VOBODNA SLOVENIJA
LETO (ASO) XLV (39) Štev. (No.) 30
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 7. avgusta 1986
I	'
Pozdrav koroškima gostoma
STISKA OTROK V SLOVENIJI
Lani je v Sloveniji 12 otrok naredilo samomor, 113 pa jih je ušlo od doma. Ljubljanski pedagog Anton Kovačič je pripovedoval o vzrokih, ki napotijo otroke do teh korakov. Strah, kaj bodo naredili starši, če prinese domov slabe rede, občutek krivde otroka, da ni izpolnil pričakovanja staršev, ga prisili, da pobegne ali si vzame življenje. Med pobegom pa mladostniki čestokrat storijo kazniva dejanja.
Psihologinja Hedvika Virant pa meni, da je nezadovoljiv učni uspeh le povod za samomor ali pobeg, nikakor pa edini vzrok. Beg iz življenja je sklop raznih okoliščin.
Po mnenju pedagogov je otrokovi stiski kriva osamelost, ker nima nikogar, komur se 'bi lahko zaupal. Starši so preveč zaposleni in otroci
so predolgo časa' sami, posebno še, če nimajo blizu vsaj starih staršev, katerim bi se odprli. Posebno med počitnicami je dosti otrok prepuščenih samim sebi. Prosti čas preživljajo na dvorišču, cesti ali ulici. Zato pa je v počitniških mesecih mnogo prometnih nesreč. Lani inpr. je na slovenskih cestah samo v mesecu juliju bilo 109 prometnih nesreč, kjer so bili navzoči otroci. 4 so umrli, 172 otrok je bila lažje ali huje ranjenih. Lanskega avgusta pa je bilo v 138 nesrečah sedem otrok mrtvih, ranjenih pa 145.
Slovenski pedagogi opozarjajo starše, maj otrokom posvečajo več časa, več razumevanja za njihove težave in predvsem naj se z njimi več pogovarjajo.
P. D-ova.
Ko je pred približno 750 leti ali natančno 30. aprila 1227 prestopil koroško mejo iz Benetk preko Kanalske doline prihajajoči trubadur Lichtenstein, ga je pred svojim dvorcem v Brežah na Koroškem pozdravil tamkajšnji vojvoda Spanheim s slovenskim pozdravom „Buge vas primi!“
S tem je poudaril, da je Karantanija slovenska pokrajina in da so dvor in obdajajoči plemiči uporabljali slovenski jezik. Iz pozdrava moremo tudi ugotavljati, da so bili Karantancii, globoko verni, ko so
dr. Reginald Vospernik
svoje goste sprejemali v božjem i-menu. Po komaj' 300 letih prvih zapisov o pokristjanjenju Slovencev, ki jih predstavljajo 'brižinski spomeniki —, ki so tudi najlepši spomenik ne samo slovenskega, ampak tudi celotnih skromnih zapadnoevropskih srednjeveških literarnih katoliških zapisov — in po tradiciji istočasno izvirajočih zapisov ljudskih molitev Očenaša, Vere in Creda moremo sklepati, da je bila vera karantanskega ljudstva že močno zasidrana v njega duhovnosti. Ker je že u-gotovljen, da so brižinski spomeniki nastali pod vplivom kontinuitete govora sv. Cirila, vidimo, da se je prav v Karantaniji, tedaj na koroških tleh, uveljavilo dejstvo o pripadnosti Slovencev Zahodni Evropi, kar naj odgovarja današnji moderni sintezi o povezavi med Vzhodno in Zahodno Evropo, ki ustreza našemu pojmovanju „Bog vas spri-mi!“
Ob današnjem srečanju s predstavniki te naše zibelke slovenstva', nekdanje Karantanije, se spominjamo tudi druge zapuščine naših pradedov, knežjega kamna pri Gospe Sveti, o katerem je papež Pij II. Pi-colomini napisal, da predstavlja spomenik ustoličenja, edinstveno družabno politično dejanje, to je predaja oblasti iz rok ljudstva svojemu vodniku. To slavnostno predajanje oblasti se je vršilo v celoti v slovenskem jeziku, in to od začetka do 1414, ko je kandidat za ustoličenje postal nemški cesar Friderik III. in je odklonil to ustoličenje.
Že po drugi svetovni vojni je naš rojak dr. Felicijan, protikomunistični begunec, zasledil v ameriških arhivih knjigo Bobina z omembo ustoličenja in ob njej lastnoročne pripombe Jeffersona, ki je sestavil državno izjavo neodvisnosti ZDA leta 1794, iz česar je dr. Felicijan dokazal, da je ta državnik pri svojem delu upošteval koroško ustoličenje. Zanimivo je, da je te dokaze prebral senatu F. Lausche v senatu. fOb praznovanju 200-letnice te deklaracije so ponosni Slovenci postavili bronasto plošča na javno državno stavbo z glavnimi citati tega Lau-schetovega govora.
Ustoličenje slovenskih knezov pri knežjem kamnu z zahvalno pesmijo:
„Hvala Bogu vsemogočnemu, ki
dr. Janko Zerzer
mmaamamammaaaaaaammmmaaaaaaaamamaaaaaammemaaamamaaaaaaamamaamaaamaammaamammamaaaamaaaaamaama
je... dal nam in naši deželi kneza in vladarja po naši volji“, je postalo zgled vsem poznejšim ljudskim demokracijam.
Ponosni in veseli smo, da moremo v naši sredi pozdraviti danes dva predstavnika današnje koroške Slovenije in vsega njenega kulturnega in prosvetnega dela predvsem pa naše najstarejše slovenske knjižne ustanove, Družbe sv. Mohorja, ki že 150 let vrši važno poslanstvo med slovenskim narodom tako v verskem, jezikovnem in narodnem razvoju, po tistih prvih temeljih kot so jih začrtali, davni predniki in budili narodno zavest, „Slovenka me je dojila; naj me Slovenšina sina hvaležnega tudi ima',“ je zapisal Slomšek, ki je ravno s to ustanovo „tudi V p riho din o živ ud ostal Slovenske združbine.“ Zadostujejo naj te glavne poteze, da lahko imamo Koroško za tisti del slovenske zemlje, ki nam je dala vero, demokracijo, slovensko narodno zavest.
Veseli smo, da se 'tudi današnje delo na Koroškem, tudi po obilnih zaslugah obeh naših gostov, razvija v teh smernicah in da prihaja tudi iz njunega dela nova samozavest slovenstva tako na Koroškem kot doma in po vsej Sloveniji v svetu; da nas ta povezuje, kjerkoli smo; in da bomo tako vsi dobromisle-či Slovenci hodili po tej poti.
Hvaležni smo gostom za obisk in ju pozdravjamo ; preko njiju pozdravljamo vso Koroško in vse Slovence, ki mislijo in delajo za pravično sožitje članov slovenskega na-
r0(^a-	dr. Tine Debeljak
M. VOSPERNIK IN DR. ZERZER V ARGENTINI
Kot .srno že težko pričakovali, sta koroška gosta prispela v Buenos Aires v nedeljo zvečer. Na Ezeizi so ju pričakali predstavniki slovenske skupnosti; najprej je gosta pozdravil Lado Lenček CM, predsednik Slovenske kulturne akcije, ki ju je povabila, predsednik Zedinjene Slovenije Lojze Rezelj pa se jima je v imenu slovenske organizirane skupnosti zahvalil za obisk in izrazil veselje, da se tako lahko medsebojno bolje spoznamo Slovenci iz Koroške in Argentine.
Nato so bili gostoma predstavljeni še drugi predstavniki slovenskih organizacij in Domov, ki so prihiteli na sprejem, dekle in fant v bogatih narodnih nošah pa sta jima izročila v pozdrav lep šopek nageljnov.
Ker je bila ura že pozna, sta se obiskovalca odpeljala takoj v Slovensko vas, kjer sta nastanjena pri slovenskih lazaristih.
Da ju predstavimo našim bralcem, naj 'navedemo nekaj 'najvažnejših podatkov o njunem delu:
Dr. Reginald Vospernik je doktoriral iz germanistike na Dunaju in je ravnatelj državne Zvezne gimnazije za Slovence v Clovcu —, ki je usmerjena posebej v učenje živih jezikov, tam tudi uči slovenščino in nemščino. Poleg tega je še lektor za slovenščino na celovški pedagoški a-kademiji in tudi univerzi. Zelo je poznan tudi v mednarodnem svetu, saj je predsednik najbolj reprezentativne Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti, že dva mandata zapored. Poleg drugega je še	glavni	urednik	Celovškega Zvona,	ki	ima namen	kulturno družiti
vse Slovence po svetu.
Dr. Janko Zerzer je tudi doktoriral na Dunaju iz germanistike in je sedaj' profesor nemščine in zgodovine na Zvezni gimnaziji za Slovence, obenem	pa tudi uči na
privatni	šoli šolskih se-
ster v Št. Petru pri Sv. Jakobu.	Njegovo glavno
kulturno delo pa je kot predsednik strešne organizacije	Krščanske kul-
turne zveze, v kateri je včlanjeno 38 raznih slovenskih društev, od prosvetnih, pevskih in glasbenih do športnih itd. Dr. Zerzer je tudi predsednik Slovenskega prosvetnega društva Kočna v Svečah, ki je lani izvedlo uspešno pevsko turnejo med Slovenci po ZDA im Kanadi.
'Obema gostoma želimo, da bi se dobro počutila’ med nami,
SLOVENSKI NARODNI ODROR
Poziv narodom Jugoslavije
Slovenski narodni odbor je v mesecu juliju 1986 poslal emigrantskim organizacijam narodov Jugoslavije naslednji
poziv :
Ob spominu na neštete žrtve komunističnega totalitarizma med našimi narodi poziva Slovenski narodni odbor vse narode Jugoslavije, da se tako doma kakor v emigraciji združijo v skupnem odporu do sedanjega režima in se prično pripravljati na prihodnost po njegovem zlomu.
Slovenski narodni odbor je mnenja, da je mogoče urediti prihodnost narodov Jugoslavije edinole s sprejetjem načela, da imajo vsi narodi Jugoslavije pravico do samoodločbe glede svoje državne in družbene ureditve.
Vsak izmed narodov Jugoslavije ima pravico do politične svobode in samostojnosti. V ta namen naj narodi na demokratičen način, s sklepom večine svojih svobodno izbranih predstavnikov ali z ljudskim glasovanjem izglasujejo ustanovitev svoje samostojne države, kakor tudi način morebitne mednarodne povezave.
Prav bi bilo, da bi se zastopniki posameznih narodov v emigraciji pogovorili in zedinili glede načel in postopka, po katerih bi bilo mogoče izvesti zgoraj navedene zamisli po zgledu „Demokratske alternative“, sprejete v Stanstaetu, v Angliji, leta 1963.
Ves postopek demokratizacije naj bi se izvršil v naprej določenem in omejenem obdobju, pri čemer bi mogla služiti kot koristen vzorec „Slovenska formula“, ki jo je leta 1960 predlagal dr. Miha Krek.
V omenjeni prehodni dobi naj se začasno ohrani sedanja razdelitev Jugoslavije na republike, na katere bo treba prenesti v čimvečji meri politične, gospodarske, administrativne in varnostne odgovornosti.
Potem, ko bodo narodi jasno izrazili svojo voljo, naj se na miren način izvrši prehod v novo državno in družbeno ureditev.
ZA SLOVENSKI NARODNI ODBOR:
Predsednik :
TaJllik:	Rudolf Smersu 1. r.	Tajnik:
dr. Peter Urbanc 1. r.	dr. Ludovik Puš 1. r.
Se o grofu Tolstoju
Pozdravno pismo torontskega nadškofa koadjutorja dr. Alojzija Ambrožiča, ki je bilo prebrano na slavnostni večerji, prirejeni na čast pisatelju Nikolaju Tolstoju 17. junija 1986 ob priliki njegovega obiska med torontskimi Slovenci.
Dragi prijatelji:
Ko sem leta 1948 prišel v Kanado, sem v polomljeni angleščini skušal svojim sošolcem razložiti stvari, ki so se konec maja in v začetku junija 1. 1945 odigravale v Vetrinju in v Peggezu. Mojo zgodbo so brezbrižno zavrnili, češ da Britanci kaj takega niso zmožni storiti. Pozneje, ko je maršal Alexander postal guverner Kanade, me je večkrat obšla misel, da bi ga obiskal in povprašal glede izročanja slovenskih domobrancev Titu in Kozakov Stalinu. Na žalost tega nikoli nisem storil.
Mislim, da govorim v imenu mnogih, ko izražam globoko hvaležnost grofu Nikolaju Tolstoju, da je napisal svojo naj novejšo knjigo The Minister and the Massacres. Njegova prejšnja knjiga Victims of Yalta, ki je izšla pred nekaj leti, je bila ■silno važen doprinos k odkrivanju najnovejše zgodovine in je pospešila sppzmavanje, česa je človek zmožen pri zadajanju zla sočloveku v imenu ideologije, napredka, celo v imenu pravice, ali pa zgolj' zaradi sebične koristnosti. Njegova naj novejša knjiga pa govori o smrti naših prijateljev in sosedov, o naših solzah in žalosti in strašne groze. Rad bi se mu zahvalil iz dna srca za njegovo skrbno raziskovanje, za njegovo vztrajnost, predvsem pa za njegovo zvestobo resnici.
Alojzij Ambrožič Torontski, nadškof koadjutor
Cenzura in tabuji
Prišel mi j'e v roke ljubljanski Teleks z dne 10. julija letos, kjer je Janko Lorenci intervjuval sourednika Nove revije Dimitrija Rupla in Nika Grafenauerja. Kot je znano, je Nova revija najbolj junaška, odkrita' in revolucionarna revija v Sloveniji. Oba urednika razlagata marsikaj v zvezi z izhajanjem revije, pa o težavah in problemih ter o i-dejnem dialogu, ki revijo preveva.
Na' vprašanje o cenzuri in avtocenzuri je povedal nekaj zanimivih misli Rupel:
„Če imaš dovolj resnih argumentov za objavo nekega besedila, bodo tak članek zelo težko zaplenili. Ne rečem, da se to ne more zgoditi že jutri. No, kadarkoli smo objavili kako problematično stvar, smo jo skušali obdati s tako rekoč neprobojnim ovojem orgumentov im intelektualne opravičenosti. Nismo uporabljali političnih, ampak intelektualne argumente. Te pa je težko zavreči.“
O problemu demokratizacije je npr. dejal Grafenauer:
„Zame pa je ravno Mastnakov primer dokaz, da gre le za liberalizacijo me pa za demokratizacijo družbe...“ In Rupel: „Za to gre, da nimamo državljani nobenega jamstva,
da se stvari jutri ne morejo spremeniti na slabše. Kajti aparat, v katerem živimo in ki nam vlada, je zgrajen, tako, da je treba samo pritisniti na gumb in vse liberalne svoboščine se v hipu sesujejo...“
Za nas zelo zanimiv odgovor pa je tale: Teleks: Oba skratka pravita, da je mogoče v sedanjem trenutku na pameten, argumentiran način objaviti takorekoč vse? Grafenauer: „Pretirano pa bi bilo reči, da v tej družbeni klimi ni nobenih tabujev. Na primer vprašanje naše politične emigracije, vojske, političnega pluralizma pa morda še katero.“ (podčrtali mi, n. op.)
Iz tega zelo odkritega članka lahko spoznamo, kako je pravzaprav s to liberalizacijo režima, ki smo jo 'nekaj Satpa lahko zasledovali po naših časopisih — Spomenka, o Rožmanu, roški pokoli, itd. Marsikaj se lahko objavi, a' vse je lahko u-smerjeno le v preteklost; lahko u-mažejo Kardeja, morda celo Tita. A’ današnja oblast ostane še vedno nepremakljiva in ni in ne sme biti med občani nobenega dvoma, da mora taka tudi ostati. Zato je treba še vedno molčati o naši politični emi-(Nad. na 2. str.^
Spopad Slovenije z Jugoslavijo
13.	Kongres Zveze komunistov Jugoslavije
Celo nekateri tuji časnikarji so o pravkar „srečno“ končanem 13. kongresu jugoslovanskih komunistov pisali kot o „kongresu spremerne!)“. Saj poskusi za spremembe so tudi bili; bilo je celo veliko govorjenja o tem, da' naj končno tisti, ki so Jugoslavijo pripeljali na rob bankrota, „plačajo račune“. Žal je po koncu mukotrpnega kongres ovan ja mogoče preverjeno reči le, da je šlo samo za poskuse.
Tudi v Jugoslaviji so te dni z velikim ropotom proslavljali 20-letni-co normalizacije odnosov med Apostolskim sedežem in Jugoslavijo. O tem, kakšne svoboščine vernikom priznava jugoslovanska ustava, ne govorimo. Program ZKJ pa ima zapisano kot eno poglavitnih „skrbi“ ukinjanje vere in prehod v „znanstveno, dialektično pojmovanje sveta in človeka“; prehod v ateizem torej. In če vse druge smernice programa za zdaj pustimo ob strani, je dejstvo, da se je letos 62% mladine opredelilo za verujoče, pred šestimi leti pa je bil ta odstotek 42%, že samo po sebi dovolj zgovorno. Dovolj pove o tem, kako je partija uspela izvesti prehod v ateizem. In kakšna revolucija se je med tem zgodila v gospodarstvu, pa v družbenih in medčloveških odnosih sploh. Kongres je vse to prezrl.
Glede sprememb je tudi drugače prav mučno pisati. Dogodi se -človeku, da mora ponavljati in ponovno ugotavljati dejstva, ki so bila ugotovljena 'in povedana že ob mladinskih in, vseh ostalih kongresih: spremembe so predlagali vedno slovenski delegati. Ker jiih je pač najbolj sram zaradi godlje, v katero je pripeljala „znanstvena in napredna“ ideologija. Kakšno -spremembo kot ukinjanje republik, uvedbo „jugoslovanskega“ jezika in še nekaj podobno „naprednih“ idej, je prišlo tudi iz drugih delov Jugoslavije. To našim bratom s Polotoka moramo priznati, da ne bomo ven in ven govorili le o tem, da so Slovenci predlagali spremembe.
Pa bi še malo ostali „nacionalisti“
CENZURA IN TABUJI
(Nad s 1. str.)
graciji, ki se bori ne samo za razčiščevanje zgodovine, ampak tudi za demokratizacijo in pluralizacijo slovenske družbe, o čemer pa še vedno obstaja tabu: v Sloveniji ne -sme biti govora o političnem pluralizmu. Izvoljeni so še vedno s prstom določeni partijci; čeprav lahko oporečniki več govorijo, delati pa morajo še vedno tako, kot hoče partija. Ta pa prav dobre ve, da jo pot v pluralizem popelje preko, demokratizacije v koš za odpadke.
TDml.
in spregovorili (ponovno) o slovenskih predlogih:
Če ZKJ hoče, da je ljudstvo in življenje samo me bo izžvižgalo, mora stati sredi življenja, je bilo glavno sporočilo slovenskih delegatov na zveznih kongresih, in še zlasti na partijskem kongresu. Življenje pa je, kot vemo, razvoj, napredek...
Ugovor vesti je bil eden najbolj spornih slovenskih predlogov sprememb na kongresu : ugovor vesti zoper služenje vojaškega roka v oboroženih silah. Jehov ime priče, majhna verska skupnost, ki ima tudi v Sloveniji nekaj vernikov, ne smejo nositi orožja in zato zavračajo pozive za odhod k vojakom. Med njimi prihaja zaradi tega do pravih tragedij': samomorov, prisilnih bivanj v psihiatričnih bolnišnicah in težkih zapornih kazni.
Na enak način so bili ožigosani tudi zato, ker so se zavzemali za u-poštevanje mnenj in programa mirovnih gibanj. Ugovor vesti in mirovna gibanja, po prepričanju bojevitih južnoslovanskih ljudstev z Balkana, slabijo in onemogočajo jugoslovansko ljudsko armado, Pri tem vemo, kako maloštevilni so tisti, ki nočejo k vojakom in vemo še, da zavzemanje za razorožitev 'ne pomeni enostranske razorožitve.
O očitkih, ki so jih morali poslušati s Ib venski delegati na rlačun ljubljanskega mladinskega tednika Mladina, raje ne pišemo! In kako so jih napadali, ker so omenili razpoloženje Slovencev do „slovitega“ člena kazenskega zakonika, ki sankcionira tako imenovani „mišljenjski delikt“. Na kratko: slovenski delegati so se po svojih močeh v Beogradu trudili. Ciril Zlobec je npr. dejal, da ne more podpirati takih šolskih programov, po katerih se u-čenei učijo dve tretjini ur o narodih Jugoslavije in le eno tretjino o svojem narodu. Delegat iz Srbije mu je odgovoril z vprašanjem: V kateri državi živi? Trudili pa so se zaman. Morda pa tudi ne. Bratskim republikam so le dali vedeti, kam bo morala kreniti jugoslovanska partija, če bo hotela preživeti.
Pa spet dvom: Narodi Balkana evropske miselnosti ne bodo nikoli sprejeli, Slovenija in delno Hrvaška pa ne bosta mogli obstati, če ne bosta šli v korak z Evropo, s svetom, z napredkom, ki ga prinaša' življenje. Narodi Balkana verujejo v napredek, v naprednost programa 'ZKJ, Slovenci in delno Hrvatje pa skušajo partijo narediti nekoliko bolj življenjsko, in tako smo spet, kakor že stotisočkrat, pred ugotovitvijo: Bo zaradi večinske struje v partiji prišlo do razkosanja Jugoslavije? Ali pa bosta slovenska in delno hrvaška partija zares utišani? Ali, ali...
Rečemo pa je bilo, da je to bil kongres sprememb.
Z gotovostjo pa zares lahko rečemo, da je to bil kongres-bitka, v
'Obširno pisanje j®. razlaganje novega razmerja, ki naj zavlada med Argentino in Brazilom po obisku tamošnjega predsednika v Buenos Airesu, in po podpisu sporazuma med eno in drugo državo, se je kmalu razblinilo spričo novih dogajanj, manj važnih, a časovno bližnjih in včasih zanimivejših. Dnevniki potrebujejo novic, velikih črk na naslovnih straneh, in kadar novic ni, jih naredijo. Tako lahko res važen dogodek kaj hitro preide v pozabo, medtem ko na njegovo mesto stopajo z zrakom napolnjeni baloni.
KAMEN SPOTIKE,
ALI OGELNI KAMEN?
Sporazum gospodarske dopolnitve, gospodarskega združeja med Argentino in Brazilom je najbolj predrzen, a obenem najbolj velikopo-teze korak v sklopu zunanjepolitične in gospodarske politike sedanje vlade. Predsednik Alfonsi®, in Sar-ney sta podpisala temeljni sporazum in 12 protokolov, ki naj vodijo k postopnemu dopolnjevanju in končnemu združenju celotne ekonomije obeh držav.
Ne bomo tukaj posebej pregledovali tehnične odtenke. Potrebno pa je, za' boljše razumevanje dogodka, nekoliko zgodovine. Odkar so na „starem kontinentu“ uveljavili Skupni evropski trg, ki se je počasi izpopolnjeval v sedanjo Evropsko gospodarsko skupnost, so latinsko, ■ameriške države z zavidanjem in o-tožnostjo gledale, kako bi tukaj uveljavili nekaj podobnega. Spričo težkega socialnega in gospodarskega položaja, ki je države tiral v vedno hitrejše padanje v zadnjih desetletjih, se je integracija kazala ne le pametna, temveč izredno potrebna.
Razni poizkusi so si sledili od začetnega Latinskoameriškega združenja svobodne trgovine (Asociación Latinoamericana de Libre Comer-cio) ALALC, ki je potem pokazala svojo neučinkovitost, in ji je sledila nič‘bolj uspešna ALADI; ko so istočasno pogoreli marsikateri poizkusi vsaj regionalne integracije, kot npr. Andinski pakt, je vse vodilo v nove poraze in v obnovljene brezupe. Istočasno je naraščala finančna in tehnološka odvisnost subkontinenta do
kateri je Jugoslavija premagala Slovenijo.
Kot pa se za spodoben kongres spodobi, so bile na njem tudi volitve vnaprej znanega predsedstva' ■— bilo je izvoljeno: v povprečju z 99% glasov.
In tresla se je gora, rodila se je miš... Še televizije ljudstvo v času kongresa ni hotelo gledati.
H.
(Okrajšano iz K. G.
10.	jul. 1986)
razvitih držav, najsibo Evrope ali iSeverne Amerike.
Vsaj navidezno je argentinsko-brazilski sporazum prvi važni korak, storjen s premislekom in resnostjo, vsaj v dvostranskem območju. Gotovo teži še dalje: vsaj za malo časa se je obema predsednikoma pridružil še urugvajski predsednik Sanguinetti; nakar je bil Urugvaj formalno povabljen, naj se pridruži sporazumu integracije. V dneh pogajanj in protokolov, je argentinsko zunanje ministrstvo sklicalo tu-vse poslanike latinskoameriških držav, ter povabilo njihove vlade, naj pričnejo študij možnosti, da se tudi one počasi priključijo novemu, 'združevalnemu toku.
■Še nekaj opomb. V Argentini sami ni prevelikega navdušenja spričo 'te integracije. Argentinski industrialci, kot smo 'že zadnjič omenili, se boje moderne in silno raz-mahnjene brazilske tehnologije. Brazil kljub temu, da ima dvakrat tolikšen zunanji dolg kot Argentina, se nahaja v sijajnem gospodarskem momentu. Argentina pa medtem preživlja dobo recesije (upadanje gospodarske dejavnosti, kot razlaga slovar tuk). Medtem ko v Argentini številna podjetja prihajajo v kon-kurz, je v Brazilu, samo v zadnjiih štirih mesecih, nastalo 156.000 novih podjetij. Zato v argentinskih industrijskih krogih ni navdušenja za sedanjo integracijo.
Drug zorni kot je politične vsebine. Brazil nima preveč lepe slave, ker druge južnoameriške države v njem vidijo nevarnost ekspanzije. Medtem ko je ostali del latinske A-merjke izšel iz španske kraljevine in prešel v republike, je portugalski Brazil dolgo živel v sanjah cesarstva, imperija, in teh sanj ni pozabil niti zapustil. Argentinsko-brazil-sko družabništvo bi moglo, odtraniti marsikateri kamen spotike s poti integracije, in bi moglo postati temeljni kamen nove združene latinske Amerike. Da, tudi revni imajo svoje sanje.
UDAREC S SEVERA
Ko se v vladi še ni poleglo veselje nad uspešnim podpisom dogovorov z Brazilom, je s severa prišla novica o hudem udarcu za Argentino. Na kratko: ZDA je so dosegle, sporazum s Kitajsko in ZSSR za prodajo precejšnje količine žita. Ta prodaja je „subsidirama“. Špan-sko-slovenski slovar pove, da je „subsidio“ „pomoč, podpora, prispevek“, slovar tujk pa subsidij označi kot „podpora ene države drugi“. Kaj je treba1 'Združenim državam podpirati Sovjete in Kitajce je težko razumeti. Laže je, če povemo, da imajo v ZDA nakopičene ogromne količine žita, ki ga pač morajo na neki način prodati. To se lahko doseže z nizkimi cenami, ugodnim fimanci-
Kdo bo sodil partizanskim vojnim zločincem?
Ko sem v domačem in tujem tisku zasledoval procesu, ki so ga jugoslovanski komunisti uprizorili v jZagrebu proti staremu in obnemoglemu nekdanjemu notranjemu ministru Nezavisne države Hrvatske Andriji Artukoviču, katerega so A-merikanci po 41 letih vrnili, sem se nehote vprašal: Kdaj bodo postavljeni pred sodišče tisti komunistični masovni morilci, ki so v Kočevskem Rogu, Teharjah, Mozlju, Je-lendolu, Škofji Loki in drugih krajih masovnih morišč izvensodno pobijali naše krščanske slovenske ljudi? Ali ni zločin pred vsako pravno oblastjo zločin, pa naj' ga stori ta ali oni, v našem primeru — zmagovalec ali poraženec? Do zdaj se je sodilo le poražencem.
Peter Potočnik je v „Delu“ od 21. aprila 1986 v času procesa' iz Zagreba poročal v svojem članku „Zločinci ne pišejo svojih spominov“ tudi (naslednje: „V obtožnici (proti Artukoviču, moja op.) je zapisano, da Je jugoslovansko kazensko pravo povsem skladno z mednarodnimi predpisi, ki se nanašajo na vojne zločince — od londonske deklaraci-
je (13. februarja 1942), ki je prva uzakonila kazen vojnim zločincem, do resolucije generalne skupščine OZN (Organizacije združenih narodov) 11. decembra 1946. Res pa je, da je Jugoslavija med redkimi državami, ki v svoji zakonodaji določa pojem vojnega zločina in tako vojnega zločinca’. V 16. poglavju 'kazenskega zakona iSFRJ 141. člen govori o umoru, uničenju rase, narodne ali verske skupnosti, torej genocida; 142. člen o vojnem zločinu zoper civilno prebivalstvo, 143. člen o vojnem zločinu proti ranjencem in bolnikom in 144. člen o vojnem zločinu zoper vojne ujetnike.“
Ali niso komunisti to svojo „zakonodajo“ kršili že v samem začetku svoje stalinistične revolucije, ko so samo v Ljubljanski pokrajini pobili preko 2000 civilnih oseb, pred-no je prišlo do kakšnega oboroženega odpora od strani protirevolu-cionarjev? Ali ni to proti členu 142 njihovega kazenskega zakona, ki govori o vojnih zločinih zoper civilno prebivalstvo? Kaj pa ranjenci na turjaškem gradu, ki so jih partizani pobili potem ko so grad zavzeli?
Tudi številni ranjenci na sanitetnem vlaku pri umiku na Koroško, ki so bili zajeti, so bili do zadnjega neusmiljeno pomorjeni. Ali ni to proti členu 143, ki govori o vojnem zločinu proti ranjencem in bolnikom? Da ne govorim o masovnih izvensodnih pomorih v Kočevskem Rogu in Teharjah. Tovariš Zdenko Za-vadlav-Zene — odgovoren član nekdanje OZNE, ki je v Mariboru sprejemal transporte od Angležev vrinjenih domobrancev in civilistov — je o tem pisal v „Borcu“, v intervjuju z Markom Jenšterlem v „Pogledih“ pa je med drugim dejal: „Vkljub vednosti o takih izvensodnih usmrtitev pa me je seznanitev z izvensodno obsodbo in z usmrtitvijo domobrancev spravila v nerazumevanje in začudenje vse do danes. Kot pravzaprav vojaška formacija v okcviru SS, ki je kapitulirala pred Angleži, so bili le vojni ujetniki.“
Ali ni torej tudi to izvensodno masovno pobijanje vrnjenih domobrancev v Kočevskem Rogu in v Teharjah proti členu 144 jugoslovanskega kazenskega prava', ki govori o vojnem zločinu zoper vojne ujetnike?
Saj se v obtožnici proti Artukoviču bere, „da je jugoslovansko kazensko pravo povsem skladno z medna-
rodnimi predpisi.“ Počemu torej dvojna mera? Menarodni zakonski predpisi o vojnih zločinih ne veljajo samo za poražence, temveč za vse, ki so v teku vojne in takoj po njej take zločine delali. Vsaj jaz tako razumem te zakone, četudi nisem pravnik. (Amerikanci so na primer postavili pred sodišče in obsodili poročnika svoje armade Kellyja zaradi pomora vaščanov v vasi Mi-Lay v Vietnamu). Tako bi morali biti postavljeni pred sodišče tudi vsi tisti jugoslovanski komunisti, ki so zgolj v imenu Stalina in svetovne revolucije pobijali zavedne im verne slovenske ljudi, in si na ta način zagotovili oblast, da zdaj lahko po svoje zavijajo in krojijo mednarodno zakonsko pravo o vojnih zločincih. Dovolj dokazov je, da bi se vojne zločince moralo iskati med partizani im ne med preživelimi domobranci. Sv. Urh, na katerega se partijski propagandisti kar inaprej sklicujejo, je v primeri s pokoli, ki so se izvršili v imenu OF in NOB v času stalinistične revolucije in po njeni zmagi, komaj omembe vreden.
Kdo bo torej sodil tistim, ki so dali povelja za to masovno uničenje življenj vrnjenih domobrancev in ki so ta povelja s tako krvoločnostjo izvršili? Mi smo to sodbo že zdav-
ranjem, ali pa npr., če na vsakih devet prodanih ton podarijo eno tono.
Stvar je, da so ZDA s tem precej' oškodila Argentino. Doslej je bila ravno Sovjetska zveza eden najvažnejših kupcev Argentine. Kitajska je tudi precej odlegla v zunanjetrgovinski bilanci naše države. In prav letos je ZSSR precej znižala svojo nakupno kvoto. Severnoameriška ponudba je pač ugodnejša.
Kar mora 'svet dokončno razumeti, je to, da ko gre za kupčijo izginjajo ideološke meje. Predsednik Carter je zaradi afganistanske zadeve ukinil izvoz žita v ZSSR. Predsednik Reagan pa dela z Moskvo „podporne“ kupčije. „Denar je sveta vladar,“ pravi star slovenski pregovor, in v tem oziru od tistih starih časov nismo preveč napredovali.
Argentinski strah je razumljiv. Izvoz žita je eden glavnih dohodkov argentinskega reviznega računa, če bi veljala prvotna novica, da ZDA podeljuje subsidij za vse vrste žita, ne le za' pšenico, kot je doslej u-gotovljeno, bi bila Argentina z izgubo sovjetska tržišča oškodovana za 1.000 milijonov dolarjev letno. To se pa bistveno pozna v možnosti odplačevanja obresti zunanjega dolga. Za' vsak slučaj je radikalna vlada zaradi tega vzroka že zaprosila ugodnejše pogoje za odplačevanje.
KRIZA, KI JI NI KONCA
Da se peronizem nahaja v krizi, je obenem stara in nova vest. Ta naslov bi časopisje lahko uporabljalo vsak dan, pa bi nič ne izgubil na aktualnosti. Kriza dosega že take meje, da je niti lastni spopadajoči se peronisti ne morejo več kontrolirati. Za prve dni oktobra so napovedane notranje volitve v provinci Buenos Aires za imenovanje novega vodstva stranke in dokončno normalizacijo peronizma v tem največjem volilnem okrožju.
Vsi načrti lahko padejo v vodo, če sodišče pozitivno razreši tožbe, ki so jih predstavili posamezni veljaki, oškodovani v tem nenehnem boju. Kar 19 sodnijskih postopkov je v teku, večina teh sproženih s strani propadlega kandidata in sedanjega narodnega poslanca Herminia I-glesiasa. Vsaka od teh tožb lahko povede do izida, ki bi znova razklal buenosaireški peronizem. Razkol bi skoraj neizbežno vodil do ponovnega poraza'; to pot na guvernerskih volitvah prihodnjega leta. To bi seveda najbolj koristilo radikalom, in marsikateri pametni peroni st se 'sprašuje in se boji, da bi vlada vtaknila svoje prste vmes.
Ta nevarnost obstaja, zlasti še ko vidimo, da dr. Cafiero vedno bolj' izstopa kot enoten kandidat za guvernerja. Podporo mu nudijo tako obnoviteljski sektorji kot ortodoksni peronizem okoli kovinskega sindikata. Vse pa lahko pade v vodo, če ne pride do enotnega nastopa. Nad pe-ronizmom takorekoč visi meč. A visi domala odkar je umrl stari izumitelj in vodja, pokojni general Peron.
naj prepustili Bogu, ki je mnoge od odgovornih ljudi za te zločine že po svoje kaznoval. Mnogi, od teh so danes v umobolnicah, . njihovi otroci napravljajo samomore ker so duhovno prazni in jim stalinistična revolucija' ni prinesla „raja na zemlji“, ki so jim ga očetje obljubljali. Mnogi so se sami končali in tisti, ki jih je doletela smrt zaradi neozdravljive bolezni, so umirali v dvomih in poleg tega v telesni in duhovni agoniji.
Da pa zadostimo tudi človeškim zakonom, in to zlasti 16. poglavju kazenskega zakonika SFRJ, tu predlagam, da naši zdomski slovenski pravniki sestavijo obtožnico z vsem obtožilnim materialom, v kateri se bo obtožilo sedanji jugoslovanski komunistični režim vojnega zločinstva po členih 141., ]42„ 143. in 144. jugoslovanskega kazenskega zakona, ter dà se ta obtožnica pošlje na vsa Aerodajina svetovna sodišča.
Naj potem svetovna javnost razsoja in sodi. Mi, s svoje strani, kot sem že dejal, smo sodbo že zdavnaj prepustili pravičnemu Bogu. On je že in bo še sodil, kajti edina pravica za katero se po 41 letih slovenski svobodnjaki še borijo, je pri Bogu in z Bogom.
Otmar Mauser
SLOVENIJE
55: SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice
STARA HIMNA BO OSTALA!
Tak je bil predlog zakona o določitvi himne SFRJ, poslan skupščini Jugoslavije. V njem so tudi razložili, da bi zamenjava dveh verzov pri Hej, Slovani! lahko povzročila kršitev mednarodnih predpisov in ker do sedaj še nobena' pravna država ni spreminjala besedila svoje himne, pa čeprav je bilo še tako zastarelo.
Torej štirideset let so spreminjali, da bo ostalo nespremenjeno.
LJUBLJANA — Pomanjkanje trgovcev skrajšuje poslovni čas živilskih trgovin. Dolomiti, ki ima svojo maloprodajno mrežo najbolj razširjeno v viški občini, bi takoj potreboval 60 prodajalcev.
LJUBLJANA — Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije praznuje 40-letnico. Organizacija debi 80 odstotkov denarja od Loterije Slovenije. Skrbi za šolanje, rehabilitacijo in poklicno usposabljanje slepih.
LJUBLJANA — Ravnatelj ljubljanske Drame, Igor Lampret, je podal sliko o uspehih ter o repertoarnih načrtih za prihodnjo sezono. 15 različnih uprizoritev si je ogledalo okoli 100.000 gledalcev. Naslednja sezona je 119. po vrsti; na reportoarju so: Branka, Krefta Kranjski komedijanti, Slavka Gruma Dogodek v mestu Gogi, Bernarda Kol-tésa Zahodni privez, Vasil ja Aksjonova Čaplja, Sofoklejeva tragedija, Filoktet, Shakespearova igra Vihar, Samuela Becketta čakajoč na Godota, Israela Horo-witza Vrsta, R. Cousseja Otročarije, Gogoljeve Norčeve zapiske ter avtorski projekt Lojzeta Rozmana Swann po romanu Marcela Prousta V Swannovem svetu.
LJUBLJANA ■— Arzenik in stare čipke Josepha Kesserlinga, ki je žela uspehe v mnogih ameriških in evropskih gledališčih, so uprizorili v Drami Slovenskega, narodnega gledališča kot zadnjo premiero v sezoni.
IZOLA — Arheologi so odkrili na majhnem kosu zemljišča v Simonovem zalivu celo vrsto dragocenosti. Našli so ostanke zidov od objektov, izredno lepe ostanke kobaltno-modrega tlaka, nekaj tisoč kamenčkov talnega mozaika, oljenko, amorfo, keramiko z napisi in imeni, del freske, ki spominja, na tiste v Pompejih in tudi bakren novčič z reliefom cesarja Tiberija. To najdi-
■•«■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
MIRKO VASLE
Slovenci
ALPINIZEM
Slovenca Milan Romih in Danilo Tič, člana A. O. Impol, sta v južini ■steni Aconcague v Argentini opravila zelo zahteven prvenstveni vzpon in svojo smer imenovala Slovenska.
To je sedaj že druga naša smer v južni steni te najvišje gore Južne Amerike.
Romih in Tič sta prvič prišla pod steno 8. februarja, vendar je takrat tri dni zapored snežilo, čez 6 dni sta poskušala že drugič, sneg pa jima je spet spremenil načrte, končno sta prispela na vrh 18. februarja.
Film Cerro Torre je predstavljal Slovenijo ma festivalu alpinističnih filmov v Trento, Italija. Iz celotnega' materiala, ki ga je Matjaž Firi-škavec posnel na nedavni odpravi v vzhodno steno Cerro Torreja (o kateri smo svoječasno poročali), je sedaj nastal 22-minubni film, ki je bil prikazan na omenjenem festivalu ; tam je tudi dobil nagrado italijanskih alpinističnih časnikarjev.
NOGOMET
Končno, kot je bilo pričakovati, je Koper, edini slovenski predstavnik v drugi zvezni nogometni ligi, izpadel, in bo moral v bodoče igrati v Slovenski nogometni ligi. V tej ligi je z veliko prednostjo zmagal nekdanji prvoligaš Maribor. Bivši ljubljanski prvoligaš Integral Olimpija, je po zelo slabem začetku zasedel 3. mesto.
V 1. zvezni nogometni ligi je prišlo v zadnjem prvenstvu do hudih prekrškov. Zadnje kolo so morali
šče je velikega pomena, saj gre za rimsko naselje iz časov od 1. stoletja pred Kristusom do 1. stoletja po Kristusu.
ŠENTJUR PIRI CELJU — Pet samomorov je bilo že letos v Šentjurju, ravno toliko si jih je pa poskušalo vzeti 'življenje. Na žalost to ni nič novega za Šentjurčane: od leta Ì980 do da,-nes si je vzelo življenje že 60 mladih, večinoma fantov od 17. do 25 leta. Kot vzroke so preiskave pokazale potrtost zaradi ljubezenskega razdora med fantom in dekletom, ločitev starsev, prepiri s sorodniki, težave na delo mem mestu. Zdaj skušajo to epidemiji zatreti s široko družbeno akcijo, predvsem v boju proti alkoholizmu, ki je —f tako je dokazano — predhodnik bega mladih ljudi pred življenjem.
LJUBU ANA — Lutkovno nadaljevanko snemajo na RV Ljubljana. Imela bo 13 epizod po petnajst minut. Nastopalo bo 180 lutk na 40 različnih prizoriščih, vse v režiji Igorja Šmida. Scenarij Franeta Puntarja naj bi poetično, nevsiljivo, netendenciozno govoril o intimnih vprašanjih življenja, njegovi večni dvojnosti. Lutke in scene je pa izdelal Branko Stojakovič iz Zadra,.
MARIBOR —• Premalo plesalcev ima Srednja glasbena in baletna šola. Na vsakoletnem nastopu je bilo razvidno, da je otrok, ki radi plešejo, veliko, da je pa malo takih, ki si na nižji stopnji pridobijo zadosti znanja in imajo dovolj talenta za nadaljnje izobraževanje, ki bi jih pripeljalo do poklicnega plesanja.
LJUBLJANA — Zadovoljiva letina
se obeta slovenskim kmetom, kljub temu, da so ob setvi imeli slabo vreme. Računajo, da bodo letos pridelali 188 tisoč krušnih žit, 60.000 ton jedilnega in industrijskega krompirja. Najmanj bodo pridelali sladkorne pese, ker so ji namenili le 4.100 hektarov. Kljub dobri ceni se slovenski kmetje ne navdušujejo preveč za peso in polja rajši namenijo pridelovanju živinske krme.
Tik pred zaključkom lista smo dobili sporočilo, Ida je v soboto, 2. avgusta, umrl na Koroškem akad. kipar FRANCE GORŠE, velik prijatelj naše skupnosti, posebej še našega lista. Malo pred smrtjo je naročil dr. [Zerzerju pozdrave za vse prijatelje v Argentini. Naj počiva iv miru!
l■tl■■■'■■a ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
(12)
in šport
odigrati ponovno zaradi nepravilnih razmer v katerih se je kolo odigralo. Tako je zveza kaznovala dvanajst moštev in jim za prihodnjo prvenstvo odštela' vsakemu po šest točk. A klubi hočejo dokazov. Menijo, da če zveza pravi, da so bili prekrški, ti miso bili samo v zadnjem kolu temveč V vsem prvenstvu. Brez dvoma je nogometna sfera vznemirjena. Zlasti po „zamenjavi“ prvaka. „Prvi“ je bil Partizan, a Zveza meni, da po nedostojnih potih. Ker se ni predstavil na ponovljeno zadnje kolo, je izgubil naslov prvaka. Novi „prvak“ je beograjska Crvena zvezda. če hoče Zveza rešiti položaj, bo morala nastopiti z odločnimi postop-iki. Vsekakor se bodo morali združiti Zveza in klubi, in skupno ustvariti take razmere, v katerih bodo prekrški in nemorala nemogoči.
KOŠARKA
Odigralo se je v Španiji deseto svetovno prvenstvo v košarki. To tekmovanje je bilo vedno za Jugoslavijo zelo ugodno. Od četrtega prvenstva naprej je vedno bila med tremi prvimi. V Ljubljani leta 1970 in v Manili na Filipinih leta 1978, je bila Jugoslavija svetovni prvak. Naj omenimo, da' je bil prvi svetovni prvak v Buenos Airesu leta 1950 Argentina.
V „Mundobasquet 86“ v Španiji je Jugoslavija (tokrat brez Slovencev) zasedla tretje mesto. Izgubila je dve igri: z ZDA im s Sovjetsko zvezo. V polfinalih, ko so vodili proti 'Sovjetski zvezi z devet košev prednosti, ko je manjkalo samo minuto in pol igre, in ko so že slavili zma-
Krst: V slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bil v nedeljo, 3. avgusta, krščen Leander Nikolaj Cepeda, sin Carlosa in ge. Helene roj. Miklavc. Za botra sta bila Nestor Claudio Cepeda in gdč. Elizabeta Miklavc. Krstil je Jože Škerbec. čestitamo!
Poroka: V cerkvi Marije Pomočnice (Ramos Mejia) sta se S. julija poročila Metka Trpin in Daniel Zafra. Priči sta bila nevestin oče France Trpin in ženinova mama ga. Delia Zafra. Poročil ju je g. Anton Rant. Čestitamo!
Smrti: V Slovenski vasi sta umrla: Vanči Berčič, star 35 let, in ga. Pavla Burja, stara 81 let. Naj počivata v miru!
Nova slovenska diplomantka: Na e-
konomski fakulteti Buenosaireške državne univerze je dokončala študije in postala “contador publico” Nuška Draksler roj. Beličič. čestitamo!
-r----
Sl	LOI	DEI	1	SE	iiDom
SAN			MARTIN		
MLADINSKI DAN
V nedeljo, 20. julija je sanmartin-ska mladina priredila svoj dam. Prireditev se je pričela s sv. mašo ob 8.30, potem je bilo pri vhodu v dvorano dviganje zastav in zapeli smo ob glasbenem spremstvu slovensko in argentinsko himno.
Takoj nato je sledilo meddruštveno tekmovanje v odbojki. Ob 13 smo imeli skupno kosilo. Nato je sledil popoldanski program. V imenu o-■srednjega odbora je pozdravil vse predsednik Tone Malovrh; predsednica Ana Marija Podržaj pa je v svojem govoru dejala:
„Kot vsako leto smo se dame» zbrali na našem mladinskem dnevu, da obnovimo medsebojne stike, da tekmujemo v športu in da se malo zabavamo, a predvsem, da ne umre v nas zavest, da pripadamo slovenski skupnosti. Ne smemo misliti, da je ta pripadnost neke vrste ukaz, ki ga moramo sprejeti iz spoštovanja do staršev in vzgojiteljev. Tudi ne, ker imamo več ali manj prijateljev, pri katerih se dobro počutimo.
Pripadnost narodu je dejstvo, ki ■si ga človek ne izbere, ampak ga določi božja volja.
Ljudje, ki ne čutijo ali inočejo priznati nobene narodne pripadnosti,
go, so Rusi izenačili igro in v podaljšku zmagali za en koš. V igri za tretje mesto so Jugoslovani z lahkoto premagali Brazilce. Prvak so bile ZDA, ki so v finalih premagale Sovjete. Argentina' je zasedla 12. mesto. Amerikanci, svetovni prvaki, so izgubili samo eno igro in to proti Argentini.
Letos je prvak 1. zvezne košarkarske lige v Jugoslaviji Zadar.
ROKOMET
Pri drugi zvezni rokometni ligi pri moških je novi prvak ljubljanski ■Dinos Slovan, ki je z veliko prednostjo zmagal turnir. Aero Celje pa se je uvrstil na zadnja mesta, a je ostala v ligi.
V	prvi ligi so z veliko prednostjo zmagali Srbi Metaloplastike.
Pri ženskah v prvi zvezni ligi je ljubljanska Belinka Olimpija' zasedla 5. mesto, isto kot lansko leto. V drugi zvezni ligi je Velenje bilo med zadnjimi a je obstal v ligi.
Odigrale so se tudi tekme za jugoslovanski rokometni pokal. Pri moških je ljubljanski Dinos Slovan prišel do finalne tekme, kjer je tesno izgubil z Metaloplastiko, ki je evropski prvak. Tako se je zgodilo, >da bo prvič doslej drugoligaš igral v evropskem tekmovanju za pokal pokalnih prvakov.
'Za isti turnir v polfinalih so Ljubljančanke Belinke Olimpije izgubile z beograjskim Radnički; čeprav so imele že dobljeno igro, vodile so celo s petimi goli, toda v razburljivem finišu so bile 'zopet preveč živčne.
ODBOJKA
V	prvi zvezni odbojkarski ligi pri ženskah so Mariborčanke Palome Branika drugič zaporedoma osvojile naslov prvakinj, in tako potrdile premoč slovenske odbojke.
postanejo del množice, v kateri se morda še razlikujejo po barvi kože, ampak so v bistvu po vsem svetu enaki. Sestavljajo maso, 'ki stremi po ugodnosti in se vdaja diktatu mode. To so ljudje, ki se boje narodnih dolžnosti in iščejo v družbi samo lastno korist, če se ozremo o-koli sebe, vidimo, da nas tudi tukajšnja družba’ vabi k ugodnosti, u-živanju in lahkomiselnosti. Ne smemo pustiti, da nas ta val preplavi.
Naše družine, mladinske organizacije ter vsa naša skupnost naj nam bodo šole našega vsestranskega oblikovanja. Družabna, socialna, kulturna in narodna vzgoja naj temelji na verski in moralni vzgoji, ki izvirata od Boga.
Mladinski dnevi so korak naprej na tej poti. Slovenska pesem pravi: „Geslo naše se glasi — naj telo se, duh krepi!“ K temu naj bodo usmerjeni na|ši mladinski dnevi. Šport ima več ciljev: je razvedrilo, urjenje telesa, a obenem je vaja v obvladovanju samega sebe, utrjevanje volje, gojitev čuta skupnosti, graditev spoštovanja in bratske ljubezni, vzgoja k plemenitosti. Ravno tako pa ne smemo pozabiti na versko kulturne prireditve. Veliko truda zahteva od nas to delo; a uspeh je mogoč samo, če skupno in organizirano delamo.
Upoštevajmo nasvet, ki ga je papež Pij XII. dal italijanskim organizacijam in ki tudi danes velja za nas: „Nadaljujte, sinovi, svoje delo z disciplino, kajti brez discipline in metode ostanejo najboljši nameni brez učinka, brez discipline se tudi najsijajnejše sile navdušenja' razpustijo!“
S pogumom in vztrajnostjo gradimo še naprej Slovenijo v svetu.“
Sledil je folklorni nastop, ki ga je priredil profesor Zupan. V veselem spremstvu harmonike so se zavrteli štirje pari oblečeni v narodne noše. Za tem je sledila enodejanka „Pred kolodvorom“ pod vodstvom režiserja Borštnika. V obliki ritmičnih vaj je sledila romantična povest, kjer so v samoti visokih dreves bele vile nepričakovano vzbudile ljubezen. Sledila je razdelitev pokalov. Pri odbojki sta zasedla prvi mesti SFZ iz Slovenske vasi in SDO iz Ramos Mejije.
Po zaključku programa je zaigral „Magnum“ in mladina se je zavrtela.
A. P.
Pri prvi zvezni odbojkarski ligi pri moških 'se je mariborski Stavbar MTT komaj rešil izpada.
V	drugi ligi so tako pri moških kot ■pri ženskah slovenske ekipe zasedle srednja mesta na končnih lestvicah.
V	jugoslovanski reprezentanci pri ženskah sedaj igra pet Slovenk, vse članice mariborske Paloma Branik.
MALO TUKAJ, MALO TAM
Zadnje čase je postal v modi su-permaraton. 'Slovenec Dušan Mravlje, 33-letmi Kranjčan, je zmagal na ultramaratonu od Sydneya do Melbourna v Avstraliji. 1000 km dolgo progo, zdaj gotovo najtežjo tekaško disciplino na svetu, je Mravlje pretekel v sedmih dneh, potem ko se je boril tako s kilometri kot z neugodnim vremenom in ko je spal le po dve uri na dan. Mravlje je pokazal izredno psihofizično pripravljenost in za zmago na tej garaški preizkušnji, zasluženo prejel prvo nagrado 20.000 avstralskih dolarjev.
V	mednarodni kolesarski dirki po Avstriji je prispel do cilja na 4. mestu Slovenec Jure Pavlič. 7. Gli-var, 8. Papež, vsi Slovenci. Ekipno se je Jugoslavija uvrstila na 3. mesto. Nekaj dni za tem so dirkali na mednarodni dirki po Jugoslaviji. Zopet so se Slovenci odlično uvrsti-
li.	Zmagal je najboljši slovenski kolesar Jure Pavlič, 3. je bil Glivar, '5. Papež, 9. Polanc, vsi Slovenci. E-kipno je zmagala Jugoslavija.
■Slovenija1 ima novo svetovno prvakinjo v kegljanju. Prvenstvo se je vršilo v Miinchnu, ZRN. Marika Nagy, doma iz vasice Dobrovnik v lendavski občini, blizu Murske Sobote, ob madžarski meji, je mova rekoder-ka in svetovna prvakinja.
Odigral se je 9. rally Saturnus po Jugoslaviji. Bil je velik avtomobilistični praznik. Rally je štel za
MED ORGANIZACIJSKI SVET
Tretje redne seje Medorganizacij-skega sveta, 18. julija, sta .se poleg zastopnikov Domov udeležila tudi kot gosta Boža Fink in Stane Škerlj.
1.	OiSNUTEK PREUREDITVE ZEDINJENE SLOVENIJE: Nekdanji predsednik Zedinjene Slovenije Božo Fink je podal zgodovino formiranja Medorganizacijskega sveta. Po daljši izmenjavi mnenj je bil sprejet sklep, naj Domovi zainteresirajo svoje člane, ki niso tudi člani Zedinjene Slovenije, za vstop v isto. Za prihodnje volitve odbora ZS naj se po Domovih že kmalu prično pripravljati kandidatne liste in občnega zbora naj bi se udeležilo čim več članov ali osebno ali po pooblaščenih zastopnikih. Tako bi se novi odbor čutil močneje podprtega in tudi bi se uresničilo geslo : Pot v slovensko skupnost vodi preko Slovenskih domov v Zedinjeno Slovenijo.
2.	USTANOVITEV ZGODOVINSKEGA MUZEJA: Po daljšem razgovoru je bil sprejet sklep, naj društvo Zedinjena Slovenija skupaj s predstavniki Slovenskih domov ustanovi v Buenos Airesu zgodovinski muzej. (To se bo uresničilo na prihodnji seji upravnega sveta' ZS.) Namen zgodovinskega muzejo je zbiranje med rojaki v Argentini in tudi drugje po svetu predmetov zgodovinske vrednosti v dobi od začetka druge svetovne vojne pa do prihoda svobodnih Slovencev v Argentino. Muzej bo ohranjal za zgodovino in za bodoče rodove vrednostne predmete iz najbolj usodnih časov slovenskega naroda. Za vodstvo muzeja je bil naprošen Stane Škerlj, ki je mesto prevzel. Ulstaniovitev muzeja in podrobna navodila bomo objavili v našem tisku.
3.	OBISK PREDSTAVNIKOV KOROŠKIH SLOVENCEV: Predsednik Lojze Rezelj je sporočil program o-biska'. Tega je tudi objavila v naših časopisih Slovenska kulturna akcijla, ki je ta obisk organizirala.
4.	PRIHODNJI SLOVENSKI DAN : Predsednik L. Rezelj je prosil predstavnike Domov, da pošljejo ■svoje kulturne referente ali njihove zastopnike na sestanek s kulturnim referentom ZS, kadar jih bo ta povabil.
5.	SLUČAJNOSTI: Na pismen predlog Jožeta Omahna je bil sprejet sklep, da se organizira festival domobranskih pesmi.
Evropsko prvenstvo. Zmagal je eden izmed favoritov, Zahodni Nemec Rolf Petersen, velik uspeh pa so dosegli jugoslovanski tekmovalci, saj so se kar štiri posadke uvrstile med prvimi desetimi in tako osvojile točke za evropsko prvenstvo. Končna ■skupna' uvrstitev na prvih mestih je bila sledeča: 1- Petersen (Opel), 2. ■Slovenec Kuzmič (Renault 5GT)...
8.	Slovenec Podobnik (Porsche), 9. Slovenec Zrnec (Renault 11 turbo), 10. Slovenec Lulik (Opel).
'Ob 406. obletnici kobilarne v Lipici, vrhunec mednarodnega jahalnega turnirja: tekma za točke svetovnega pokala. V štirih dneh je nastopilo 45 jahačev iz. desetih držav. Slovenec Alojz Lah v sedlu lipicanskega žrebca Maestosa Monteaure je bil veliki zmagovalec prve tekme novega ciklusa' za svetovni pokal v prostem programu z glasbo v dresurnem jahanju. Zmagovalec je tako ostal ma prvem mestu na lestvici za svetovni pokal. Na 4. mestu je Slovenec Mavec, 8. pa je Maver, tudi Slovenec.
DOHODKI V SLOVENIJI
Zavod za' riziskovanje tržišča je objavil kaj zanimive podatke. V Jugoslaviji je trenutno 6.6 milijona gospodinjstev. Več kot tretjina jih ima med 60.000 in 80.000 dinarjev mesečnih osebnih dohodkov. 1,9 milijona gospodinjstev ima manj kot
40.000	dinarjev, 0.52 milijona pa ima manj kot 25.000 dinarjev mesečnih dohodkov.
Zveza sindikatov Jugoslavije pa je pred kratkim ugotovila, da zasluži 60% vseh zaposlenih prebivalcev pod
40.000	dinarjev mesečno. Okoli dva milijona delavcev dobi le do 35.000 dinarjev mesečno.
MALI OGLASI
Advokati
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitali! in Pcia. Bs. As. — Tucu-mdn 1455, 9. nadstr. E - Tel. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20.
Arhitekti
arh. Jure Vombergar — Načrti za gradnje stanovanjskih hiš, industrijskih in trgovskih stavb. — Av. Gaona 2776 - 1706 Haedo T- . E. 659-1413
arh. Marija Bavec — Belgrano 123 — 17. nad. “5” - R. Mejia - Tel. 654-2461; poned., sreda, petek od 17 do 19.
arh. Andrej J. Horvat — Načrti za gradnje stanovanjskih in trgovskih poslopij, predelave, opreme in dekoracije. Curupayti 1525 - (1708) Moron - Tel. 628-7515.
Trgovina
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -
Capital - (1 kvadro severno od postaje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle — vse za
vaš dom — L. Vernet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021.
Gospodarstvo
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sar-
miento 386, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E.
312-2127
Kreditna zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574. 654-6438. Od poned. do petka od 15. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 15. do 19. ure.
OBVCSTILO
PETEK, 8. avgusta.
VII.	kulturni večer SKA s koroškima gostoma v gornji dvorani Slovenske hiše ob 20. Predava dr. Janko Zerzer.
SOBOTA, 9. avgusta:
Profesorska seja Slovenskega srednješolskega tečaja in sestanek s starši.
V	dvorani Našega doma v San Justo
ob 20 ponovitev Kremžarjeve drame „Živi in mrtvi bratje“.
Visokošolski tečaj od 16. do 19. ure v Slovenski hiši.
NEDELJA, 10. avgusta:
16.	Mladinski dan SiDO in SF'Z Slomškov dom.
PONEDELJEK, 11. avgusta.
VIII.	kulturni večer SKA. Ob 21.
uri koncert Bernarde in Marka Finka v veliki dvorani Slovenske hiše
ČETRTEK, 14. avgusta:
Sestanek Zveze slov. mater in žena ob 17. uri. Razgovor z go. Tilko Kun-čičevo.
PETEK, 15. avgusta.
IX.	kulturni večer SKA ob 20. uri. Drugi kulturni večer z gostoma v Slovenski hiši. Predavanje dr. R. Vospernika.
SOBOTA, 16. avgusta:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
17.	pevsko - glasbeni festival SDO-SFZ v Slovenski hiši.
X.	kulturni večer SKA ob 20. uri. Odprtje slikarske razstave Ivana Bukovca v gornji dvorani Slovenske hiše.
NEDELJA, 17. avgusta:
Romanje v Lourdes.
PONEDELJEK, 18. avgusta.
Sestanek SKAS-a ob 20. uri v obed-nici 'Slovenske hiše.
ČETRTEK, 21. avgusta:
Seja upravnega sveta Zedinjene. Slovenije.
SOBOTA, 23. avgusta.
Koroški večer ob 20. uri v dvorani Slomškovega doma s koncertom pevskega zbora „Gallus“.
NEDELJA, 24. avgusta:
Obletnica Rozmanovega doma. Ob
11.30 sv. maša, nato skupno kosilo.
V	veliki dvorani Slovenske hiše ob 17. uri dramska predstava, prikaza o kolonizaciji Amerike „Osmi dan“ v režiji Frida Beznika.
Mladinski dan v Carapachayu. Celodnevna prireditev.
20. DAN ZVEZE
SLOVENSKIH MATER IN ŽENA
1966 — 1986
6. septembra ob 10 v Slomškovem domu
Gledališki odsek Slovenske kulturne akcije
in	(
Naš dom v San Tustu
vabita
v soboto, 9. avgusta, ob 20 na uprizoritev
drame
c:
MARKA KREMŽARJA
v
Živi in mrtvi bratje
v režiji Stanka Jerebiča
Predstave se bosta udeležila tudi gosta iz Koroške dr. Vospernik in dr. Zerzer. Naš dom bo po predstavi pripravili v počastitev večerjo, na katero vabi vse rojake.
Za udeležbo pri večerji se prijavite pri odbornikih do 6. avgusta.
XVI. mladinski dan	-
	ca
v Slomškovem domu	<
10. AVGUSTA 1986	N
Vabita SDO — SFZ	O
8.45 Dviganje zastav	Cl.
9.00 Sveta maša	
13.00 Kosilo	UJ
18.00 Kulturni program	
Nato prosta zabava	£L
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
9. KULTURNI VEČER	XXXIII. SEZONA
DRUGO PREDAVANJE KOROŠKIH GOSTOV
DR. REGINALD VOSPERNIK:
— O šolstvu in slovenski gimnaziji —Slovenski kulturni prostor in Celovški Zvon
Mala dvorana v Slovenski hiši v petek, 15. avgusta ob 20. uri.
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
10. KULTURNI VEČER	XXXIII. SEZONA
IVAN REKDVEC GRAFIČNA RAZSTAVA
V mali dvorani 'Slovenske hiše; odprtje 16. avgusta ob 20. uri. Razstava bo odprta tudi v nedeljo, 24. avgusta ob 19. uri.
PORAVNAJTE NAROČNINO SVOBODNE SLO VENUE!


■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■»■■■BBaBBaBaaBBaBBBBBB,,BaBBaBBBBBB!
NE ČAKAJTE OPOMINOV, KI POVZROČAJO STROŠKE VAM, UPRAVI PA NEPOTREBNO DELO.
v soboto, 16. avgusta, ob 20.30 uri v dvorani Sloveske hiše
XVII. pevsko - glasbeni večer
SODELOVALA BO MLADINA IZ RAZNIH OKRAJEV VELIKEGA BUENOS AIRESA. VSTOPNICE NA RAZPOLAGO PRED PRIREDITVIJO OD 18.30. VSE ROJAKE, STAREJŠE IN MLAJŠE, LEPO VABITA ZVEZNA ODBORA SDO IN SFZ.
«■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■BBBaBaaBBBBBBaBBBBBBBBaBBBaBaBaBaBBaB,,BBBaBBaBllaBBBBBI
!■■!■■■■■■■■,■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*,aB,llaaBBaaCi,B,,l,laaaBaaal,BBBBBB,,B,,BBBB"B'
FRAN MILČINSKI
(24)
Ptički brez gnezda
„o, si ti?“ se je zavzela teta. „Tonček, kje pa si? Pravkar je bil tukaj. Tonček, ata so prišli!“
„Prepovedujem ti, da mu daješ potuho in ga prikrivaš!“ se je zakregal mojster Pirc.
Teta je strmela. ,,Kdo daje potuho? Kdo prikriva? če ti ni prav, čemu mi ga pošiljaš?“
„Kdo ga je poslal? Ušel je, nik-do ga ni poslal!“
„Ali je mogoče? Meni je rekel, da je učitelj bolan in da ga ti pošiljaš na vakance. — Kraljica nebeška, pa ne, da ga preveč tepeš?“
„Ti si kriva! Ti si ga izpridila!“ „Svak, svak! Ali se ne bojiš Boga? Mar ni zdrav, mar ga nisem redno pošiljala v šolo in ga učila moliti in delati? Tako si mi hvaležen?“
„Plačeval sem ti; če je bilo premalo, zakaj nisi rekla, dal bi ga drugam!“
„Kar si plačeval, še za milo ni bilo in za perilo! Smilil se mi je; otrok, dan v rejo, je sirotek, kakor da nima staršev. Iz usmiljenja sem ga vzela in iz ljubezni sem ga imela in bi ga še, čeprav ne bi zanj videla vinarja!“ „Verjamem! Zalegel bi ti za hlapca!
.Križani Bog, kakšen si! Veš, da sem vdova in brez otrok — kar je moje, bi bilo njegovo!“
„Zapiši mu, pa ti ga pustim!“ „Prismoda! Kdo zapisuje desetletnemu otroku.“
„Koj gre z mano!“
„Kar poišči si ga! In z vilami ga napodim, če mi še kdaj pride pred moj prag, in tebe tudi, da veš!“
Raztogotil jo je svakov nastop, šla je v hišo in zaklenila duri za sabo.
Mojster Pirc je krenil proti kozolcu. Tonček se je bil zaril globoko v seno, ni se ganil, komaj je dihal. Slišal je škripati lestvo, osorno vprašanje: „Kje si?“ — šumelo je seno, bližali so se koraki. V seno je segla roka, prav Tončku v lice in Tonček, zbegan kakor preganjana žival, je hlastnil po palcu in ugriznil.
Čevljar je zaječal in zaklel, za lase je vlekel nesrečnega Tončka iz sena in ko ga je imel zunaj, že je po njem izvajal zapored in mešano vse svoje vzgojne metode, ono z lasmi in ono z ušesi, ono z bunko in ono s plosko roko, po glavi in hrbtu in hlačah in obžaloval je nedostatnost človeka, ki ima le en par rok in zato ne more, kakor bi rad, uporabljati hkrati vseh vzgojnih metod v prid zanemarjencu.
Tonček ni kričal, tiščal je zobe, gledal v tla in se umikal očetovim očem. Težko je sopel in včasi, kadar je bilo prehudo, polglasno zaječal.
Vzgoja je težek posel, utrudil se je
oče Pirc in odnehal. Vzel je jermen in ga dal sinu okoli roke — tako ga je vlekel s kozolca in ga gnal proti postajici. Ko sta prišla mimo tetine hiše, so bila okna in vrata zaprta. Tončka, je spremagalo, glasno je zaihtel, čevljar ga je hitreje potegnil za sabo. Za oknom je stala teta in si brisala oči.
Pozno zvečer sta prišla z vlakom v Ljubljano, oba drugačna, kakor ju je pričakovala mati čevljarica. Pripravljeno je imela za sina odpuščanje, prijazno besedo, objem, poljub in kranjsko klobaso — ali oče je bil razjarjen, sin preplašen, zakrknjen, nem. Mučen je bil sprejem, žalostni so šli spat in drugo jutro ni bilo bolje. Čevljarju je ponoči otekel ugrizeni palec, skelelo ga je, poizkusil je delati, pa ni mogel. Tako mu je rasla ogorčenost zoper sina, v sinu pa, večala odpor zoper očeta, zoper očetov dom, zoper Ljubljano.
Zjutraj ga je spremil v šolo. Peljal ga je za roko in ga ni prej izpustil, dokler ga ni porinil noter v razred. Potem je čakal pred durmi, da je prišel učitelj. Učitelj je bil dober, star gospod; izjavil je, da tiči morebiti vzrok fantove pokvarjenosti v okolnosti, da ne obiskuje posebne ure, ki stane tri kronice na mesec. Pa čevljar je preslišal ta dobrohotni migljaj, zgolj ponovil priporočilo: „Le strogo!“ in odšel.
Ob enajstih je prišel zopet ponj in ga gnal domov, ženi je bil prepovedal, da izpregovori s sinom, dokler ne prosi iz lastnega nagiba odpuščanja. Po kosilu bi se bil Tonček rad izmazal na dvorišče, pa je že zagrmel očetov glas:
„Tukaj ostaneš! Kdo ti je dovolil? Zapomni si, brez mojega dovoljenja se ne boš ganil nikamor! Bom videl, ali se mi naučiš prositi ali ne.“
Tonček je stal pri durih in ni izpustil kljuke. Videlo se je, da preudarja, ali bi, ali ne bi — tepež rodi trmo! Ni utegnil dolgo preudarjati, že ga, je zgrabil oče in ga pahnil od vrat. „Čakaj me no, ali boš ubogal ali ne! Če beseda ne drži, bo pa držal jermen. Poklekni!“ Potisnil je fanta na tla in ga privezal k posteljni nogi. „Zdaj pa le uidi, če moreš!“
Mati čevljarica je kloneč glavo o-pravljala svoja gospodinjska dela in se ni upala pogledati tja, kjer je klečal Tonček, vajenec je hitel vbadati v usnje, da nikoli tega, oče Pirc pa je hodil po sobi in pridigal.
„Zdaj te kaznujem še jaz, pa te bodo kmalu drugi. Boš že videl! Le delaj tako naprej, vešalom ne uideš! Lepo veselje napravljaš staršem. Trudila sva se in varčevala,, da boš kdaj kaj imel, ti pa si takšen razbojnik. Sram me je, da si moj sin! Učitelj tudi ni zadovoljen s tabo, zadnjo računsko nalogo si prinesel popackano. Ali ne veš, da se računskih nalog ne sme popackati ? Mar sem te jaz tako učil, kaj ? Varuj se, ti pravim; ko dohite naznanila, le eno kljuko mi prinesi, pa te pošljem v prisilno delavnico, tja spadajo taki tiči!“
Tako je korakajoč po sobi pridigo-val in hkrati pazil, da ne bi Tonček pri klečanju goljufal in se usedel na peti.
V tem plodovitem vzgajalnem de-
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADMIN ISTRAC ION;
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono: 69-9 50 3
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cnkjati, Gregor Batagelj
sJ ®	FRANQUEO PAGADO
	Concesi <3n N9 5775
	
S © u 5ŠŠ	TARIFA REDUCEDA
	doncesón N? 3824
Registro Nacional de la Propicdad	
	Intelectual N9 20.446
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1985:
Za Argentino A 30 pri pošiljanju po pošti A 32; Združ, države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol.
T ALLERES GRAFICOS "VILKO" S.R.L., ESTÀ-DOS UNTO OS 425, 1101 - BUENOS AIRES -T. E 382-7215
Goriška in Primorska
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu je priredilo kulturni večer posvečen 40-letniei Pastirčka. Dr. K. Humar je opisal rojstvo in rast Pastirčka. To je še danes revija, v katero otroci še največ pišejo, deloma po zaslugi učiteljev in katehetov. V 40 letih te revije, ki je nastala po zamisli in iniciativi frančiškana p. Otmarja, se je nabralo toliko zanimive in originalne snovi, da je že pravo bogastvo mladinske literature.
Dva slovenska tržaška zbora sta o-pravila pomembne nastope med Slovenci na tujem. Mladinski pevski zbor Vesela pomlad je nastopil med Slovenci v Švici. Tržaški mladinski zbor, ki ga je vodil Tomaž Simčič, pa je nastopil med rimskimi Slovenci. Tržaški mešani zbor je pel pri maši za rimske Slovence. Poleg Vodopivčeve maše in renesančnih skladb je prvič izvedel Himno sv. Justu Vinka Vodopivca, ki so jo pred kratkim odkrili v nekem arhivu. Sledil je temu nastopu koncert za rimske Slovence, gojence Slovenika in drugih papeških zavodov. Nastopajoče sta pozdravila dr. Ivan Rebernik in dr. Maksimilijan Jezernik. Spored je obsegal predvsem slovenske ljudske in u-metniške pesmi.
Občinska razstava ob dvatisočletnici kamnolomov se je zaključila zaradi velikega števila obiskovalcev nekaj dni pozneje, kot so določili po programu. Razstavo je obiskalo nad deset tisoč ljudi ter nad 60' šol. Zgodovinske dokumentacije in kamnarski izdelki bodo dobili primeren prostor v hiši „Ivo Gruden“, katero bodo v najkrajšem času preuredili.
lu ga je prekinil obisk. Potrkala je in pokukala noter gospa Jerajeva.
„Z dovoljenjem!“ je rekla. „Saj koj zopet grem. O, ali si kaj izgubil pod posteljo, Tonček? Če najdeš cekin, ga meni prinesi!“
„Izgubil je, izgubil, pa samega sebe!“ je zamrmral čevljar.
„E, z otroki so križi!“ je vzdihnila Jerajeva. „Zlasti, če imajo potuho! Pomislite, včeraj so me klicali v šolo, grem, kaj je bilo? Fant je imel nalogo, kaj vem kako — o božiču ali o veliki noči — in je pisal štirko. Nič ne rečem za, to, dandanes preveč zahtevajo v šoli od otrok! Pa zaradi štir-ke me niso klicali, ampak zaradi naše Jere. Ko se je fant domov prijokal s štirko, ali ni šla ženska neumna v šolo in nad učitelja, kregat se in ga zmerjat! Doma sem jo pošteno oštela, si lahko mislite; pa ni nič pomagalo — kake sem morala preslišati! Naj bo, vsaka stvar ima svoj konec, pa jo bo tudi ta imela!“
(Sedla je na posteljo zraven Tončka in mu z roko brodila po laseh. Veselejše občutje je prišlo z njo v stanovanje.
Čevljar je povzel besedo: „Ali je res, ali se mi zgolj zdi — gospa sta danes posebno dobre volje. Nekaj se je zgodilo!“
Oglasila se je Pirčeva: „Pa ne, da ste zadeli v loteriji?“
Jerajeva je položila roko na srce? „Kakor je Bog v nebesih, nikomur nisem mislila povedati! Ali vi uganete vse! Ali ste od Boga ali od vraga?“ Vzela je izza pasa riskonto. „Glejta!“