List 59.
Od verb kaj.
Pač malo drevja je, od kterega bi ne bil naš list že govoril, le od verb menim, da se ne; naj tudi nje vzame enkrat v misel.
Verbe se zamorejo na takih krajih zasaditi, ktere niso za sadno drevje. Verbe naglo rastejo, in v kratkem času (v 10 letih) že dosti lesa zarede in potem zmiraj več. Iz korenin drugej ne poganjajo, in drugim sadežem moči ne jemljejo, ker le v giobočino delajo korenine. Kdor pa hoče verbove sajenike prav saditi, ne sme okroglih lukinj delati, ker se okoli in okoli preveč terda stena naredi, ampak mora kol, s kterim luknje dela, na štiri vogle imeti. Tako se stena v zemljo saj na voglih tako terda ne naredi, in če se verbova sajenica posadi, saj na voglu laglje korenine poganja, kjer je bolj mehka zemlja. Kadar se verbe obsekujejo, naj se vselej srednji verh za čevelj višji pusti, da se dež laglje odceja in sneg bolj odleti, da se v sredi verna voda, perje ali listje in led ne nabera, zakaj to stori, da začne na sredi verba gnjiti, in zmiraj globokeje gnjije, dokler se ne razpoči.   Če
236
se pa srednji verh zmiraj višji pusti, se ne more listje in sneg ali led naberati, in drevo ne more gnjiti tako.
Pri vodah, potokih, ribnikih, mlakah, v mokrotnih krajih sploh, pri in po travnikih verbe rade rastejo, naj bolje pa se sponasajo na nepremokrem kraji; v golem pesku se pri veliki vročini rade posušijo, in v premokrem počasi rastejo. Na krajih, povodnji podverženih, kjer se kmali voda odteče, se dobro sponasajo. Na takih je vendar bolje, da verbe stojijo, kakor pa celo nič. Kraj brez drevja je žalosten in pust. Povsod drevje raste, samo da se vsakemu pripraven kraj odloči.
Sadno drevje raste le v suhi zemlji, in večidel če bolja je, bolj veselo raste; jagnjed ali topolka v mokroti in slabem pesku, verba na travnikih in mokrotnih krajih. Kdor ima velik travnik, naj si ob grabnu in pri mlakah verb zasadi. Ce je pa velik travnik, se utegne primerno razdeliti in po versti verbe nasaditi, le od poldanske strani naj verbe ne stojijo, da niso na poti, kadar se merva suši. Ko se pervie verbe obsekujejo, se mora deblo za 10 čevljev visoko pustiti, nižje veje po deblu pa naj se oklestijo. Ce se nižje veje po deblu zmiraj trebijo, se skorja preraste in nobenih vej več ne poganja, in tako se le visoki verhovi dobijo. Na tako vižo ravno tako lepa trava pod verbami raste, kakor drugod po travniku. Ob košnji se lahko trava na sončni kraj spravi.
V nekterih krajih so derva drage, pa vendar ni ne drevesa ne na travnikih, ne v mokrotnem, ne na pešenem kraji. Naj vsaki stori, kolikor more; kmali se bo veliko povsod storilo, kmali se bo vsaki nad svojim delom veselil.  Z.