto galeto, ki je bila prodana v Gorici; je je bilo prodane tudi v Vidmu, Palmi, Kopru itd. mnogo iz teh krajev; en del pa se je je porabil za seme; tako je v Ajdovscini en sam gospod v ta namen več kot 500 funtov nakupil in seme potem na Laško poslal. Pridelek svile (žide) je bil to leto če ne slab, saj manji kakor srednji; vendar se vidi, da ljudstvo se je čedalje bolj poprijema, kar toliko več veseliti, kolikor bolj se čuti tudi g os pod inje. Ce so nekako bolj premozni starsi sedaj svojo hčer v Ljubljano dajali in želeli, naj bi se zraven navadnih šolskih reći tudi naučila kuhati, šivati perilo, obleko itd.. je mogla večidel na 3 mesta hoditi, da se je tukaj to, tamkaj mora vsakega zguba v tem oziru bom še prihodnjič več pisal lombarskih pokrajin. uno učila. Da ne govorimo o većih stroskih in druzih ne-pristojnostih, ornenimo le, da za mladino ni varno, ako sama okoli postopa ; kmali se uajde kak mlad ali star jastrob kakor skušnje učé — ki medpotjo zalezuje nedolžne jagnjeta. Ako se pa vsi nauki, ki jih gospod inja potřebuje y dobé vi/ 't* y posebno tem predmetu v eni hiši pa od raznih vsako stran. Iu to se obeta v Petričevi učilnici in zato in pod ocrni skerbne varuske, je to prav plemen semena, od izdelovanja svile in nje prodaje sploh. Opomnim danes samo še to , da ne smemo ostati pri sami reji sviloprejk (červičev) ali pri predenji, — izdelovanje svile pa in nje kupčijo inostrancom (ptujeom) prepušati. Dobro vém, da en sam kupec je vjel v treh dneh lep dobicek; nakupil je je 3000 funtov, in pri vsakem funtu 40 krajcarjev dobička imel. Koliko dobička pa je še pri pre- ^HHjHHRHHHI priporočamo našim staršem. Po pravici pa moramo zahtevati od vsake de kliske šole tudi še to, da se nam naše slovenske hćerke ne pokvarijo v šolah s tako imenovano tujo „kulturo44 in da ne pridejo take prikazni iz šol, ki zaniće-vaje materni jezik so zamaknjene v ptuje jezike pa nazaduje ne zuajo nobenega, in ktere znajo lepo yy ira ti stikati44 in „šlin- d e nj i y pri izdelovanji iu v tergovini z izdelano svilo! Celó » y ne narediti pa srajce. Prava nasa gospodiuja mora v Svajci so take velike fabrike, v kterih imajo dari na dan po 1000 delavcov, akoravno ni tam skor nobene sviloreje. >e samo pervotno pridelovanje, ampak tudi obertnija in Naj nam je najpred znati naše domaće gospodinstvo in zraven ptujih jezikov mora tudi materni jezik dobro znati, ne Ie , da in pi- tergovina ste sredstvi ozuanim še žalostno novico narodno-ekonomičnega blagra. y da 12. dan t. ga za silo bere, ampak da ga pravilno zná brati sati; potem še le naj se loti druzih jezikov. Naj povemo v , ki se je přetekli mesec zgodila. m. toča veliko škodo napravila od Štanjeia na Krasu noter do srede ipavske doline. Ta nesreća je pa toliko huja, ker zavolj suše je bila terta še edina nada in tolažba naših dokaz tega neko prigodbo, Da je od konca d<> kraja resnična, zastavimo svoje poštenje. Neka ljubljanska gospá je bila delj ćasa pri neki prijatlici na St. v gostji. iti posestnikov in poljodeleov. Naposled le še to: interpe y lacija Cernetova je vse razveselila. Nje temeljito juri-dično izvedenje mu je prikupilo še tisto se vé da celó malo Ko se je približai čas, da je imela domů je hotla pisati kuharci v Ljubljano in ji naročiti mar- Kar ji na misel pride, da kuharca razume sikaj potrebnega. Ie domaći jezik. Gospá y čeravno terda Krajnica, pa se ai V tej zadregi se oberne do * Pros prav lepo za to, ker se spodbuj v obilniše svilarstvo ujema popol z našimi prizadevami, ktere smo vnovio razglasili v novi „Pra tik i" za leto 1862 Vred. nikdar učila slovenski pisati. moža svoje prijatlice; al tudi ta si mora v svojo sramoto spoznati, da ne zna slovenski pisati. Ker vendar t>sila kola lomi44, se loti v imenu ljubljanske gospé pisma in pise kakor oiore ia zna. Xa pismo to odgovori kuharca. pa pridejo nasi „nemski Kranjci44 v drugo zadrego. Zdaj Ali je kuharca tako uapak pisala, da uiso mogli brati, ali pisma za- slovenski Kako bi vas lepo malali bi vzeli koj Vašo undanjo burko, kako narodni plamen in budalije vaše ! Iz „Tagespošte" tega ne vemo voljo niso razumeli, ker je v prečisti slovenščini pisala, kaj vžgč cukrarnico ljubljansko, Vaša vodena to pa je gotovo, da niso mogli izduhtati, nernška kultura požar gasi, pa nič ne opravi; cukrarnica jim je kuharca odgovorila. Ali uas ne mora biti sram pogori do tal. Ve blage duše bi jo rade spet na noge y spravile; al da se kaj takega godi? Ali ni to spet eden izmed tisučernih bi vzeli ker so vam žepi prazni in nimate becov, da dokazov, da je nesrečno nemškutovanje vso našo narodnost zatirovalo iu da je res, kar je uedavnej ueki nenemškim íq ďa se cukrarnica akcij , pa trobite na „Tagespoštni44 legat po svetu: Lejte Slovenci so krivi, da se ne delà cuker sam v lajtah narodom malo prijazen deržaven poslanec v deržavnem zboru sam razodel rekši: ,,ako hočeš posekati drevó naroduosti, ne more na noge spraviti. u zasači robivnico v šole. u v yy Novice44 toliko gradiva dajejo korespondentem Tr ,, í i. u Ker in Ta tr naj jim povejo danes h koncu se to, da uni teden Ljubljane. J* Ker še letos nimamo slovenskega teatra v Ljublj nas I in y Tagespošta »t tako prid kerbujete skor vsaki dan z burkami, da je veselj in da res uismo nevošljivi Nemcom za njih „Irrenhaus zu je bilo nekemu peku v judovskih ulicah 600 žemelj vzetih, ker so bile prelahke ; gosp. župan jih je dal štacunam na velikem tergu, da so jih v petek darovali beračem. 600 žemelj v judovskih ulicah, nemški pek pa slovenski Dijon' 35 kr ki si morajo od Stelzer-a za en večer kupiti za berači, oj ! kako izversten material za „pikantes Genre > mi smo dosti na boljem y ker imamo cel „Iri u haus44 zastonj v „Triesterci44 in „Tagesposti44, le s tem raz ločkom y da uni „Irrenháusler Je yy ein edler Mensch44 kakor se v komedijantovskern jeziku veli, naši korespondenti pa uavadni prismojenci ali pa hudobnezi od ki pa so verh tega že tako ob vse poštenje * f so prai glave , moreš očitno spet naprej Schulknaben44 potuhnjeno uog do ka imenovati, otrese Pog lej poslednji list ,,Novic y pa > da ga se lagá O tistih „600 Bild der nationalen Hetzereien44, kakor ga je nedavnej „Prešau svetu izmalala popisavši strašni razpor domaćih iu pa laških delavcov v Gruberjevem kanalu, čeravno ni nič druzega bil kot to, da so bili kerčmarju kranjski delavci ljubši kot laški, ker uni veči del zaslužka pustijo v kerčmi, ti pa živijo bolj ob svojem. Al fantazija „Prešnega" korešpondenta je naredila berž vola iz komarja in z nekako sladko zadovoljnostjo je pokazal tjè na Štěpánovo vas v pred molči! Namesto tega pa delà Triesterci44 čudne zvijače zastran druzega yy sostavka. v kterem smo šibali govo gerdo natolcevanj e nje- , iu recitira cel kos protokola posleduje seje mestnega odbora, da bi se opral, pa se je še bolj omazal. Res smešuo Sehet auch hier die Folgen der ungluckseligen Nationali-tâtsstreitigkeiten ! O das ist fiirchterlich ! In Laibach ist man will die exclu- nicht mehr zu lebeu!44 Se vë da sedaj pritisne Triesterca4í svoj pečat zraven: yy yy sive Einfúhrung der sloveniseheu Sprache in Schule und u je viditi, kako se pla in pla y da bi izkobacal iz mlake y čeravno še nobena živa duša tega dosihmal nikoli pa kar spet šterbukne v svojo staro pregreho laž. „N y vice niso er rekle, da je g. župan Ambrož pozabi Heimanov predlog; rekle so le, da ga ni odboru předložil y ker zbor ni bil vileu (izzačetk ne iz a ne tk ne na k polnošte y ker se po stari navadi branj prej snega zapisnika začenja, preden je zbor poln y ces y da med tem pridejo odboruiki, ki jih še manjka pa spet h k Amt terjala ni in je dopisnik Ie spet debelo laž na svet izvalil. „Aber hilf, was helfen kanu!'4 si mislijo ljubljanski pisuni, da je Ie Ljubljana černa in slovenski narod hlapec. Kdo so potem agents provocateurs? Iz Ljubljane. Marljivi učitelj keršanskega nauka in slovenščine v realki naši, častiti gosp. Lesár je dodělal za 1. razred keršanski nauk v slovenskem jeziku in rokopis ne, ker že pri Heirnan-ovi interpelacii zastran Št. Jakobske vodnjaka se je zmuzonilo odbornikov toliko iz zbornice y da uni teden izročil slavnému škofijstvu. Iz gotovega vira vemo tudi v začetku šolskega leta še ne 9 tega, ako bi so bile klopi skor prazne). Tako so o obeh dôbah „No viceu na str. 316. govorile vsakemu razumljivo, kdor razume uaš jezik in mu strast ni še popolnoma pameti zme-šala. Kaj pa pravi pisún „Triesterčni44 na to? V listu 217. und war der Gemeinderath vo li- da zavoljo bila nobena pola tiskana, vendar ne bo ovére za razlaganje verozakona v slovenskem jeziku, ker med tem, dokler ni- nemška majo učenci slovenske knjige v roki, more prejsna knjiga služiti za podlago slovenski besedi. se bere tako-le: yy hlig, wie die „Novice heute behauptet yy yy in je bil mestni odbor polnoštevil > (to je: kakor današnje Novice44 terdij Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. (Iz deržavnega zbora.) V tem, ko zbor tem dop se dalj Ali vidite spet ogromno laz! V nica gosposka praznuje, sklepa zbornica poslancov posamne izgovarja dopisnik, da z onim spisom je hotel le omeniti, da je župan poza bil ua oni predlog paragrafe občinske (srenjske) postave. Skor celi teden J© mela s tem opraviti, da je sklenila to, kar je vsakemu Credat judea appellus! Saj vas poznamo! Da bi ne bita na pervi pogled jasno, ki ima oči in viditi hoče, namreč tista pisarija le denunciacija, bi bil pošteu korespondent da deželnim zborom v oblast spada skleniti po svoje ali omenil še tudi druzih dosti važnih reči iz onega zbora naj se grajšine (velike posestva) ločij iz občinske zvezo županu Ambrozu bi bil mogel za marsiktero reč javno hvalo ali ne. Prenapetost centralistov, ki hočejo, da vse mora iz izreci; al o tem ni ne duha ne sluha; ne besedice ni ---—— . w " • MW »Ulil* UV ».»UN , UW NV0VUIVV U1 DUUdja JI I i 11 , JO 1 V O li W IVgU I» 1 I « M , f " čerhuil o drugih rečéh. Ako bi bili tiljublj. korešpondenti tako dolgo na Dunaji, pa so tako malo še opravili priti je resno tega kriva, da sedijo poslanci ze v „Triest.44 in „Tagespošti 4 pošteni in bi ne bil njih namen le omadeževati Ljubljano in Slovence, bi imeli gradiva dovelj tudi za resuično besedo; brez ozira na osebo in le der- zaje se prislovice „facta loquuntur44 bi imeli ua kupe že yy Ost und West44 piše, da je poslednje dni spet ve liko govorice o tem, da bode g. Schmerlin g iz ministerstva stopil in se bode izvolilo ministerstvo na federalistični podlagi. Da utegne federalizem zmagati in ž njim še le povedati, kar se je pod sedanjim županom v kratkem času resuična autonomija dežel in narodna pravica vsem narodom zgodilo v mestu iu zunaj mesta na močvirji itd., morebiti nadvladati, kažejo mnoge znamenja na nebu časnikarskem. v 3 mescih več kot pred v 10 letih, in kar je tu in tam Šuselka, mnogoveljavni nemški liberalec, je v ravno na v yy Feuilletouu44 še celó „Laibacherca pisaci v „Triest.44 in „Tagespošti44 imajo druge namene, — in škim cen obličji njih nesramnega početja se derznejo o „Hetzereien44 da bi oni Triest v spomin vzela. Al světlo daui knjigi , Tagesposti44 imajo druge namene in Oesterreich und Ungarn44 slovo dal nemškim centralistom v deržavnem zboru, ki se šopirijo, kakor edini vedili, kaj je Avstrii koristno, in jim odkri govoriti ako yy Novice P 10 tiravcom dom co zastopajo in lažu oštro na pete stopajo kom toserčno take ostré levite bere, da oni več podirajo kakor Le pisarite! „Novice*4 vas bodo vselej spodobno ilustrirale; samo škoda, da nimamo „domaćega pavliha44 (Fliegende Blatter). zidajo, da čele ■ y WĚĚm wmm ste že celó „Presse44 in „Ostdeutsche Post44 za pokoro delati. berž sklical ogerski Šuselka j pravi, „ako bi bil on cesar deželni zbor44, in na to „Presse44 že zagovarja, naj bi se snidli pervaki različnih strank deržav nega zbora dunajskega s pervaki razpuščenega ogerskega nejo prašat kaj nek je turško-černohorské k o? Vzrok i so po$la zbora in se v svobodnih shodih posvetovali kako in kaj. kristjariom iz Fierce trojni Alba Ce in B ,Presse" in ,,Ostdeutsche Post 9 u t ki dosihmal niste imele P šk to je Turk dobre besede za slovansko stranko (stranko federalistov), dodelec, zmiraj tern v pet za volj ampak ste vedno na kolenih ležale pred Iskrom, Muhlfeldom in nju tovaršem kot maiikom edino izvelićavne deržavne gros modrosti, ste se hipoma sprevergle tako zlo, da Presse ' Ce J med Ce m * kterim j ugo je, in Turčijo vojske i v e t j e bežijo k kristjau hu- m J k D da so ved Turk se podarje, čeravno jirn Cernago ni kdar podl prepiri mislijo a bila: ue morejo živeti na svojem krasu, zato vhajajo, Yerfassungs-Fanatiker k svoje prejšne ljubljence že imenuje (sanjarje ), ,,Ostd. Post" pa , ki je nedavno federaliste še k nihiliste" (ničte) s t jim k lada noče prodat h rodovitnib čez mejo, kjer kradejo in ropajo v sili, in iz tega psovala, sedaj že pravi, da so resnicni aj edn federalisti kakor Smolka, Rieger, Strosmajer itd. .,casií Ce prepiri da so k Tretj Izijo vredni" možaki. Na tem sicer kar mislite „Presse" ali Persko. Atene 19 ept ok pa je, da Turki dc vinskega punta. V čeraj zvečer ob 9. uri je „Ostd. Post" , ni nič ležeče, ker svet ne pleše kakor one na tei to kr. palače ustřelil nek dijak po kralj pa k veter od druge sreči je ni zadel; hudodelca je díto ljudstvo berž grabilo Poziv godete, al znamenje je vendar, da strani piše. Cesarski patent od 17. t. m! skličuje novi deželni zbor isterski 25. dan t. m. v Poreč. Koroško. Zdaj je nek gotovo, da se bo železnica iz Marburga v Celovec v jeseni prihodnjega leta odperla; 30. dneva p. m. pod štev. 723 dovolilo napravo narodne kakih 5 milj dolga železnica med Cel o v com in Be la ko m čita v nice v Ljubljani in poterdilo njene pravila s do- Slavno c. kr. deželno predsedništvo je z odpisom od pa še le leta 1863. Istersko. „Wanderer" piše, da med 20 izvoljeuimi stavkom v 2 ki se tiče sprejernanja družbenikov. Pravila (postave) čitavnične so današnjim ,.Novicam" novimi poslanci sta le 2 prava Slovana. „Nessunci", priložene, da vsak vé namen in osnovo narodne čitavnice, kterim je sedaj spodletelo, zabavljajo in pravijo, ker je ve- živo potrebne iu živo zaželjene, ktera nobenemu drugemu čina novo izvoljeuih vladi udanih. naj bi se prihoduji po- družtvu noče na poti biti, zato pa tudi za se zahteva, da Dosti prostora je reški zbor imenoval „ces. kralj, deželni zbor ji nobeuo drugo družtvo na poti ne bo. Česko. Iz Prage. Druga seja mestnega odbora (16. za vse. dan t. m.) se je mirno končala; obe stranki ste bile s S tem oklicom naznanjamo pa podpisani, ki smo pod sklepi zastran ljudskih šol zadovoljne, ker Slovani in Nemci pisali tudi prošnjo za dovoljenje čitavnice, ob enem tudi dobijo svoje pravice prijazno vabilo vsem domorodcom in domorodkinjam v Ljub Ïiorvasko. Iz Zagreba. Deželni zbor je pretresal ljani in zunaj Ljubljane, naj stopijo v kolo narodne přetekli teden učno osnovo za gimnazije in začetne škole, stvari in se oglasijo, da hočejo biti družbeniki. Vazen za vse sklep Jugoslavene in tedaj tudi za Slovence je ki veleva, da učitelji gimnazijski morajo biti le si Ker pa se želi, da bi se družtvo kmali ako bo mo Skiep, ki veieva, uu ucueiji giiiiiiazijsiu m u jaju um ie si- g oce, * poivi piunui jji ujuuujcga ujchuu umuuu ustanovi tro edn e kraljevine, in ako bi teh ne bilo, še le novilo, in je v ta namen potreba, da se snide pervi občni ze v pervi polovici prihodnjega mesca oktobra usta kak drug avstrijansk Slovan. 0 adresi na kralja je bila zbor, ki bo volil predsednika in odbornike. naj se ogia 17. t. m. vroča pravda, vendar je bii na posled dr. Rač- sijo družbeniki ne m u da m a. Zlo bi se pa vse to pospešilo ■pppipHp hhihhhppi ■^■^■■■PP pi kov načert, v nekako rahleji besedi osnovan, zaveržen •inn A 1 aki bi v vsaki okolici kak domoljub, kteremu je za či tavnico posebno mar, nabe'ro družtvenikov prevzel. To bi in od borov načert z 53 glasovi zoper 32 poterjen. Adresa kakor je tudi sedaj osnovana, celó nič ne pové, kako mi- polajšalo vpisovanje rojakom njegove okolice, svetuim in duhovnim, pa tudi začasnemu upravništvu bi prihranilo delà, narodi avstrijanskimi stopili. Ali bo to dobro za nje in nas Prosimo tedaj lepo, naj se lotijo domorodci tega opravilstva slijo Hervati v koló v zaj em ili h zadev Avstrije z drugimi druge ? ? tako , da kmali toliko družbenikov naberejo , da bo mogel Ogersko. Kakor se kaže, bo vlada poversti razpu- biti v gori omenjenem času pervi občni zbor, ki bo se le — ř ___ . .. __ _ _ t« « i« . • » • « .. . _ • .. 4- stila županijske predstojnike in odbornike, ker ne bojo odlocil vse, kar druzbine postave veijajo. Le za edino to je hotli pomagati pri izterjevanju davkov in naberi rekrutov, začasno upravništvo skerbelo, da je gosp. Zalar, posestnik kar sedaj {v drugem razpisu) dvorni kancelar Forgač od velike gostivnice „pri Slonu", čitavuici začasno prepusti! njih terja, v pervem razpisu pa jih je tega odvezal in le to od njih zahteval, naj ces. uradnikom ne deiajo o tem nikakoršnih over. Laško. Ga ribald i tu so severni Amerikauci ponu-jali v oj s k o v o d s t vo svoje armade, ki se zdaj dosti ne- na velikem tergu v Ljubljani. nekoliko sob. Oglasi ali dopisi zastran vstopa v čitavnico naj se izročujejo za ta čas gosp. B la zni ko vi tiskarniei n a Bregu ali pa š ta eu ni gosp. Franca Ks. Souvana srečno vojskuje z armado južnih dežel; al Garibaldi noče iti v Ameriko. V Ljubljani 20. septembra 1861. Minister Ricasoli je po „Giornale" v V. C. Župan, dr. J. Bleiweis, Franc Ks. Souvau, dr. E. imenu laške vlade poslal vnovič pismo sv. Očetu, v kterem H. Costa, Miha Ambrož, J. Macun, Janez Horák, Jože mu ponuja popolno samooblastje enega delà rimskega mesta, Bleiweis, dr. J. Orel, dr. A. Vojska, Val. Krišper. v kterem naj stanuje s celim svetim zborom, pežev na tako ponudbo je sam po sebi jasen Od govor pa Francozko. Za gotovo se zdaj pripoveduje, da kralj pruski bo 6. dan p. m. v Compičguu obiskal cesarja Napoleona, ki si že celo leto na vso moč prizadeva, da bi se Kaj mu hoče snidel s kraljem. Napoleon. Ceriiagora. Iz bojišča se poslednje dni ni nič druzega slišalo, kakor da Outer paša s svojo armado še ni udaril čez mejo Cernogorsko, ampak da je zagnal nekoliko kerdel na puntarje v Hercegovini. — Nekteri bravci nas Doneske za akademijo jugoslavensko so vied podpisa v Bledu odrajtaii dalje: gosp. dr. Vojska ló gold., gosp. G. Krek 1 gold., gosp. Vil. Potrčnik 2 gold., g. Ant. Zirnik 2 gold., gospá Kat. Bućarjeva 10 gold.— Darovali so še: gosp. Val. sam Bog ve lil pa Krišper, privatnik, 50 gold., gosp. Val. Župan, tergovec, 50 gold Listnica vredništva. Gosp. J. Vodop. v Kam: Vsem 3 roónikom se v reda poši Nov u in Dan naj pobaraj na pošti. Ce jih ne dobijo, pišite se enkrat založniku; dalo jih bo vdrug jih bo le imelo Gosp. dr. R: „Novice" od list. 30 itd. so odtod bile poslane; jih je li brat dobil Odgovorni vrednik : Dr Janez Bleiweis. Natiskar in založnik: JoŽeí BlâZHik.