Blaznik v cerkvi /rpirovnik od sv. Duha pri Loki peko nedeljo do polu dne, ogrnen, kakor Tg po navsdi, s Crnim plaščem vudeče pCdlake in klobuček s ptiejim perjem 5 kpd v voci držeS, tam z&daj y cerkvi stoji pvi velikib. vratih pod oigliščeiu, | prislonjen s hrbtoni na zfd, a desno koleno preloživši preko levega, ča-kaje, kedaj se začne pžta ma5a. Moogo ljudij je clrlo v cerkev, a rsak se je pokn^pil kolikot toliko z blagosloTljeno vodo, ki je bila ondukaj blizu ?r4t v posebuej posodi, podobnej prostornemu keblu. Mej drugimi Ijudmf pride tndi blazen človek v sveti hram božij, ter se jame zeI6 čuditi, kak6 li je to, da Ijadjž sami sebe po nepotrebi inoCijo. Ka tega delj povpraSa naslonjenega Zirovnika: nali so neamui kili?" Žirovnik odgovuri: ,,zakajf Ne vidiš li, da so pobožni ?" BJaznik inu reče: ,7doraa kriče name, da sem jaz neuraeii; a zdaj vidini, koliko sem razumnojži od vseb, kar jih v cerkev Mti! Kadar gre det, naglo be7.6 pod stveko, a zdaj se tukaj sami krop6 in močijo. Kdo jih aili ?" Zirovnik mu veli: naeumal to je blagoalovljena voda, ve§, in kdor se z njo pokropf, izpira svoje vsakdanje grehe.^ Jedva blaznik to začnje, mahoma stiice, vzdigns posodo in tso izlije nase. Ljudjš so se zasmejali ter ga vprašali,