ARNOLD F. DELDERFIELD VISOK JE ZID SOFOKLEJ KRALJ EDIP
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
A. F. DELDERFIELD
VISOK JE ZID
e
i g r o j o
Christine Muir, ravnateljica liceja . Vera Kalanova Beatrice Maynard, njena namestnica . Neda Sirni kova
Rachel Ames, tajnica................Nada Bavdaževa
Philip Seaton, pisatelj................Jože Kovačič
Richard Stabs,	šolski svetovalec .	France	Trefalt
Grantova.........................Mija Janžekovičeve
Godfrey Pritchard..................................Mirko	Cegnar
Michael.............................................Lati	Cigoj
Shiirley............................ Anka Cigojeva
Barber, organist........................... Jože	Zupan
sodelovali so
Prevod.....................................Janko	Moder
Režija.................................... Peter	Malec
Scena...................................Vladimir	Rijavec
Scenska glasba....................... Marjan	Vodopivec
Imspicient..........................................Tone	Dolinar
Sepetalka................................. Minka	Šimenc
Lasulj arka.........................................Vera	Srakar
Razsvetljava.......................................Stane	Kropar
Odrski mojster.........................Janez	Kotlovšek
Slikarska dela............................. Saša	Kump
Tehnično vodstvo........................Vladimir	Štiglic
PREMIERA • KRANJ • 10. XI. 1956 CB 20. URI
Visok je zid, težko ga je prelesti; pomisli, kdo si: tu te čaka smrt.
W. Shakespeare »Romeo in Julija«
Veliko je silnega, silnejše nič nego člooekl
Sopfokles »Antigona«
. O DELDERFIELDU IN NJEGOVI
(LfLLL melodrami »visok je zid«
Ta čas, ko pišem spremno pismo d o sl c ji neznanemu avtorju nocojšnje igre za vstop na kranjske gledališke deske, odlagajo Delderfieldovi rojaki tovore bomb na egiptovska mesta. Beseda noče z jezika, pero se upira pisanju, tolikanj velike stvari se dogajajo ta čas na našem planetu, da ni čuda, če se je intimni svet Delderfieldove melodrame umaknil nekam na periferijo moje zavesti...
Neločljiva povezanost vsega človeštva z vsem, kar se dogaja krog nas, brani domišljiji, da bi se razživela tam, kjer bi se morala. Raje bi napisal vzpodbudno pismo egiptovskemu vojaku. To povsem naravno dejstvo pa nam spričo dogodkov, ki nas vznemirjajo zadnje čase, pove, da je Delderfield prišel med nas ob nepravem času. Vzdušju časa bi se neprimerno bolj prilegala Nezvalova moderna drama „Dancs še zahaja sonce nad Atlantido'1, ali Lacknerjcva ekspresionistična drama „Šc bo sijalo sonce'1, ki smo jo po vsej priliki malce prezgodaj postavili v program ...
Arnold Frederick Delderfield je človek našega stoletja. Sc danes živi nekje na Angleškem, kjer se je rodil 1. 1912. Angleži, ki ga nemalo čislajo, ga poznajo kot romanopisca, novelista, pesnika in dramatika. Z dramo ,,Pogled na Worms“ je dosegel na otoku velik uspeh, saj je bila samo v Lodonu nad 2000 krat uprizorjena. Zalo se ni treba čuditi, če je z nekaterimi deli prodrl na ostale kontinente. Verjietno, da je delo „Visok je zid" prodrlo najdalj c in to iz povsem preprostega razloga, ker je tematika drame „*Visok je zid" privlačna in simpatična ter neprestano aktualna. Aktualna je bila, ko še ni bilo Arnolda Delderlielda in bo laka ostala, ko ga ne bo več med živimi.
Kdo se z veseljem ali trpko žalostjo v srcu ne spominja mladih dni,, šolskih klopi ter prvih utripov zaljubljenega srca? Menda ni človeka na tem svetu, in za tako lemo je kaj lahko dobili občinstvo, ki bi sc ob njegovem delu malone malce romantično ne naslajal, ko ob melodramatičnih pripeljajih obuja sam pri sebi svoje lastne spomine in mladostna doživetja. Očividno je tudi, da je Delderfield napisal to lirično zgodbo iz osebne
prizadetosti, tam nekje na začetku tridesetih let našega stoletja, saj se delu poznajo vse karakteristične poteze lega časa (Priesllev, (ioetz) in pa tudi dramaturška neuravnovešenost v komponiranju in notranji gradnji drame, kakor tudi v dialogu, ki je mestoma razvlečen.
Pa nič za to! Drama „Visoki je zid“ je kljub vsemu simpatično delo. Dogajanje, ki raste iz konflikta med predstavnicama dveh pedagoških naziranj, bolj in boli postavlja pred gledalca problem skupne vzgoje koedu-kacije — v naslednji dilemi: ali je pametneje po logiki predsodkov uničili ljubezen dveh mladih ljudi in jo v kali zatreti, ali jo spremljati s potrpi jivim razumevanjem, kakor potrpežljivo in z veseljem spremlja vrtnar pravkar prebujajočo se rožo. Čeprav v širšem smislu tako vprašanje v naši družbeni sredini vsaj teoretično ni več problematično, je vendar zanimivo, kako si rešitev takega, v bistvu pedagoškega vprašanja, prestavlja ravnateljica dekliškega liceja v malem angleškem provincionalnem mestecu Mellinghamu.
Res je, da je delo neprimerno bolj pomembno v okolju, kjer je bilo napisano. V puritanski Angliji imajo še danes ločene šole in moški, ki pride iz gimnazije, komaj ve, da so na svetu tudi ljudje drugega spola, medlem ko je dobro poučen o metodah kolonialnega zatiranja in veličini svojega imperija.
Ko smo tako kritično pogledali na našega avtorja, je prav, da povemo tudi listo, kar daje delu posebno ceno. Avtor nas s svojim stališčem ali tendenco nikdar ne posiljuje in je zato etični učinek na gledalca prepričljiv. Igra prikazuje in narahlo nakazuje globoke duševne krize in njene posledice v mladih ljudeh. V dveh vzporednih, analitično zasnovanih usodah, ki vežeta štiri ljudi v skupen kontrapunkt, se nam razkrivajo vzroki in posledice dveh vzgojnih naziranj in metod. Razlika je samo v tem, da mlada Shirley in Michael šele skušata živeti, medtem ko ravnateljica liceja in njen nekdanji fant Philip podoživljala ob njima svojo lastno mladostno dramo, ki ju je razdražila.
Prav tako bi utegnila razdvojiti Shirley in Michaela, če ne bi bilo pedagoga — ravnateljice liceja, ki ve, kakšne
Alan Secgcr (1888—191G) ameriški pesnik. Poznan najbolj po znameniti pesmi „Lmel som sestanek s smrtjo'1.
posledice ima lahko nepravilni postopek, saj ga je sama občutila na lastni koži. Zato skuša preprečiti in popraviti napako, ki jo je napravila nekoč pri njej pred leti njena profesorica. Ta boj za mladost in spoštovanje vsega, kar je z njo v zvezi, jo spet navežeta na nekdanjega fanta, oba sta namreč ob „moderncm“, takorekoč vsakdanjemu Romeu in Juliji doživela katarzo.
Najmočnejša je etična poanta dela. Ta bo spraševala vest nam vsem, ki smo odgovorni za zdravo rast mlade generacije in v tem je nesporno vrednost Delderficl-dovega dela.
Rado Jan
TOVARIŠ MLADOST
Mi starejši ljudje radi mislimo, da se hoče mladina predvsem zabavati in da ji je to doseči glavni cilj. Veliko površnih zakonov kaže tako* toda nepristranski opazovalec bo opazil, da goji petnajst- do šestnajstletnik globoko v svoji notranjosti druge, vsega spoštovanja vredne želje. Prvi in morda naj pogostejši vzrok njegovih težav je želja, da bi bil ljubljen, spoštovan in v svojem socialnem svetu uvaževan.
Kaj lahko stori pameten in potrpežljiv odrasel človek, da bi pomagal takim mladostnikom, ki bi se iz bioloških vzrokov radi iznebili vajeti?
Na pol še otroci, na pol že odrasli — sloje na pragu življenja, polni vizij in hrepenenja, da b;i se uveljavili.
Ali je mogoče najti metodo, s pomočjo katere bi se našli z mladimi na isti ravni in uporabili posebnosti njihove starostne stopnje v prid našim medsebojnim odnosom?
„Cilj je tovarištvo", pravi pisatelj Bari e. Mladini kliče, naj to tovarištvo pogumno zahteva. Ali pa so jim ga starši in vzgojitelji zmožni dati? In kako naj to dosežejo?
Morda vodi do cilja zmožnost, da se vživimo v misli in čustva mladostnika. To je temelj za razumevanje sočloveka; druga značilnost je globoko spoštovanje človekove osebnosti, ne glede na starost in položaj — tretja pa je trdna vera v socialno vrednost naše kulture in tradicije.
J. Frenck — „Child Sludy“ — New York 1937
Sofoklcj
KRALJ EDIP
tragedija o usodnosti človeškega bivanja
Kralj Edip, je prva antična starogrška tragedija na deskah našega gledališča in prvo uprizorjeno antično delo v Kranju sploh. „Edip“ je bil stavljen že preteklo sezono v programski načrt, verjetno je tudi, da so naši predhodniki težili za tem, da ga uprizore! Ta težnja je razumljiva in nujna:
— ansambel mora spoznati specifične posebnosti antičnega stila,
občinstvo naj zve in spozna, kam segajo temelji evropske gledališke kulture,
—	učeči sc mladini bomo s lem napravili veliko uslugo,
—	in končno Sofoklejev „Kralj Edip“ je tako harmonična in v sebi zaključena umetnina, ki izpričuje še danes po dvatisoč štiristo letih, živo in pretresljivo ter ,,večno" aktualno problematiko usodnosti človeškega bivanja in spada po svojem značaju med vrhove evropske literature, čeprav je oblika, v kateri spoznavamo klasično izročilo, občutjem modernega človeka že tuja in zastarela. Idejna formalna in vsebinska dognanost postavlja to delo z avtorjem vred ob Fidijino sliko, Sap hi no lirsko pesem, homerski spev in Aristotelov modroslovni genij.
Delo samo po sebi vzbuja vtis, kot da ga je gradil arhitekt Feri klejev e dobe. Prebirajo „Edipa“ se človek komaj zave, da so problemi posredovani s pomočjo mi-iično-bajeslovnega gradiva, ki ga je vsa grška tragična umetnost pobirala bogato obložene mize Homerjeve in Heziodove.
Značaj neumrljivih umetnin je v lem, da ostanejo žive in sveže zaradi osrednjih vprašanj človeškega bivanja malone nedoumljive.
Denis D id ero t — osrednja osebnost med francoskimi enciklopedisti je, zapuščajoč predstavo Kralja Edipa v Parizu, izjavil približno takole: Edip je bil res pameten fant. C e mu je bilo rečeno, da bo ubil lastnega očeta in poročil lastno mater, bi se bil moral držati načeta, da ne bo nikdar poročil starejše ženske in ne ubil starejšega človeka od sebe. Na ta način je mehanični materialist osemnajstega stoletja rezoniral pretresljivo usodo kralja Edipa. Priznal je, da ga je bilo groza in da mora na nek način najti izgovor, da se te groze znebi.
Antična dramaturgija od Tespisa pa tja do novoališke komedije z Menandrom tvori zaključen in neponovljiv krog, tako v dramaturško idejnem, kakor tehnično izraznem smislu.
Kakor mogočni stebri grškega templja, so glavna imena v zgradbi anličnega starogrškega gledališča: Aishil, Sofo-klej, Evripid, in komediografi od starega Epiharma do Ari s to f a na ter Men and ra, ki s svojim delom postavlja most v latinsko komediografi jo.
Aishil je še ves zaverovan v Olimp. Olimp je zanj resničnost, njegovi junaki — bogovi in polbogovi neposredno vladajo zemljanom. Sofo k lej a že razjedata skepsa in
pesimizem, Evripid pa stoji že na povsem realnih tleh tako, da hi ga anahronistično lahko imenovali — modernega umetnika.
Ob Aishilu polis in polisna demokracija nastajata, s Sofoklejem doživita svoj višek, z Evripidom se polisna stavba s svojo uradno ideologijo — mitom začne podirali. Evripidu je mil samo še sredstvo za demonstracijo najbolj aktualnih sodobnih problemov. To do neke mere velja
Tračani zamaknjeno poslušajo Orfeja
tudi za Sofoklcja, saj je tudi on izpovedal po mitični, vsebini probleme svojega časa, dasi je tudi zanj Olimp s .Sivojim božanskim aparatom še vedno rcalileta.
Aishil je snovno še ves obtežen — njegova tragedija zveni kot lirska kantata mogočnih prometejskih strasti in kravavih zapletov. Sofoklej, oblikuje takega človeka, kakor naj bi bil, Evripid pa lake, kakršni ljudje so — ali bolje rečeno, smo.
Meni osebno je zaradi prometejstva in upora najbolj simpatičen Aishil, čeprav je Sofoklej zdaleka bolj dognan in tudi odrsko učinkovit.
Možu, ki doživlja za Pcrikleja svoj a kine (ustvarjalni vzpon), so ob rojstvu (496 p. n. š.) botrovale ljubeznive sojenice. Medtem, ko se je Evripid do konca svojih dni boril za priznanje javnosti in ga zadobil šele „onstran Haronovega broda“, je Soloklej užival ves čas svojega plodovitega življenja — hvalo in priznanje. (Napisal 120 dram, ohranjenih je sedem, ostale pa so zgorele v Aleksan-drinski knjižnici za Cezarjevega vdora v Egipt.) Osemindvajset let star je sprejel iz Aishilovih rok palmovo vejico, preživel je peloponeško bratomorno vojno in 1. 406. p. n. š. zatisnil oči v prepričanju, da je domovina svobodna.
Uravnanosl njegove osebnosti, uglajenost in harmoničnost še danes dihajo iz njegove ostaline. Kralj Edip (prvič je bil uprizorjen okoli 1. 425 p. n. š.) ni bil nagrajen s prvo nagrado, kar je dokaj čudno, če vzamemo v obzir, da je Aristotelu prav to delo služilo kot najidealnejši vzgled za tragedijo in je prav ob tem delu nastala njegova teorija tragedije. Znabiti arhontom ni bila všeč pesimistična tendenca, izvirajoča iz spoznanja, da je človek v boju z usodo trs v vetru, prepuščen Olimpu na milost in nemilost!?
Kultura, ki je postavila za merilo vseli stvari človeka, je lahko afirmirala zahtevo po poravnavi krivde. Edip osebno ni ničesar zakrivil in vendar mora trpeli tantalove muke. Vidi, pa je slej). In ko si iztakne oči, poslane videc. Edip je mogočna postava osveščene in etično do kraja dosledne osebnosti, ki v strastnem iskanju resnice najde krivca v sebi samem in si sam naloži kazen. Hegel lepo formulira njegovo tragiko s tem, da je Edip porušil „red stvari11 — sc pravi, grški red stvari in zato propade. Čeprav so v delu očividne aluzije na Pcrikleja in njegov padec (Sofoklej in veliki državnik sta bila prijatelja), je očividno ludi to, da gre v realnem ozadju za konflikt med vse večjo osveščenostjo grškega človeka in preročiščem ter kasto, ki ima preročišče v rokah.
; V vsakem izmed nas je nekaj edipovskega. Veliki dogodki zadnjih dni nas s strahom in sočutjem ob veliki tragediji, katere prvi stazimon nam je že. znan, sami po sebi pripravljajo na doživetje Edipove tragike.
RADO JAN

Oni dan me je pot zanesla v klasični institut. Rad bi se bil pogovoril s prevajalcem Kralja Edtpa — pravzaprav s posrednikom vseh staroklasičniih vrednot v slovenski kulturni krog, profesorjem Anionom Sovretom.
Kako ogromno delo je opravil ta mož za Slovence, se komaj zavedamo, saj1 štejeta samo Ilijada in Odiseja nad (>0.000 verzov, politim pa prevodi iz grške lirike, (Sapfo, Anakreom, Pindar, Alkajbs, Mimermos, Arhilohos, Teognis, He-ziod i. dr.) mimo vse predsokra-tične filozofije, historiografije (Herodot, Plutarh) in filozofskih tekstov Platona, Lukrecija itn Avguština do Libram vilrorum obscurato-rum, Rolerdamskega Hvalnice norosti, itn zajetnega sintetičnega prikaza starogrške splošne in kulturne zgodovine v Starih Grkih in še in še.
Kakšno bogastvo misli, Krezove zaklade duha nam je posredoval v živem, danes že lahko rečemo sovretovsko klenem besedišču. In tako razmišljam, kaj vse smo od njega dobili v trajno last in si na tihem želim, da bi učakal še ostale prevode iz grške tragiške zakladince...
Na hodniku znani koraki. Poznal sem jih, saj sem njega dni z otroškim veseljem poslušal njegdva predavanja iz klasičnih literarnih disciplin. Moje sporočilo, da uprizarjamo Kralja Edipa v njegovem prevodu, ga je nemalo razveselilo, dasi tega nt naravnost pokazal, temveč zastavil besedo takole:
„Ce bom še živ, bom čez kaki dve leti izdal devetero grških tragedij: Ajshiifovo tetralogijo Oreslijo, Elektro, Antigono ter Edipa na ko-
lonu, zraven teh pa še tri Evripidove tragedije: Bakhe, Medejo in Bratski spor.
Ko sem ga pravkar hotel povprašati, kaj "trenutno prevaja, mu jo kar sam potožil, kakšne muke ga tarejlo ob prevajanjji Lukrecijevcga dela De rcrum natura.
„Ko sem prevajal Homerja, se je zgodilo, da sem v enem samem dnevu prevedel 150 heksametrov, danes jiih prevedem komaj petnajst. Predstavljaj te si, kakšna muka je to, če zaradi enega samega verza vso noč bedim. Da, si' mislim, tako prevaja pesnik — on znova ustvarja. Izmenjala sva še kratek pomenek ob nekaterih teoretičnih problemih itn prišla nazaj k Edipu, in kakor se vsak pomenek o klasični! dramaturgiji nujno ustavi ob osrednjem estetskem problemu i| t r a h n in so č uti u, sva na kdn-cu tudi midva prijadrala na to vprašanje. Ko sem ga vprašal, kakšno stališče zastopa on — mimogrede sdn mu omenil, kaj meni. o tem, evropski dramaturški shod v Berlinu — mi je zelo plastično podprl moje lastno stališče:
„ Priznali mi boste, da se tudi advokat, ki zagovarja lopova, boji, če bo pravdo izgubil. V našem primeru pa gre samo za v i s ol< o etična bitja z visokimi cilj’. Torej j'e jasno, da ta strah in sočutje lahko biva v srcu gledalca, ker se boji, da se bo tako visoko etično bitje, kakor je na priliko kralj Edip, pogubilo." Teza in njen zagovor sta prepričljiva.
Pomudila sva se ob grški liriki (mimogrede sem ga povabili na naš večer). Zamisel, da postavimo pred občinstvo grške lirske pesnike, ga je sevd razveselila din domenila sva
Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Premiera dne 10. oktobra 1956. Režija: Mirko Mahnič. , Scena: Milan Butina. Na sliki: Matiček Jože Pristov, Ncžika Anka Cigojeva
sc, da ga popoldan obiščem na domu v Trdi novi' ulici.
V tihem somraku njegove delovne sol« Vlada mir. Mojster je že pri svojem delu. Pravkar se j c njegov duh še sprehajal po brezmejnih skrivnostih Epikurorvega učenca Lukrecija Kara in antični atomski vi'zijli, že naslednji trenutek pa ves živahen, polh mladeniškega zanosa bere Sapfine mehko pojoče, povsem moderna občutja vzbujajoče stihe. Različni ritmi sta-roklasičniih oblik spreletavajo ozračje, mojster je ves otrok m radoživ ka kor Grk, čeprav mu je že nad sedemdeset let. Razmišljam: odkod ta svežina An ta neugnanost, ko me prekine zanosno: „Glejite, Teognisa sem prevedel še v sonetno obliko. Ravno toliko verzov ima kot sonet:	.,Slišal sem žerjava
glas...“ Otožno hrepenenje pregnanca, ki ga je rodovska revolucija pognala z zemlje, toži prek morja v Helado,
„ker so trdih časov saile, prek morjla me v svet pahnile." Povsem sodobna problematika. Kako človeško občutena jie vsaka beseda in kako mogočno odmevajo Sofoklejeve besede:
,,Veliko je silnega, silnejše nič nego človek," to je Gorki — ne, to je božanski Sofoklej, božanski zato, ker je bil član tistega naroda, ki je imel tako človeške bogove.
Odhajam. Z mojstrom sva si segla v roke. Pri vratih tam zunaj sva postala.
„Veste, jaz obiram samo cvetove. Vsega ne morem opraviti sam. Deset bi nas moralo hiti."
„Nič zalo, mojster, sem odgovoril, „bo pa delj dehtelo."
Zunaj je potegnil jesenski veter in raznašal odpadlo listje. Mrzlo je bilo, pa sem vendar odhajal s toplino v srcu — antika še vedno grejie, zato, ker je bil človek merilo vsem stvarem. RADO JAN
Grška tragična maska
Zaradi tega, ker občinstvo do danes še ni imelo prilike videti nobenega starogrškega dela, objavljamo v čisto kratkih poležali osnovne značilnosti grškega gledališča, da bi gledalcem omogočili podoživeti kolikor mogoče veličino te mogočne ustanove, ki s svojimi občečloveškimi vrednotami sega prav v naš čas. (Op. ured.)
S čudovitim zakladom grške antične zapuščine smo prevzeli tudi grško tragedijo. Zaradi oblikovne posebnosti te dramske zVrsli so znanstveniki razmišljali odkod izvira. Skrbna proučevanja in zapis o Aristolelovi poetiki nam dovolijo domnevo, da jie predhodnik tragedije grški' ditiramb.
Sinje helensko nebo in modro, povsod obdajajoče morje, sta navdihovala grško Muzo. S prebujajočo pomladjo se je pripeljalo veselo razposajeno božanstvo Dioniz. Ljudstvo je v omamni ekstazi! častilo nj egov prihod. Tako si. je Dionizov kult priborit vstop v grško bogoslužje.
prdlil v ditiramb — slavospev Dionizu. Ker je ditiramb le zborna pesem, ki mirna še dramatskega elementa, dobi lega po uvedbi prvega igralca, ki začne zboru odgovarjati (dialog). Prvi ga je uvedel Tespis. Razvoj drame zahteva kmalu še drugega igralca pni Aishilu in tretjega pri Sofoklu.
Odkod delitev na tragedijo in komedijo? Razlage sil pomagajo z dvojnim: resno — razigranim Dio-nizoviim značajem.
Gledališke predstave pa še vedno ostanejo sestavni del Dionizovega kulta. Velike Dionizove svečanosti trajale šest dni. Prvi dlani
P	.
Dionizu, spremljanemu s kozjenogi-j 1 je bil svečani obhod z nošenjem mi demoni! — satiri, so bili. posve-S A Diomizoveoa kina. d rum in tnp.tiS dan
čeni kultni obredi, lai so bili, začetku brez reda in improvizirani, v G. stoletju pa jih je I.ezbijec Arini
i
Dionizovega kipa, drugi in tretji dan sta bila posvečena ditirambom lirskih zborov, zadnji trije pa dramskim igram.
Anton Tomaž Linhart: »Veseli dan«. Na sliki: Tonček — Nada Bavdaževa, Nežika — Anka Cigojeva
Za dramsko tekmovanje so morali pesniki predložiti bi tragedije, poznejši čas pa je, ker so tragedije vedno bolj in bolj izgubljale kultni značaj, zahteval še tem tragedijam priložen saLirski igrokaz. Svečanost je opraVljal a r h o n t, ki je izbrana dela izročil bogatim meščanom h o rego m. Ti so denarno vzdrževali prireditev. Protagoniste, (prve igralce) je določal arhont. V začetku so morali biti protagonisti pesniki sami, poznejle pa ne več.
Tragedije so se igrale v Diotni-zovem gaju na prostem. Ker so bile gledališke predstave redke, »o morali gledališke prostotre graditi za. velike množice ljtidi.
Slika Atenskega gledališča v začetnem razvoju: mestni trg, na katerem so improvizirano postavljene lesene tribune za gledalce. Zaradi
varnosti so pozneje lesene tribune nadomestili kameniti obronki Akropole. O gradnji starega grškega gledališča vemo le iz razprave rimskega arhitekta Vatruvijia in starih grških najdenih ruševin.
Glavni del je sestavljala orkestra — velika okrogla, pozneje pot okr ogla plošča z Diomižovim oltarjem in dvema vhodoma za lilgral-ce in zbor.
Skena (oblačilnica) je bila prvotno neopazna za orkestro, sčasoma pa se dvigne in predstavlja nekakšno ozadje: pročelje hiše, dvorca. Sprednja, proti gledalcu obrnjena stena, se jie imenovala proskenlon na njem so bile razobešene slike — konvencionalna dekoracija.
Na vprašanje, kje so stali iiIgralci, lahko odgovorimo le za poznejšo dobo, ko je bil nad orkestro že dvignjen prostor za igralce, ločene od zbora. Dorpfeld meni, da so v začetku z zborom vred nastopali na orkestri.
Prostor za gledalce je z lesenimi, pozneje pa kamenititn stopniščem v obliki podkve obkrožal orkestro.
Tehnika grških gledališč je bila sila preprosta. Igralci, oblečeni v dolge halje, so nosili tragično-gro-teškno-komične maske. Ker zaradi obsežnosti prostora mimika ni bila mogoča, so afekte dosegli z izrazitejšimi) gestami in hojo na kolurni'h (hoduljah). Vsi ligralci so zaradi kultnega značaja prireditev uživali velik ugled. Ogromne množice gledalcev so z žilavo vztrajnostjo presedele po cel dan na predstavi, kar dokazuje, da jo bil grški človek intimno povezan z mitom in da je bil s theatram neločljivo povezan. Take zveze med igralci in občinstvom, kakor jo pozna antika, za,-padno evropsko gledališče, razen ol> misterijih, ni nikdar več doseglo.
Po različnih virih sestavila V. S.
Josef Kajetan 'l'yl
Praško
gledališko
poletje
Luči v naših gledališčih »o že ugašale, tu in tam se jle kdo preselil pod „vedro" nebo letnih gledališč, jaz pa sem vsa zadihana hotela še v Pragi obiskat Ta lijmo hrame.
Narodni divadlo, Tylovč, Realisti-ckč, Smetanove, Armadni, Komorni in številna manjša odlična gledališča so vabila: odločitev pa je bila zelo težka. Ne samo željia po doživetjih in pieteta do češke gledališke tradicije — srkanje vsega kulturnega vzdušja „dan,ašnje zlate" Prage me je zvabilo v vrtinec...
Minulo praško gledališko leto bi s kratkimi: besedami lahko 'imenovali „jubilejno" sezono.
V skupini jubilejev je gledališko javnost najprej osvežil oster dovtip
S h a w o v e satire ob stoletnici njegovega rojstva. Motieru dvajsetega stoletju so se oddolžili Pražani s spominskim večerom v Mestni čitalnici. (Bernard Shaw, ki baje rojstnih dni ni šlavil, hi ga gotovo prepovedal.) Z odlomki Pvgmaliiona, „Hiše gospoda S.artoirjla“ |iin drugih ddt, so člani Narodnega divadla s sodelovanjem znanstvenih delavcev predstavi lii Pragi družbenega in literarnega kritika, politika, roraa-jnopisca in dramaatika Bernarda Shavva. Divadlo satiry je sprejelo v program Shawovo starejšo komedijo Androkles in lov, ki sta j,i sledili: še obe zgoraj omenjeni deli.
Petdesetletnici Ibsenove smrti se je Praga oddolžila z „Noro“. Gledališka javnost je bila z raznimi
študijami seznanjena o Ibsenu pri Cehih in prvem Ibsenovem delu, že 1885 igranem na češkem odru.
Jubilejne proslave stoletnice smrti češkega politika in kulturnega vodja revolucionarnega odpora štiridesetih in petdesetih let Karla H a v 1 i č k a - B o r ,o v s k e g a so s e skladno prelile v spomin Ty love 100-letnice smrti. Josel Kajetan Tyl — igralec, dramatik in dramaturg, ki je spremljal razvoj, češkega gledališča v potujočih gledaliških skupinah in skromnih razmerah na prvem poklicnem odru (Stavovskč divadlo), je osvežil češko dramatiko z ljudsko tematiko proti tedanjim skonstruiranim prevodom peškega Kotzebua" — Stčpanka. Ob-letošnjem Tylove,m festivalu so. se v Pragi in Plznu, kjer je bil Tvl pokopan, predstavili: spet: Palioorvd d cera (Paličeva hčerka) Strakonic-ky dudah, Jan Hus, Ji ti kovo vtdč-ni (Jurčkove prikazni), Tvrdohlavd žena (Trmasta žena) itd. Kritikom, obsojajočim dotedanje nezadovoljivo zasnovane režije, se je pesnik češke himne i!n dramatik omenjenih del, predstavil v obnovljeni svežini in preprostosti.
Revija O c h o t n i c k d divadlo (Amatersko gledališče) sporoča, da se je Ty'lov „Strakonicky dudak“ 'istočasno pojavil že v Pekingu. Jan Kopecky pa se v ilustrirani reviji K v č 't y, hvali, kako se jle„Dudak Svanda“ že naučil rusko (premilera v Moskvi), poljsko, pravkar se uči nemščine in bolgarščine. To j le nov dokaz, da Tylovi Husi, Svande, Draliomiri, Kalafune in Doro tke. žive in stopajo v svet, vedno zvesti svoji ljudski preprostosti. Tvlo-vo delo je, posredovano v literarnih večerih, gledaliških ali televizijskih predstavah postalo glasnik humanizma demokracije, ljubezni do naroda in človeka do človeka.
Zaradi aktualnosti- in dovtipa je zanimivo M a j a k o v s k e g a delo ..Stenice". Predstava v idedailišču T) 34 je s fantastično komedijo, ki
hi jo lahko bolj kot komedijo imenovali revijo, zasnovala režijski koncerti: zasmeh meščanstva.
Komorno gledališče pa sc j.c konec maja predstavilo s premiero V a c h k o v e „Afere“. Dramatik je s snovjo razkrinkal francoske razmere devetdesetih let devetnajstega stoletja v primeru nedolžno. obsojenega kapitana I)reyfusa itn njegovega zagovornika Emila Zo-lajia. Njegovo delo je sicer natančna, le preveč reportažno historična slika.
Realistilckd divadlo je z delom ..Ženski zakon" J. Grcgora Tajo v-s k c g a izpolnilo težko vrzel, ki je nastala po mnenju praških časopisov zaradi nerazumljivega zapostavljanja slovaške klasične dramatike. Zato je Mio to delo pozdravljeno z dvakratnim uspehom. Dramo je kot gost režiral narodni umetnik Borodač. Tako: je Praga ob Tajov-slcem začutila tipično slovaško humoristično, toplo ljudsko in socialno delo.
V podobno aktualistično: politično prebudno vsebino s problemom nepravilne družinske vzgoje, le bolj psihološko obarvano in poglobljeno s Freudovimi ugotovitvami psihoanalize, seže delo Reza če ve: Jana. Tudi ta drama se že od 1 anske jeseni izmenoma javlja na sporedih.
Več prahu so v strokovnem svetu d vi gniill i J ari Sovi „Inteligenti“. Osnovna misel: boj za vsakega človeka. Zdravnik kirurg mora operirati moža — ovaduha njegoivc žene, ki so jo usmrtilli. Kritika, ki se sicer o idejnem svetu dela ni bila edina, je vendar prepričana, da je to delo mejnik nove češke dramatike, ki1 naj postavi na oder delujoče, misleče in čuteče 1 j u d i, ne pa papirnata gesla preživelega aktivizma.
Ob Vftčzslavu N e z v a 1 u sem postala pofeoma. Pesnik in dramatik, ki je pred vojno dosegel velik uspeh z dramatizacijo Manon, se poskusil z Loretko 'iln do|s/egel
že velike pesniške stvaritve, je slavil v Narodnem in Tylovem diva-dln uspeh ob delu „Dncs jeste zapadi shmce nad Atlanlidu“. Kakor sem se veselila predstave, me je dvakrat razočarala sprememba programa in dela nisem videla. Zaradi izredno aktualnosti! obravnavanega problema: obup človeštva nad grozečo nevarnostjo' atomskega orožja, je delo izšlo tudi v založili Cesko-slovenskega spisovatela. V presun-ljdv.il osebni tragediji lepe Kleiito -Vladarjeve izvoljenke, ki' j,i atomski pepel pohabi lepi roki, uniči pa tudi vse človeštvo, le zaradi, vladarjevega pohlepa po bogastvu in moči, izzveni strahoten vzklik:
„Danes še zahaja sonce nad Atlantido...!“ ki nehote vsili bralcu retorično vprašanj/c:
„In jutri...?“ Zastor pade.
Delo j|e postavljeno v antično okolje in močno idejno poantirano. Plastičen odmev današnje dobe!
Svojevrstno doživetje je bil obisk C a p k o v e g a „Lupežnjika“ (Razbojnika) v Tylovem diiVadlu. Mladi „razboj.nik“, zdrav fant, je pred stavnik češke predvojne mladine, ki se bori z meščansko ozkostjo. Simpatični mladi zanesenjak vpade v egoistično zaprlo meščansko družbo, ki ji povzroča silne težave. Ne samo. da hoče slepo zaverovanemu profesorju odtujiti hčerko, tudi mati', ki ji filisterslvo njenega moža že preseda, je kmalu na hčer-ni strani. Družbeni kritik Članek me je v tem delu in odlični uprizoritvi igralskega zbora popolnoma navdušil. Tolika vedrost, toplina in revolucionarnost so izoblikovale čudovito lirično, vendar realistično komedijo!
V začetku sem napisala: Luči v gledališčih so že ugašale... Res, praške gledališke dvorane so se zanrle. Odmor? Ne! Življenje je šele oživelo — tokrat v prečudovitih praških vrtovih. V arhitek-
tonsko zelo bogatih: renesančnih, rokokojskih in baročnih parkih je zazvenela češka odrska beseda.
Vatdštejnska zahrada — visoka italijanska renesansa s čudovitim letnim dvorcem v ozadju, je odmevala z Vrchlickega verzi': Sond laski (Ljubezensko sodišče). Z romantično poezijo Jaroslava Vrchlickega smo zapluli v Avignon 14. stoletja med trubadurje in sodnice ljubezni...
Približno šestdeset kilometrov je od Prage oddaljen Karlštejn. Krasna okolica ene najlepših čeških pokrajin je okrašena s starim, sedaj obnovljenim in kot muzej hranjenim gradom. Češki.' kralj in cesar Karel IV. se je halje s svojimi državniki često umaknil pred ženskim svetom, da bi lahko opravljal nujne državne posle. A ljubezen ne pozna meja, pa se ti spomni mlada Karlova žena Eliška, da hi' obiskala moža, četudi je bilo to strogo prepovedano. Jaroslav Vrchlicky je v plemeniti komediji Noč na Karl-štejUu, naslikal dogodke te noči, člani Narodnega divadla pa zapovrstjo že osem let celo z dvema večernima predstavama obiskujidjo ta grad in v originalnem preddverj a navdušujejo množice gledalcev. Delo, sicer pisano v prozi, zveni ob odlični akustiki prostornega grajskega dvorišča mehko kot pesem.
In Ledeburske terase v Pragi?
Sofoklcjevi Elektri so izmenoma sledili razni literarni večeri: Večer renesančne lirike pod naslovom Moja Italija, večer F. Villona, ter srednjeveško delo L a n c e 1 o t in A1 c k s a n d ri n a.
Čeprav vreme ni bilo najbolj naklonjeno, je bilo praško kulturno poletje zelo plodno, saj so bila doživetja Vrhlickega, Sofokloia, Glad-kova (Večno mlada historija) med številnimi koncertnimi, literarnimi in nantomimičnimi večeri (večkrat tudi pod dežniiki) nepozabna.
V. S.
E S T I
GLEDALIŠKE V
Gostovali smo
Dne 23. oktobra 1956 jie naše gledališče z uspehom gostovalo, v Kamniku z Linhartovo komedijo „Ta veseli dan ali Matiček se ženki Oti o pnedstavi sta bil polno zasedeni in s. strani občinstva toplo sprejeli. Uprava PO sc v imenu delovnega zbora toplo zahvaljuje 'vodstvu DPD „Svobdda“ Kamnik, Svetu za kulturo in prosveto m tovarišu prof. Avgustu Lahu, ravnatelju gimnazije v Kamniku, kil so nam stali ob strani Qn nudili tovariško pomoč.
Gostovoli bomo
Še v tem mesecu ho naše gledališče gostovalo z »MatKktim" po Gorenjskem podeželju. To pot sc bomo ustavim v Zabreznici, Kropi, Gorenji vasi in pa Visokem. Natančna obvestita o naših gostovanjih bosta pnim,ašallfa Radio in dnevno časopisjle.
Nostovihve
Ob začetku meseca novembra j® bil nastavljien na mesto lilnspicienla tovariš hjrapci Juvali. Naše Obi činstvo pozna tov. Juvana kot honorarnega sodelavca, ld jie v pretekli sezoni z uspehom zaigral nekatere manjše vllOgc. Zelo dobro pa jie kritji«) ocenila njegovega Popotnika v Cankarjevem ^Pohujšanji".
Zohvolo
Uprava Prešernovega gledališča, predvsem pa Uredništvo GL PG se toplo zahvaljujeta številnim inse-rentom, ki so omogočiti z razume-va|n!i|em in tovarflšlso poldpoiro V denarju nadaljnje redno izhajanje GJddaiiškega liisia.
Obvestilo
Obiskovalce gledališča obveščamo, da bomo tudi v letošnjih sezoni pripravili! za mladino1 dvoje mladim sldh det. Frana Mfll črnskega pravljično illgro pripravljamo za mesec december, »Nesrečni toihir" Martine Bidovčeve pa bo namesto, v decembru, kakor je bito prvotno sporočeno, prišel na vrsto šele v februarju ati marcu.
Napoved
Naša prihodnja premiera bo sredi meseca decembra. To pot bo na sporedu Frana Milčinskega mladinska igra »Mogočni prstan". Neposredno za tem pa bomo uprizorili Lizistrata, delo največjega mojstra staroantiške komedije, Aristofana. Delo so pred leti z velikim uspehom uprizarjali v MG v Ljubljani. Opozarjamo in pripominjamo že vnaprej, da bo delo nedoletni mladini nedostopno — vstop strogo Zabranjen.
Gledališki list PG v Kranju - Predstavnik Lojze Gostiša Odgovorni urednik Rado Jan
Ovitek je izdelal Saša Kump - Tiska tiskarna »Gorenjski tisk« v Kranju Naklada 1000 izvodov - Rokopisi se ne vračajo - Telefon št. 355, 460
TISKANIM
Vam nudi
svoje priznane izdelke v bombažnih in staničnih tiskanih tkaninah v vseh modnih barvah in desenih
Naše tkanine so znane na domačem in inozemskem tržišču kot najkvalitetnejše po izdelavi in trajnosti
Naročila izvršujemo točno in solidno
TOVARNA TISKANEGA BLAGA V KRANJU
Trgovsko
podjetje
Galanterija
Tekstil
Volna
Vam v svojih trgovinah nudi galanterijsko, tekstilno in drogerijsko blago po vedno ugodnih cenah
Drogerija
in
Komisijska
H E L I T A •
G e nj enim
odjemalcem se priporočamo
z bogalo
izbiro
blaga
■;5od#i9=
mffWXix»Mm]niaiT33
KRAN1
GROSISTIČNO
Cene nizke! • Postrežba solidna
Obiščite nas v naših poslovalnicah:
m
cn
>
o
t—
c
o
v

c
CM
O)
>
o
I—
c
o
e
E
v.
a
©
OPREMA
V naših poslovalnicah si lahko preskrbite:
•	potrebščine za gospodinjstvo
•	steklo
•	keramiko ® porcelan
•	emajlirano posodo
•	moška in zenska kolesa
•	ter rezervne dele za iste
Prav tako imamo stalno zalogo
•	smuči
•	sank
•	ter smučarskega okovja
| Q y n A tovarna elektrotehničnih in " ^	■* finomehaničnih izdelkov
KRANJ - Slovenija
proizvaja in dobavlja
Vse vrsto avtomatskih telefonskih central. / Telefonske aparate — avtomatske namizne. CB namizne, induktorske namizne, poljske prenosne,ter vse rezervne dele. / Električne uro in urne naprave. / Tonske kinoaparature za filme 35 mm ln 16 mm. ) Električne vrtalne stroje EVS 1 0 10 mm in EVS 3 0 32 mm. Električne merilne instrumente —• električne števce; instrumente za vgraditev z vrtljivo tuljavo ali z vrtljivim železom — voltmetre, ampermetre, elektro-dinamično vatmetre; prenosne instrumente za obrat — voltmetre, ampermetre, vatmetre, merilce ozemljitve, univerzalne instrumente, linijske ommetre, preizkuševalce akumulatorskih celic itd.:	precizno laboratorijske instrumente —
voltmetre, ampermetre z vrtljivo tuljavo, elektrodinamične vatmetre; instrumente za kontrolo toploto — termoelektrič-no pirometre; pribor za električne merilne instrumente — tokovno transformatorje, ločene shunte, predupore itd; / Električni avtomobilski pribor — avtodiname, napetostne regulatorje, starterje, vžhgalne tuljave, diname in reflektorje za bicikle. I Selenske usmernike po naročilu. / Instalacijski material — paketna stikala, priključne sponke itd.
s svojimi poslovalnicami: ELEKTROINSTALACIJE ELEKTROMEHANI K A RADlOTEfINIKA F1N O M E H AN IK A GALVANIZACIJA IN 2ELEZOSTRUGARSTVO
LEKTROTEHNIČNO PODJETJE KRANJ
;e priporoča svojim odjemalcem
Trgovsko podjetje j^J^J 13 J~\	~ K r a n
Vam nudi ugodnosti pri nakupu: CENA
KAKOVOST
UBIRA
galanterijskega, manufakturnega in modnega blaga
IZDELUJE VSE VRSTE ARH1TEKTNIH, URBANISTIČNIH IN GRADRENO-l N ZEN IRSK111 PROGRAMOV,
NAČRTOV TER EKSPERTU.
Irojektivno podjetje v Kranju
SLAŠČIČARNA IN KAVARNA
^J\ranj
Vam nudi vsakovrstne slaščice in sicer torte, čokolado najboljše kvalitete, sladoled, dalje pristno turško kavo, kakor tudi vse vrste likerjev.
CENE ZMERNE! POSTREŽBA TOČNA!
INDUSTRIJA
BOMBAŽNIH
I
IZDELKOV
JC
ran
t
V	PRIZNANI KVALITETI IZDELUJEMO:
GRADEL ZA ŽIMNICE ČRTAST DAMAST GRADEL
V	VSEH BARVAH - BLAGO ZA POSTELJNINO,
FLANELE, OXFORDE itd
»IBI« Kranj
TOVARNA ČEVLJEV *
cALfibia Žiri
Nudi svojim kupcem prvovrstne izdelke od smučarskih
pa do vseh vrst
športne obutve
Kupujte čevlje znamke

TRGOVSKO
PODJETJE
KURIVO
KRANJ SE PRIPOROČA POTROŠNIKOM ZA ODJEM PREMOGA DRV, KOKSA IN OGLJA
TRGOVSKO
PODJETJE
ZA
GORENJSKO NA VELIKO
MANUFAKTURA
GALANTERIJA NA VELIKO
‘Priporočamo sc ea nakupi
INDUSTRIJA PLETENIN, ROKAVIC IN KONFEKCIJE
M
O V ICO,
MEDZADRU2NI
LESNI
KOMBINAT ŠKOFJA LOKA
M <
<y
>5
p
o gf
M
“ k
si
cn ^ Z <3
2ž y v
PROIZVAJAMO:
Stavbno pohištvo Sobno phištvo Lesno embalažo Lesene montažne hišice Furnirje vseh vrst Vezane in panel plošče Gradbene plošče »Jugolit« in vse ostale lesne izdelke
PLETENINA
KRANJ
¥
Sz
S
I

Zalaga vse trgovsko omrežje na celotnem teritoriju Slovenije in ostale republike
z prvovrstno kvalitetnimi izdelki
»J?a vse letne čase ~ Kaj Vam najbolj paše?
Lepe pletenine, srajce, pidžame in rokavice
od PLETENINE naše /«
PLETENINA
Naša znamka:
Trikotna etiketa z kranjskjm grbom v obliki orla in enotnim napisom PLETENINA Kranj
Po predstavi obiščite
Za obisk se priporoča
(Delikatna - JCranj-
SOFOKLEJ • KRALJ EDIP • TRAGEDIJA
igrajo
Ed'ip Kreon Jokasta Teirezias Duhovnik .
Sel iz Korinta Pastir .
Služabnice .
Starci
Devet dečkov Statisti
Jože Pristov Laci Cigoj Mija Janžekovičeva . Mirko Cegnar Jože Kovačič France Trefalt Jože Zupan ( Nada Bavdaževa < Anka Cigojeva l Neda Simikova Berger Marjan Janez Fugina Jaka Gašperič Jardo Gogala Janez Grašič Franci Juvan Nace Reš Vladimir Štiglic Milan Vertovšek
sodelovali so
Prevajalca J
Režija .
Scena .
Scenska glasba Inspicient . Sepetalka .
Lasulj arka Razsvetljava . Odrski mojster Tehnično vodstvo
Fran Albreht Anton Sovre Mirko Mahimič ing. arh. Viktor Molka Marjan Vodopivec Tone Dolinar . Minka Šimenc Vera Srakar Stane Kropar Janez Kotlovšek Vladimir Štiglic
.Sodeluje obrf-niški pevski zbor „ Enakost"' pod vodshvom profesorja Franca Grudna
PREMIERA • KRANJ • 16. XI. 1956 OB 20. URI
KM
Ki.tv^G r.Tsic A
•';><■ A	’ if.
. ■' ... : . . ' I
S i . . 'K
v. ■.
-v-' /
Vsojb-O, >odx .«<■ -{.v, cnv-uv1: ■ v. >n. • t : ■ ■. ,:r
da
. /	'■	>, Le i
- Vi; v'M v > :	I
GLEDALIŠKI LIST .
PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRANJ LETNIK VII. SEZONA 1956- 1957