VESTNIK
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov
P. b. b.
LETNiK XL!.
CELOVEC, PETEK, 30. MAJ 1986
ŠTEV. 22 (2278)
Mednamdni seminarji krepijo pomen manjšin
Mn Gradiščanskem rarprava o rivijenju v dveh kuiturnh
„Okrepiti družbeni položaj narodnih skupnosti" je bii eden glavnih ciljev mednarodnega simpozija narodnih skupnosti na gradu Schiaining začetek tega tedna na Gradiščanskem. Udeleženci iz Avstrije, Francije, Matije in Švice so obravnavati živtjenje narodnih skupnostih v dveh kutturah oz. z dvema kutturama. Že prvi dan simpozija je pokazat precejšnjo odzivnost, saj so se poteg koroških Stovencev, gradiščanskih Hrvatov in Madžarov in zainteresiranih znanstvenikov udetežiti simpozija tudi predstavnik gradiščanskih asimitantov Fritz Robak ter med drugim predstavnik urada zveznega kanc-!erja dr. Heinz Tichy. Tichy je teden poprej referirat v Neumarktu na 20. mednarodnem seminarju, ki ga prireja „Kart-Brunner-Haus". Tam je dr. Tichv med drugim priznat, da ,po vsej Evropi na novo ovrednotijo pomen manjšin, ki nenazadnje uživajo današnji trend k majhnim, pregtednim strukturam.'
..Nespametno bi bilo opustiti sedanje oblike kulturnega delovanja narodnih skupnosti" je v svojem predavanju povedal dr. Gero Fischer; nasprotno, treba bi jih bilo vzeti kot podlago sodobnega kulturnega delovanja in jih obogatiti z demokratičnimi vsebinami, h katerim spada tudi kultura antifašističnega upora koroških Slovencev. Precej presenetil je udeležence mednarodnega srečanja dunajski romanist dr. Peter Kirsch, ki je v svojem predavanju o manjšinskih literaturah izpostavil njih pozitivno vlogo za celoten družbeni ustroj. O možnostih in mejah kulturnega delovanja na primeru Okcitancev v Franciji pa je govoril prof. Robert Lafont.
Nadvse živahna in zanimiva je bila tudi ponedeljkova podijska diskusija, ki jo je v izvlečkih bilo možno poslušati včeraj zvečer (med 17.10 in 18.00) v O 1. Alzaški Nemec Eugene
Philipps iz StraBburga je v tej razpravi načelno pozdravil dvojezičnost, vendar opozoril, da dobiva vse negativen predznak, če se dvojezičnosti poslužuje le manjšina. Hansjorg Waldner iz Južnega Tirolskega je obžaloval, da je v njegovi domovini ločevanje narodnosti tudi v zavesti že tako napredovalo, da je kulturna in jezikovna izmenjava skoraj popolnoma onemogočena. Na temo „Asimi!aci-ja" ali samouveljavljanje" so se med drugim javili tudi Reginald Vospernik, Peter Tyran in predstavnik gradiščanskih Madžarov. S petimi vprašanji pa je Peter Gstettner opozoril na izrivanje slovenščine iz javnosti na Koroškem in na nepopravljivo škodo, ki bi jo povzročilo morebitno ločevanje narodnosti v šolah dvojezičnega področja na Koroškem. V razpravo se je vključil tudi Fritz Robak, ki je med drugim zagovarjal
pravico do ..izmenjavanja materinskega jezika", na kar ga je Janko Messner - ob smehu številnih poslušalcev - zavrnil z ugotovitvijo, da si bo pač Robak v ta namen mora! izmenjati svojo lastno mater!
S predavanjem o alzaški kulturi in delovnimi krožki o identiteti koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov seje v torek in sredo nadaljeval ta mednarodni simpozij, ki sta ga pripravila dunajski Inštitut za regionalne jezike in kulture (IDI) ter ARGE Region-Kultur.
Seminat v Meumarktu
Na že omenjenem manjšinskem seminarju v Neumarktu pa so obravnavali položaj alzaške manjšine (Ju-lien Schies), položaj Slovencev v Furlaniji Julijski krajini (Jože Pirjevec), turško-grško življenje na Cipru (Karl-Heinz Unger) in položaj manjšin v Avstriji (dr. Heinz Tichy). Med drugim je dr. Tichy svaril pred tem , da se številke ljudskih štetij ne smejo uporabljati za ugotavljanje moči narodne skupnosti. Ponovil pa je tudi ugotovitev vrhovnega sodišča, da za manjšine ne sme veljati samo načelo enakopravnosti, temveč, da jih je preko tega treba zavestno pospeševati.
Prav bi bilo, da bi te besede padle na vsaj malo rodovitna tla na Koroškem.
Mava IS0 k predsedniškim voiitvam
V nedeljo 8. junija 1986 bo avstrijsko prebivalstvo dokončno volilo zveznega predsednika.
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem kot nadstrankarska, zbirna narodna organizacija v smislu svoje politične usmeritve ne daje posebnega volilnega proglasa. Odbornikom in aktivistom ZSO, ki so se opredelili za kandidata SPO dr. Kurta Steyrerja, dajemo v našem glasilu možnost, da to podporo Steyrerju tudi javno izrazijo.
Nekateri volilci Frede Meiss-ner-Blau in tudi taki, ki v prvem krogu niso glasovali ali so oddali neveljaven glas, so se tokrat odločili za podporo kandidatu SPO. Tudi njihovo obrazložitev smo objavili v našem glasilu.
Z veliko zaskrbljenostjo pa ZSO ugotavlja, da koroške stranke v vedno večji meri tekmujejo za glasove nemških nacionalistov in bivših nacistov. Tako npr. so glasila koroških deželnozbor-
skih strank na nesramen način podpihovala antisemitizem, pred nekaj dnevi pa so se šefi treh koroških strank poklonili bivšim visoko dekoriranim nacistom.
Ali res mislita Wagner in Scheucher prehiteti Haiderja na desni? ZSO zavrača tako oportunistično politiko in svari pred tem, ker prav v takem političnem ozračju uspevajo razni demagogi, katerih ravno na Koroškem ne manjka.
VESTNtK praznuje 40-!etnico
Bralce in prijatelje ter bivše in sedanje sodelavce vabimo na
slavnostno prireditev
ki bo v soboto 14. junija 1986 s pričetkom ob 20.00 uri v Mestni hiši v Borovljah.
Pester kulturni spored bodo oblikovali:
*	Moški pevski zbor SPD Borovlje;
*	Mešani pevski zbor ..PODJUNA PLIBERK";
*	Koroški oktet KUD „Prežihov Voranc" Ravne na Koroškem;
*	Hatski trio z Gradiščanske;
*	Giedališki igralec ANTON PETJE, član Slovenskega stalnega gledališča v Trstu;
*	Gledališki igralec PETER RAAB, član Mestnega gledališča v Celovcu.

Po kulturnem sporedu bo DRUŽABNOST.
Za PLES bo igral ansambel „12. NADSTROPJE" iz
Ljubljane.	^ .	„	...	.,
Prtsrcnovabljeni!
)uino!iro)skn podpora Stovencem
Študentje univerze v Innsbrucku so prejšnjo sredo vabili na prireditev o sedanjem položaju in zgodovini koroških Slovencev. V okviru študija sodobne zgodovine prirejajo pri prof. Steiningerju diskusije o perečih sodobnih vprašanjih. Na zadnjo diskusijo so vabili tajnika ZSO Marjana Sturma, predsednika koroškega heimatdiensta Josefa Feldnerja in južnoti-rolskega deželnega poslanca Huberta Frasnellija, ki se je letos na Koroškem seznanil s položajem slovenske narodne skupnosti.
V dvourni razpravi so imeli študentje možnost spoznati si zelo nasprotujoča stališča. Medtem ko je Feldner skušal lepo demokratično popleskati obraz svoje organizacije, češ, da ima manjšina svoje pravice, „ki pa ne smejo postati dolžnosti za večino", je bil soočen z vprašanji študentov zakaj svoja stališča danes tako previdno zavija v vato, ko so pa njegova re-
snična stališča znana iz njegovega glasila Ruf der Heimat. Na drugi strani pa je Marjan Sturm poslušalcem dokazal organizacijsko in perzonalno kontinuiteto nemško-nacionalnih sil od leta 1920, preko nacistične dobe do danes.
Hubert Frasnelli pa je ponovil svoje stališče, ki ga je povedal že na Koroškem, da je tukaj spoznal ogroženo manjšino. Popolnoma pa ga je pretreslo zadržanje visokega koroškega uradnika, ki je samoumevno razlagal kako je manjšina ..izginjala" v zadnjih letih. Na zahtevo Feldnerja, naj se Slovenci vsedejo s KHDjem za eno mizo pa je odgovoril, da bi to pomenilo v prenešenem primeru isto, kot da nekdo od Južnih Tirolcev zahteva naj se svedejo za eno mizo s (fašistično) stranko MSI. Na račun svoje lastne strake (SVP) pa kritiziral, da se je zanimala samo za svoj položaj, za odnos Avstrije do manjšin pa se prej ni zanimala!
PBEBEBtTE
na
strani
2	Sedmojuiijska zakonodaja kaže svoj protimanjšinski obraz
3	Umetniško uveijavijanje Ernsta Arbeitsteina in Hanzija Artača
4	Razgibana kutturna dejavnost pod Jepo
5	Pevski zbor „Lipa zeieneia je" gostova!
na Koroškem
6	Pisma bratcev
8 Cetovški občini je stovenščina trn v peti
Kako WaMheim, Wagner in Pus! MS5?Lm.st
Na objavo Jo/tnmentov o njegovi .sicer znmoičoni viogi, /ti /o je Ztot štabni ojtcir //tJerjcve vojs/te oJ-igrn/ me J Jrngo svetovno vojno v Grčiji it; 7;;go.s(t;t'i)i, je preJseJniš/ti ZtnnJiJnt Kart IVa/Jheim ime/ /e o Jgovor, tir; .te ničesar več /te spominja. Za ca Jo pa je bifo te njegove pozahv(jivos/i /toneč, /to je v te/ta preJvo/Jne agitacije oht.s/tai Koro-š/tot ttt/taj so ga očitno prevzela tiontovin.s/ta častva, Ja je iz .svojega sicer ta/to .s/ahega spomina iz/topai sporočilo, Ja je meJ Jrttgo svetovno vojno hrani/ Jomovino in A'ot šte-vi/ni Jsoči Jrttgi/; izpo/njeva/ svojo Joižno^f.
JVa/Jheima je neha čisto re.sno vprašati, Ztatero Jomovino je prej Ztom hrani/, /to je hi/ v ./Mgo.t/nviji vh/jačen v hojpron' naroJnoo.tvoho-Ji/ni voj.sAi ptgo.s/ova/t.s/ti/t naro-Jov? Za ohramho av.strijs/te Jomo-vine prav gotovo ni s7o, /to je //il/er-jeva Nemčija o/tapira/a eno Jržavo za Jrago, Ztjer to se potem nacistične /torJe izJivja/e naJ Jomačim prehi-vo/stvom/
Vprašati pa je treha ta Ji Ježe/nega
g/avarja JFagner/a, Aa/to.sipreJ.tfav-/ja premagovanje nacistične prete--ZJosti, če st' za svojpon/t o zgoJovini izhere prav srečanje nnjvišji/t Z/tt/er-jevih oJ/i/tovancev - Titter/treaztra-gerjev? Na/to naj razamemo njegovo agotovitev, Ja se je v Avstriji v zaJnjih Ji /etih voJi/a vzorna po/iti/ta sprave - mar sprave z bivšimi nacisti in z nacizmom? in če je govori/ proti oJrivanja zgoJovins/tih Jej-stevt nesporno zgoJovins/to Jejstvo je, Ja niso hi/t partizani tisti, /ti so poJr/i mejo na Karavan/tait, zato gre JVagnerjev izpaJ proti nejavno oJ/tritema spomeniZta jagos/ovan-s/tim žrtvam jašizma na Danaja v ze/o nevarno smer.
V tisto smer namreč, Ztjer se je zna-še/ na isti ravni z ingomarjem Tastom. O Tasta pa je venJar znano, ZtaZtšen „specin/ist" je za pove/i-čevanje janaštva nacističnih voja/tov in za h/atenje protijašističih horcev. Zn te svoje sposobnosti je ponovno Jo/taza/ taJi na že omenjenem srečanja bivših iiif/erjevih ..vitezov", /to je aJe/ežencem s/iZtn/ Ztoroš/ti prastrah ter ga ateme/jeva/ taJi s
tem, Ja s/ovens/ta m/aJina na Koro-š/tem še veJno goji mit partizanstva.
V ta/ri povezavi Johtjo heseJe o obrambi Jomovine, o izpo/njevanjn Jo/žnosti in o janaštva seveJa Jo/o-čen prizvo/t, z/asti če naj hi ve/ja/e za Avstrijce in za Avstrijo, /ti po Jragi strani že vsa povojna /eta aspešno ave/jav/ja ges/o o „prvi žrtvi" nacizma. Tej v/ogi Avstrije gotovo ne astreza poveiičevanje /jaJi, /ti Jo si iiit/e/jeve viteš/te Ztrižce „zas/aži/i" ne/tje no .Severnem morja, pri .Sta/in-graJa ah na Kreti. Trav ta/to v nasprotja s protifašistično na/ogo Avstrije pa je fttJt' h/atenje protifašističnih horcev in žrtev jašizma, Ztajti prav nanje in na njihov Joprinos Zt zmagi na J nncifašizmom se je s/t/ice-va/a Avstrtja pri pogajanjih za Jržavno pogoJho, /to je mora/a po/agati račan o tem, /ta/to je v smi-s/a mos/tovsZte JeZt/arncife izpo/ni/a svoj Je/ež za osvoboJitev.
DJarec v obraz zgoJovins/tim Jejstvom pomeni zato ta/tšno premagovanje nacistične prete/t/osh, /ta/tršno se /taže oJ IVa/Jheimove obrambe Jomovine pa Jo IVagnerje-
Veranstatter dea Treffens waren die Karntner Ritterkreuztršger Ober9t i. R. Hans Hirn, der ats Flie-ger als erster die Kafastrophe von Stalingrad erkannt hatte. Obers! i. R. Hans Rohr erwarb sein Ritter-kreuz am Eismeer. Admiral Btrnba-cher (Villach) hat sich ats Schnell-bootfuhrer ausgezeichnet, Briga-dier i. R. Pippan (Velden) als Sturz-kampfflieger. Eichenlaubtrager Oberst Reinhotd Egger (Millstatt) holte sich das Ritterkreuz in Kreta. Tapterkeitsoftizier Max Rapp (Klagenfurt) hatte am Eismeer eme schon aufgegebene Brucke gehal-ten und so uber 600 Gebirgsjagern das Leben gerettet.
Odlomek iz poročila v Volkszeitung kaže, kje so koroški Ritterkreuztragerji „branili domovino" ter si zaslužli najvišje Hitlerjevo odlikovanje.
vega nastopa na zbora Titter/treaz-tragerjev. (Da to pač astreza /e Tastovema zgoJovinopisja, je Jovo/j znači/no.) Sicer pa je spitaf-s/to srečanje po aJe/ežbi - zbrani so bih' bivši //it/erjevt' „vitezi" iz Avstrije, Važne Tiro/s/te in ZT Nemčije -manifestira/o taJi viJez ne/tJanje ve/i/tonemš/te razsežnosti...
Koga boste voliti 8. julija?
Bližamo se drugemu krogu voiitev avstrijskega državnega predsednika. Ker 4. maja nobeden od kandidatov ni dobi! absoiutne večine, si stojita sedaj nasproti dr. Kurt Steyrer in dr. Kurt Wa!dheim, ki sta pri zadnjih voiitvah dobiia največ gla-sov.
Odiočitev o zmagi bo krojih) tokrat predvsem tistih 900.000 avstrijskih državijanov, ki so 4. maja pokazati dotočeno protestno zadržanje s tem, da so votiti oba ostata kandidata, oddati nevetjavno giasovnico ati se votitev sptoh niso udetežiti.
Znotraj Zveze stovenskih organizacij, ki pri zadnjih voiitvah ni izdaia posebnega progiasa, so se posamezniki odiočiii predvsem za podporo dr. Steyrerja, oz. Frede Meissner-Blau. Izven nje pa so posamezniki voiiti tudi dr. Wald-heima.
Sedaj, ko je izbira možna ie med dvema kandidatoma, precejšen dei voiiicev tudi med koroškimi Siovenci ne bo spremenil svojega voiiinega zadržanja. Posamezniki znotraj Zveze slo-venskih organizacij so se spet odiočiii za podporo dr. Kurta Steyrerja, so pa tudi taki, ki bodo iz protesta tudi sedaj oddaii neve-ijavno giasovnico.
Od posameznikov z raziičnim voiiinim zadržanjem 4. maja smo hoteii vedeti, kako se bodo zadržati pri voiitvah 8. junija.
SV; Kogu ho.sre vo/i/f S. /unija in zakaj?
Dr. Heiga Mračnikar, (Piešerka): 4. maja sem voiiia Fredo Meissner-Biau. Do kandidata sociaiistične stranke dr. Steyrerja imam zeio kritične pripombe. Predvsem se mi zdi nevzdržno in nezasiišano, da Steyrer-jevi koroški strankarski koiegi Leo-poid Wagner in drugi - enako kot ovp-jevski Graff - podpihujejo antisemitizem. V svojem oportunizmu gredo žai še daije in se kianjajo bivšim SS-ovskim nacistom in trobijo v isti rog kot Haider, ko nasprotuje postavitvi spomenika žrtvam nacizma na Dunaju.
Kijub temu pa misiim, da bi bii dr. Waidheim kot najvišji predstavnik Avstrije še večja škoda za našo repu-biiko.
V zavesti, daje neveijaven gias gias za Waidheima, bom tokrat voiiia dr. Kurta Steyrerja.
Socialistična miadina za reformo stranke
„Tudi na Koroškem potrebuje sociaiistična stranka reformo", sta prejšnji teden v Ceiovcu poudarita predsednik koroške SJ Peter Kaiser in predsednik zvezne SJ Gerhard Mock. Stranka potrebuje spremembo poiitike še preko 8. junija! Rezuitat voiitev 4. maja sta označiia kot „opomin stranki, ki ga mora vzeti resno".
S tem staiiščem sta se miada sociaiista zoperstavila tudi predsedniku koroških sociaiistov Leo-poidu Wagnerju, ki je Sinowtzu in Steyrerju odgovorit, da koroški socialisti takšne prenove ne potrebujejo, ker je SPO že danes v vseh družbenih vprašanjih najnaprednejša siia.
Miadi socialisti, ki se morajo tudi v iastni stranki zeio potruditi, da prodrejo, zahtevajo od svoje stranke, da mora v bodoče boij močno upoštevati ukrepe na področju zaščite okoija, pri zaposlovanju žensk in miadine, prav tako pa tudi pri doseganju 35-urnega delovnega tedna. Miadi socialisti so prepričani, da je možno samo z okrepitvijo takšne poiitike odvrniti nevarnost „konzervativnega preobrata". ***
Sprememba sociaiistične poiitike kot jo zahteva tudi strankarska miadina bi prav gotovo oslabita tudi veter, ki trenutno piha v jadra svobodnjaškega Haiderja.
Hanzi Ogris (župan. Biičovs): Podpiram dr. Kurta Steyrerja, ki ga smatram za vrednega nasiednika dr. Kirchschlagerja. Ob teh voiitvah gre več kot kdaj poprej tudi za ugied naše države v mednarodni javnosti.
Prepričan sem, da bo dr. Steyrer skrbet za ugled in za sporazumevanje in mir v državi in da se bo zavzema) za dejansko enakopravnost vseh državijanov.
Lipej Kolenik (Čirkovče):	V
prvem kotu predsedniških voiitev sem voiii Fredo Meissner-Biau. Čeprav nisem čian SPO in ostro obsojam ravnanje vodiinih funkcionarjev koroške SPO, ki v šoiskem vprašanju prevzema pozicije KHD-ja, in se njeni funkcionarji družijo z bivšimi visokoodiikovanimi nacisti (Wagner prejšnjo soboto v Spittaiu), bom voiii tokrat dr. Kurta Steyrerja.
V Velikovcu je namreč dr. Kurt Waidheim na sovjem voiiinem zborovanju povedat, da je kot nemški vojak „izvrševai le svojo dolžnost" in „bra-nii domovino" (na Baikanu?). Kot žrtev fašizma in antifašistični borec smatram, da je ta njegova izjava za demokratično mislečega čioveka nesprejemljiva. Takšen človek ne sme postati predsednik Avstrije.
Skupina podpisnikov obeh narodnosti je naslovila odprto pismo Stey-rerju, v katerem pravi, da ga namerava voliti. Poziva ga pa, da javno zavzame stališče do politike koroškega vodstva SPO. Med drugim se naj distancira od antisemitskih paro) v „KTZ", predvsem pa se naj ogradi do dejstva, daje koroška SP prevzela stališča KHD v vprašanju ločevanja otrok. Ta poiitika getoziacije k dvojezičnemu pouku prijavljenih otrok nasprotuje voiji koroških Slovencev, demokratičnih sil ter pedagoških delavcev obeh narodnosti. Podpisniki pravijo dobesedno: „Pričaku-jertio od kandidata za najvišje mesto avstrijske repubiike. da svoje ravnanje usmerja v narodno avstrijskem smisiu, da se izreče proti manjšini sovražni politiki ločevanja na Koroškem. ki uspeva na nemškonacional-nih usediinah, in da se izreče za skupne razrede v skupnih šotah, za vzgojo k dvojezičnosti v dežeii z dvema narodnostima."
Med drugimi so podpisati: Tatjana Zeichen-Messner, Mira Šmid, dr. Marjan Jeien, Woifgang Burger, dr. Jože Messner, Andrej Mohar, Lotte Weinberger in Vida Obid.
Sedmojulijska zakonodaja
kaze svoj protimanjšinski obraz
V nekaj tednih bomo ..praznovali" sklenitev tistih prutimanjšinskih sklepov, ki jih še najbolje poznamo pod zloglasnim imenom sedmojulijska zakonodaja. Poleg tako imenovanega zakona o narodnih skupinah sta to še sklep o posebnem ugotavljanju manjšin ter sprememba manjšinskega šolskega zakona v tem smislu, da ravnateljem dvojezičnih šol ni več potrebna strokovna usposobljenost za dvojezični pouk.
Ta sedmojulijska zakonodaja seje v minulih desetih letih že neštetokrat izkazala kot skrajno restriktivna interpretacija in očitno diskriminacijska izvedba manjšinsko-zaščitnih določil avstrijske državne pogodbe in drugih mednarondih dokumentov. !n višek svoje ..naklonjenosti" manjšinam kažejo avstrijske oblasti s tem, da pri omenjeni zakonodaji najbolj dosledno upoštevajo in izvajajo prav tista določila, ki so manjšinam najbolj v škodo!
Posebno očitno se to zadržanje odraža pri vsakoletnem razpisovanju ravnateljskih mest na dovjezičnih šolah na Koroškem. Osrednji slovenski organizaciji sta proti takemu ravnanju sicer protestirali že v minulih letih, toda brez uspeha: na deželnem šolskem svetu so za proteste, opozorila in prošnje Slovencev slepi in gluhi! Le tako je namreč možno, da tudi pri letošnjih razpisih za namestitev ravnatelja v nobenem primeru ni naveden pogoj dodatnega učiteljskega izpita za dvojezični pouk - usposobljenost ravnatelja za poučevanje tako v nemškem kot v slovenskem jeziku je popolnoma prezrta.
Osrednji organizaciji sta to diskriminacijsko ravnanje tudi letos obsodili ter deželni šolski svet opozorili na zvezni zakon o delovnem pravu deželnih učiteljev, ki v § 48 posebej ureja tudi vprašanje zastopstva ravnatelja šole v primeru odsotnosti razrednega učitelja. ..Mnenja smo," pravita ZSO in NSKS v skupnem pismu „da mora imeti ravnatelj šole na območju veljavnosti manjšinskega šolskega zakona za Koroško dodatni učiteljski izpit iz slovenščine, ker sicer ne more zastopati odsotnega razrednega učitelja." Kajti v razredih, kjer so šolarji prijavljeni k dvojezičnemu pouku, ni možno kvalificirano zastopstvo brez dodatnega izpita iz slovenščine.
Zato slovenski organizaciji ponavljata zahtevo, da mora biti pri razpisovanju ravnateljskih mest na dvojezičnih šolah zahtevan tudi dodatni učiteljski izpit iz slovenščine, ker le tako usposobljen ravnatelj bo v primeru potrebe lahko zastopal razrednega učitelja tudi v smislu zakona o šolskem pouku, ki med drugim poudarja važnost, da en in isti učitelj poučuje šoloobvezne otroke na vseh stopnjah osnovne šole.
V Jugos!aviji so izvo!i!i nova vodstvena tetesa
V skladu s predvidenim vrstnim redom zastopanosti republik in pokrajin v vod-, stvenih telesih so v Jugoslaviji izvolili vrsto* novih vodilnih funkcionarjev.
Novi predsednik predsedstva SFRJ je postal Sinan Hasani, predstavnik Kosova in pripadnik albanske narodnosti, podpredsednik pa Lazar Mojsov, predstavnik Makedonije; njun mandat traja eno leto.
Konstituirana je bila nova delegatska sestava skupščine SFRJ s štiriletnim mandatom. Za predsednika je bil izvoljen fvo Vrandečič iz Hrvaške in za podpredsednika Nedjo Borkovič iz Kosova. Za predsednico zveznega zbora so izvolili Miku Gligorijevič-Takevo iz Makedonije in za predsednika zbora republik in pokrajin Milenku Bojanič iz Srbije.
Za novega predsednika zveznega izvršnega sveta SFRJ pa je bil izvoljen Branku Mikulič, ki skupaj s člani vlade prevzema funkcijo v težavnih gospodarskih in zapletenih političnih razmerah - dejstvo, da je v novi vladi enajst ekonomistov, je dovolj zgovorno.
Slovenci v Italiji so urgiraii v Rimu
Ker je vprašanje giobaine zaščite siovenske narodnostne skupnosti v Itaiiji ponovno obtičaio, je enotna delegacija Slovencev prejšnji teden obiskaia Rim, kjer jo je sprejel predsednik senata Fanfani. Predstavniki Siovencev so mu orisali položaj siovenske manjšine ter ga opozorili na odprta vprašanja, predvsem pa poudarili nezadovoljstvo, ker se je razprava o giobainem zaščitnem zakonu kijub neštetim obljubam ponovno znašla v stepi ulici.
Ob tej priiožnosti je deiegacija Siovencev obiskaia še vodstva poiitičnih strank, kjer je prav tako izrazita zaskrbijenost zaradi zaviačevanja. Predvsem pa so se slovenski predstavniki solidarno pridružili tudi skupni demonstraciji vseh jezikovnih manjšin v Italiji, kjer so v številnih jezikih terjali uzakonitev določil, ki bi bile podiaga za šolske in druge ukrepe v prid ohranjanja jezikovnih manjšin.
NAČRT! ZA DVOJEZtČNO ŠOLSTVO NA KOROŠKEM
Okrajni nadzornik Wiege!e:
„Pomožni učitelj namesto asistenčnega"
Prav v dneh, ko je KHD predstavlja! svoj šoiski „model", sem se najavi) pri okrajnem nadzorniku za dvojezične ljudske šoie Wiege!eiu, da bi zvedei, kaj meni o perspektivah dvojezičnega pouka na Koroškem. Najprej je Wiegele izjavii, da je proti modelu ..asistenčnega učitelja" in da namesto tega prediaga pomožne učiteije. Pri tem naj bi morai imeti razredni učiteij izpit iz slovenščine, pomožni učiteij pa bi bii lahko tudi brez tega izpita. Seveda meje takoj zanimalo, kako si Wiege!e predstavlja tak dvojezični pouk -in predstavil mi ga je:
„Sem za skupno šolo, sem proti vsaki ločitvi, sem torej za skupni pouk. Za moj model pa potrebujemo dva učitelja: poleg razrednega še pomožnega učitelja. Pouk poteka potem v skupnem razredu: v prvi polovici ure skupno - v nemškem jeziku, nato pa gredo tisti, ki so prijavljeni k dovjezič-
nemu pouku v zadnji del razreda, kjer jim razredni učitelj posreduje snov v slovenščini, medtem ko pomožni učitelj dela z ostalimi otroki v nemščini naprej. To naj bi veljalo na primer v 1. razredu za 12 ur (7 ur nemščine / slovenščine, 3 ure stvarnega pouka in dve uri računanja." (glej tudi skico).
Po tej obrazložitvi Wiege!eje-vega ..modela" mi je najprej vzelo sapo. Nato sem ga vprašal, kaj bi bilo potem z ..utrjevanjem snovi", kakršno predvideva splošni učni načrt za drugo polovico ure, vprašal pa sem ga tudi, če ne vidi v tem nevarnost, da se kvaliteta pouka za k dvojezičnemu pouku prijavljene otroke poslabša. Najprej je to zanikal, kasneje pa le priznal: „Včasih bi se to morda lahko zgodilo, toda treba je uvideti, da je to edini možni odgovor na zahteve FP in KHD. Tako bi zagotovili vsaj skupni pouk v skupnem razredu."
„Os!ovska ktop" za prijav!jene?
Tej ..argumentaciji" se nikakor ne morem pridružiti. Spomnim se tega, da imajo starokopiti učitelji še danes navado, da posadijo „po-redneže" v ..oslovsko klop", ali pa jih postavijo s hrbtom obr-
njene proti razredu v kot. In utrdi se mi ta vizija, čim bolj razmišljam o tej ..varianti" šolskega nadzornika Wiegeleja. Posledica takega modela bi bila, da se za k dvojezičnemu pouku prijavljene šolarje ne ib poslabšala samo kvaliteta pouka, temveč da bi morali obrniti sošolcem hrbet, ko bi jih med
poukom presajali učitelji na ..oslovsko klopi".
Tako bi bil tudi „model" strokovnega nadzornika za dvojezični pouk na ljudskih šolah le korak k uničenju dvojezičnega pouka. In kot tak je za vse, ki si prizadevajo za skupni dvojezični pouk, nesprejemljiv.
Andrej Mohar
prva polovica ure
Načrt
druga polovica ure
	' tabla 2 ED DE	nadzorntka Wiegeteja:	1 1 ! tabla 2	^
O O * o o		O	o	o o
i— ED a		! -D rn
oo o o o *		o O o o o
1— ED! . * O O O	O		1 - ! o oo	o
-J ! J	obrazložitev:			t
*	a -	^	tabla 1	* prijavljeni otroci O neprijavljeni otroci H razredni učitelj D pomožni učitelj	D tabla 1
Umetniški svet Ernsta Arbeitsteina
Čeprav je Ernst Arbeitstein sli-kar-samouk, ima za seboj že več kot petdeset razstav, kar najboij zgovorno potrjuje njegovo resno umetniško prizadevanje. Prejšnji torek se je Arbeitstein spet predstavi! javnosti: v knjigarni „Mohorjeva" je dv. sv. dr. Pavei Apovnik odpri razstavo njegovih del. V prvem delu razstave gre za maio retrospektivo, zaokroženo podobo Arbeitsteino-vih siik s kmečko motiviko; seveda tu gre tudi za nova dela, vendar z isto umetniško govorico.
Povsem svež in zlasti bolj samosvoj je Arbeitstein v drugem delu razstave, kjer prikazuje svoje novejše stvaritve. Tu gre za senčne igre-figure, kijih umetnik postavlja
v svet domiselnih barvnih kompozicij in jim na ta način daje poseben magičen izraz, ki gledalca spodbuja tudi k razmišljanju o umetnikovi
izpovedi. Kljub temu sp Arbeitstei-nove slike dekorativne in bodo gotovo našle tudi številne ljubitelje, ki jih bojo z veseljem nameščali v svojih stanovanjih. Želimo, da bi Arbeitstein v tej smeri delal naprej, saj dejansko pomeni velik premik v njegovi izpovedi - in tudi slikarski tehniki. Razen tega Arbeitsteinove slike niso drage (njihove cene se sučejo od dva in pol do tritisoč šilingov), zato priporočamo, da si ljubitelji likovne umetnosti razstavo ogledajo - in tudi kaj kupijo.
Kulturni del po odprtju razstave je tvoril literarni nastop pesnika Heina Fischerja in pisatelja Wil-helma Pevnyja; brala sta v okviru „Koroške vigredi".
Natečaj !irike skupine 508:
Cvetka Lipuš med dobitniki
Že drugič je beljaška skupina 508 priredila literarni natečaj za mlade pisatelje. Letos so razpisali natečaj hrike, ki je imel zelo dober odziv, saj se ga je udeležilo 85 avtorjev in avtoric. Iz kroga teh pa je žirija, v kateri so sodelovali Hans Gigacher, Bernhard C. Bunker in Gustav Januš, izbrala štiri dobitnike nagrad:	literarno
nagrado mesta Beljak je dobila Andrea Wieser, pospeševalno nagrado Banke za Koroško in Štajersko Cvetka Lipuš, delovno štipendijo iste banke Gerhard Moser, delovno štipendijo založbe DRAVA pa Rupert Henning.
Kakor lani je tudi letos založba DRAVA prispevala važen doprinos: v desetih dneh je založila knjigo „spu-reneinwarts", v kateri je natisnila prispevke 24 udeležencev tega natečaja. S tem je nudila že drugič mlademu literarnemu naraščaju prvo objavo v knjižni obliki. Vsekakor dej-
začetnikov nikakor ne more biti tako izpiljena, da bi bilo mogoče govoriti o dodelanem liričnem konceptu. Vsekakor pa je zbirka „spureneinwarts" zanimiva in je vredno, da si jo človek ogleda - vsaj zato, da spozna, da ima tudi mladina svoje probleme, ki se jih trudi reševati - ali pa vsaj nakazati. In še nekaj dokumentira ta natečaj: dejstvo namreč, da se z literarnim naraščajem vse premalo ukvarjamo. Pa
stvo, ki ni samo po sebi umevno, založ- tudi uradne ustanove tega ne delajo.
niška dejavnost, posnemanja.
ki bi bila vredna
Ocenjevati kakovost posameznih prispevkov bi bilo mučno - morda včasih tudi krivično. Preveč drobnih pripomb bi bilo, saj lirika literatov -
Eden izmed nagrajencev, Gerhard Moser, je pravilno povedal: „Zna-čilno je, da je to iniciativo sprožila tako imenovana svobodna skupina -svobodna pomeni tu najbrž svobodo od tistih, ki dajejo denar, saj ga skupina nima."
Kulturno pismo M Manbora
Pred skupščino Zveze pisateljev Jugosiavije
Maribor ho o^2. do 4. /Mm)'# sprejel v goste pisatelje iz sesti/; /agos/ovatts/nT: repahiiL in oiteA po Ara/it:. Zhraii se itodo t;a reda; iettti sAupsčit;;, da id spregovorili o svo/em dela irt izvolili novega predsednika Zveze pisateljev Jagosiavi-je. Kot je znano, šo se v jagoslovansAem tiska zadnje mesece razvnele ostre polemike v zvezi z MaMragoa; Ba/atovičem, ki ga sr&sko drastvo predlaga za novega predsednika Zveze. Slovensko drastvo in se tri repabliska oziroma pokrajinska drastva se z njegovo kandidataro ne strinjajo. Bniatoviča očitajo, da ne razame in ne spošfaje nacionalni/; jezikovni/; in kaifarni/; posebnosti ter da se zavzema za centralistično vodenje pisateljske zveze. Letos je bilo na vrsti srbsko pisateljsko drastvo, da predlaga svojega predstavnika za predsednika zveze. Po pravila so bili taksni predlogi doslej sprejeti brez posebnih pomislekov. Prvič se je torej zgodilo, da je neka atečena proce-dara naletela na rešet; odpor. Lahko bi rekli, da je prišlo do preloma z atečenim političnim obnašanjem - resda v sjeri
kaitare, a prav ta je posebno občatljiva.
V Maribora se bo razprava o kandida-tari Baiatoviča najbrž nadaljevala z vso ostrino, vendar je zelo verjetno, da ne bo izvoljen in da bo Zveza pisateijev ,/ago-siavije v naslednjem mandatnem obdobja imela kolektivno vodstvo.
/Vaj bo tako ah' dragače, Maribor se pripravlja na sprejem svojih pisateljskih gostov, ki jim bo izrekel dobordošiico novi predsednik mestne .sk;;/MČ;'ne Lmii Pomažič. Že 2. janija se bo v mesta ob Dravi sestalo predsedstvo Zveze pisateijev .iagosiavije, svečani začetek skap-sčine pa bo d. jamja 1956 v mariborskem Doma dražbenih organizacij. Prvi dan bodo pisatelji razpravljali o /ago^iovaa-skih književnostih danes. Glavna reje-renta bosta danko Kos iz L/ahl/aac in S veta Lakič iz Beograda.
Dragi dan bodo pisatelji obravnavah spremembe svojega statata in volili predsednika zveze pisateijev 7ago^iav;)'e. V časa skaposčine bo poskrbljeno za spremljevalne kaitarne prireditve. Pisatelji si bodo lahko ogledali kabaretno
izvedbo poezije Ervina Pritza „Eiear de Marie" na malem odra Slovenskega narodnega gledališča. Univerzitetna knjižnica v Alaribora bo pripravila razstavo knjig mariborskega pisateljskega kroga, Mariborska knjižnica pa bo s posebno razstavo prikazala, kaj vse Slovenci prevajamo iz jezikov dragih jago-siovanskih narodov in narodnosti. L dvorani Botovža bodo priredili literarni večer, na katerem bo nastopilo kar šestnajst pesnikov - iz vsake repabiike in pokrajine po dva. Za zadnji dan je v načrta izlet v Slovenske gorice in Gornjo Badgono. Pisatelji se bodo astaviii v Gradišča, nekdanji Sveti Projici, ki je povezana z znanimi imeni slovenske književnosti.' z dvom Brnčičem, Lojzom Kraigherjem in Ivanom Cankarjem.
Glede na dolgotrajne polemične razprave, ki so nekatera vprašanja /ago^io-vanskih pisateijev približale najširši javnosti, pričakajejo, da bo skapščino Zveze pisateijev dagosiavije v Maribora spremljalo rekordno število časnikarjev.
Stavko Jug
Hanzi Artač in njegov svet metodij
Pravkar je te dni izšla že težko pričakovana kaseta Artačevih metodij oz. pesmi z nastovom ..Pozdravi". Pesmi pojejo nam vsem dobro znani in kvatitetni sotisti iz Stovenije: Oto Pester, Meri Avsenak in ženski tercet „Strune" ob spremtjavi profesionatnih gtasbenikov. Besedita so prispevati: Hanzi Artač, Mitka Hartman, Franc Merkač in Marjan Stare. Prikupne aranžmaje pa je vsem pesmim dodat pionir stovenske zabavne jazz gtasbe in komponist fitmske gtasbe evropsko znani in priznani aranžer mojster Bojan Adamič.
Kaseta je izšla ob sodelovanju RTV- Zato je čisto jasno da so poteg koro-Ljubljana, turističnega podjetja Car- ških slovenskih zborov in ansamblov
trans in celovške Mohorjeve. Kasete pa Vam bodo na voljo v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu, kakor tudi v Sloveniji.
Opozarjamo, da je pesem ..Silvija" ki je osvojila srca Koroških poslušalcev kakor tudi poslušalcev preko naših meja, ki vodi hitparado stovenskega radia v Celovcu posneta prav na tej kaseti. Seveda na njej pa boste tudi
Vidno dobro razpotoženi so biti pri snemanju Artačevih pesmi od teve na desno: Hanzi Artač, Oto Pestner, Meri Avsenak in mojster Bojan Adamič
našli uspešnico „Ob reki Dravci", za katero je Hanzi Artač dobil na štever-janskem festivalu narodnozabavne glasbe leta 1979 prvo nagrado.
Vprašali smo mojstra Adamiča, kaj on pravi o Artačevih skladbah:
„Pesmi Hanzija Artača imajo nekaj privlačnega, česar še nisem poznal. Niso bile banalne, bil je lušten tekst, vlekle so na narodno pesem, niso pa bile tistega stila, ki je ali omledno sentimentalen ali pa udaren, v tistem smislu, ki se meni včasih zdi banalen. Zdele so se mi prisrčne, od srca narejene, v stilu, ki ga nismo nikoli poznali".
Bojan Adamič uvršča Artačeve pesmi nekje med umetno pesmijo in narodno zabavno glasbo, o obsegu pa meni, da je zelo širok in za pevce zahteven. Sodelovanje Artača in Adamiča pa je pomembno tudi zato, ker koroški Slovenci poleg narodno zabavne glasbe in zborovskih pesmi skoraj nimamo glasbe z orkestralno spremljavo. Zato je Bojan Adamič tudi dejal: „Artač naj se v tem, kar misli, še več upa! Glavni problem, tistih ki ustvarjajo je, da premagajo dvom in strah. Tega Slovenci ne delamo prav lahko. Smo tukaj vedno malo vezani. Sami se vežemo, ne drugi nas!"
Kakor zgleda so Adamičeve besede Hanzija Artača moralno podprle, vzbudile, dale mu veselje za nadaljne delo, obenem pa se je stem tudi več upal. Stem je dokazal da zna pisati tudi popevke ne samo zborovsko glasbo. Čeprav nekateri učeni glasbeniki na Koroškem ne vedo v kateri predal spada.
Vprašali smo tudi pevce: Otona Pestnerja. Meri Avsenakovo in tercet „Strune", kaj menijo o Artačevih pesmih. Bili so vsi enega mnenja:
„Artačeve pesmi grejo v uho, so prisrčne in lepe. Samo to kar pride res iz srca ima bodočnost in v teh pesmih človek to čuti in to nam je všeč".
posneli Artačeve pesmi tudi: Nam na Koroškem še vedno v lepem spominu in jih vedno znova radi poslušamo -mešani študentski pevski zbor Kamnik, ter moški oktet ..Prijatelji Koroške", ki ga vodi skladatelj, profesor Samo Vremšak. Še ni dolgo odkar je izšla pri založbi Drava prva Artačeva pesmarica „Ob reki Dravci". O Han-ziju Artaču kot kreativni osebnosti je na predstavitvi tudi tam spregovoril skladatelj in docent na Glasbeni akademiji v Ljubljani prof. Samo Vremšak in dobesedno dejal:
„Artač je ljudski skladatelj. Tako se nam kaže kot redka poljudna skladateljska osebnost, ki je v današnjih zmedenih časih vendarle še sposobna večje odmevnosti v srcih širšega poslušalstva".
Dvorni svetnik dr. Pavle Zablatnik pa je na predstavitvi dejal:
„Hanzi Artač in Milka Hartman sta si podala roko". „Dva koroška kulturna samorastnika, sta si podala roko za skupen načrt. Pesnica je ponudila svoje poezije, skladatelj pa je le-tem vdihnil svoje melodije in ustrezno harmonijo".
Pesmarica je neke vrste umetniška „zaroka" - delo dveh ..zaljubljencev" v lepoto slovenske besede. Med obema samoraslima umetnikoma je skoraj pol
Mtfi	to Oto	Pc„t, p-toO
stoletja starostne razlike. V glasbi in pesmi pa sta si edina in ustvarjata že nekaj let nove pesmi in melodije, ki sodijo gotovo med najlepše, ki jih je zmogel naš narod na Koroškem.
Novi list iz Trsta pa je o pesmi „Ob reki Dravci" tole zapisal:
..Spominjamo se na primer, kako so jo z navdušenjem peli skavti in skavtinje na skupnem taboru-jamboreeju, ki je bil pred dvema letoma v Globasnici. Od tam, od reke Drave sojo prinesli na obale Jadranskega morja, danes ni skavtskega srečanja ali veselice, da ne bi peli te pesmi. Tudi na obali lepe Vide torej pojemo o kralju Matjažu, kf naj se zbudi".
Na koncu pa lahko rečemo, da je Koroška dežela, posebno pa slovenski narod na Koroškem, kakor sploh občina Železna Kapla, lahko ponosna na človeka ki ga ima v svoji sredi. Nam pevcem in pevkam ki pojemo njegove pesmi, pa samo še preostane da zaželimo skladatelju iz pod Obirja - Han-ziju Artaču še mnogo lepih navdihov v svojo lastno srečo in v korist slovenskega naroda na Koroškem.
Raziskovalci Ivan Grafenauer, Tine Logar in drugi vidijo v tem dejstvu dokaz za obstoj posebnega slovenskega predstandardnega koine-ja, kakršen se je oblikoval v zvezi s staro karantansko državo za javno nastopanje in se potem bolj ali manj nespremenjen ohranjal vse do časa tiskanega slovstva. Vse do tega časa lahko sledimo tudi nekaterim kulturnozgodovinskim pojavom, ki takšno tezo podpirajo: do začetka 15. stoletja so ustoličevali koroške vojvode po starem slovenskem obredu (pri tem so prepevali zelo staro ceremonialno pesem in ponavljali enako star dialog); slovenščina je bila eden od etabiiranih jezikov na marsikaterem evropskem dvoru, tudi pri Habsburžanih (npr. tako imenovani ..lovski jezik"); eden prvih rektorjev dunajske univerze je bil Leonhard de Car-niolia, Herman de Carinthia Scla-vus pa je bil sredi 12. stoletja eden največjih astronomov, filozofov in učenjakov sploh, kot prvi je na španskih-saravenskih univerzah prevajal koran v latunščino) itd. -Na kratko je mogoče zaključiti: različna dejstva in okoliščine kažejo, da je bila Koroška tisoč let po naselitvi s Slovenci osrednje slovensko
ozemlje, pol tisočletja upravno in kulturno središče, potem še pol tiso letja kulturno središče. To seveda pomeni, da je tu slovenska identiteta pognala svoje najstarejše in najgloblje korenine in da je zavest o tem - artikulirano ali neartikulirano - globoko vsajena v slovensko mentaliteto.
Vendar je ves tisti čas resnična središčnost celovške kotline za slo-
rega oblastvenega središča, se je stara slovenska osrednja pokrajina definitivno spremenila v obrobno.
Zato tudi ne more biti prav nobeno naključje, da stopijo Slovenci v čas tiskane knjige sredi 16. stoletja z rodovi piscev iz novega središča, iz Ljubljane, njene okolice in z Dolenjskega. Ti so v tisk pripeljali svojo domačo besedo, ljubljan-sko-dolenjsko (Trubar, Dalmatin,
skega slovstva; Trubar ogovarja vse Slovence, ne samo prebivalce Kranjske, in misli, ko našteva slovenske dežele, na prostor in na meje stare velike Karantanije izpred 500 let; tudi skupno poimenovanje Slovenci je njegovo). Slovenski protestantski pisci s Koroške (predvsem iz družine Fašanek) niso za takratno slovensko književnost kaj prida pomembni, vendar se Koroška
Dr. Matjaž Kmecl
2
Stovenska javnost in siovenski koroški avtorji
venski svet vztrajno, čeprav pogosto komajda opazno, slabela in izginjala: med drugim zaradi preprostega dejstva, da se je Koroška v nekaj stoletjih znašla na severnem robu slovenskega ozemlja; področje severno od nje so namreč Slovenci, vajeni vzhodnih in siceršnjih ravnin, kolonizirali na redko, predvsem alpske doline; zato so se med nje razmeroma zgodaj začeli priseljevati Tirolci in Bavarci. Do 14. stoletja se je kompaktna nemško-sloven-ska etnična meja utrdila le kakšnih 15 km severno od Celovca, nekako v višini Osojskega jezera. Ker je medtem presahnila tudi moč sQt-
Bohorič, Krelj in drugi, s prvo tiskano knjigo leta 1550/51, s prevodom in natisom biblije 1584). Stari ..koroški" jezikovni standard je očitno že preveč oslabel, bil je premalo uporabljen, prestarinski, preveč na posamične redke obrazce omejen, že zelo golgo mu je manjkala avtoriterna opora oblastvenega središča. Vendar je tudi tem novim slovstvenim prizadevanjem ostalo nekaj, kar ni moglo izhajati iz regionalne, delne, deželne mentalitete, temveč le iz zelo stare tradicije, ki ni mogla biti ljubljanska. To je bila zavest o razsežnejši, skupni veljavnosti slovenskega protestant-
vkjučuje v skupno slovensko protestantsko literarno gibanje z veliko samoumevnostjo; vanj je prinašala kot dragoceno logiko zavest vseslovenske razsežnosti.
Nekdanja osrednja kulturna vloga koroškega prostora za Slovence se je po značilni zgodovinski logiki spet za kakšnih sto let aktualizirala v času evropskih mladonacio-nalnih gibanj od srede 18. do tretje četrtine 19. stoletja. - Zadeva se je v evropskih razmerjih začela, kot je znano, v gospodarsko, prometno in družbeno najbolj razvitem evropskem predelu, v Angliji oziroma na
zahodnem robu kontinenta, potem pa je kot nekakšen revolucionaren, civilizacijski in mentalitetni val koncentrično prodirala v preostali evropski prostor. Po banalni geografski logiki je od slovenskih ozemelj zajela najprej Koroško: tu so že sredi 18. stoletja začele živahno delovati skupine slovenskih izobražencev pa tudi - kar je še posebej zanimivo - polizobraženih kmetov z lastnimi tiskarnami, tu se je nekaj desetletij kasneje artikuliral mlado-nacionalni politični program etnično ..združene Slovenije", z njim v zvezi se je razvila sodobna slovenska politična publicistika neposredno po avstrijski meščanski revoluciji 1848 je bila v Celovcu ustanovljena prva slovenska ljudska založba Mohorjeva družba (1852), ki sije do prve svetovne vojne uspela nabrati okoli 100.000 naročnikov (po plebiscitu 1920 je emigrirala, pustila vse premoženje, tako da se ni nikdar več „pobrala"); sočasno je glavni organizator in programator Mohorjeve družbe Anton Janežič začel v Celovcu tiskati prve slovenske literarne časopise za izobražence oziroma meščansko publiko (1851 Slovenska bčela, 1858 Slovenski glasnik).	(sc uacial/a/r)
/
KuMumo življenje pod Jepo
Meseca maja se je poteg neod-točenih državno-predsedniških votitev zgodito tudi še to in ono v Ločah. Ne dogodki, ki bi pretresti svet, marveč dejavnosti domačega društva ter gostovanja pevcev iz Cetovca.
8. t.m. smo društveniki ponoviti tanskotetno kolesarsko turo iz Loč, preko Ledine, Reke, Rože-ka, Loge vasi, Škofič do Hodi-škega jezera; od tam preko Ribnice ob Vrbskem jezeru po južni cesti mimo Vrbe in nazaj v Loče. Progo, okoti 50 km so vsi udeleženci, med njimi tudi osemtetni Kristi Wrolich in dve teti starejši Marjan Kargl, ktjub dežju in hladnemu vremenu v redu prevoziti. Za mtada dva je bit to, pod danimi razmerami te nekotiko prevetik napor in tako jima gre še posebno priznanje.
19. maja je bit nato pohod v Rute. Okrog 30 tjudi - od dojenčka do že minulega sedemdeset-tetnika je bito zastopano vse. Kar je še posebno razveseljivo, tudi dosti mladine. Rojeni Rutarjan Neček Taupe je vedet povedati marsikaj zanimivega iz preteklosti teh gorskih krajev, dopotnje-vat ga pa je še dobri, rutarski poznavalec Tonček Urschitz. Kar začetka smo se ustaviti na gostoljubni Mikulovi domačiji in se spomniti nacističnih žrtev te hiše;
Letos obhaja meteorološka postaja na Sonnbticku (3106 m) 100-tetnico svojega obstoja. To je bit tudi povod, daje dr. Reinhard Bohm od centratnega zavoda za meteorotogijo in geodinamiko na Dunaju za to priložnost napisat knjigo „Sonnbtick", ki jo je pred nedavnim osebno predstavit v Cetovcu.
Najvišja stalna zasedena vremenska postaja v Evropi na Sonnbticku je pred nedavnim dobita novo moderno zgradbo, v kateri opravljajo štirje meteorotogi -dva Korošca in dva Salzburžana -svojo težko službo.
domoljubov, ki so končati v taborišču smrti odnosno pod izdajat-sko kroglo. Mtadi gospodar Joži je postregel z izvrstnim moštom in nas dobro okrepčat za nadatjnjo pot. Triessnigova Ani pa je med kratkim počitkom zatagala naše lačne žetodce s „svinjskimi'' dobrinami - domačo satamo in zaseko, za počez pa še kapljico bistrega. Na Majrofe smo izvedeti za posebnost, da farna meja med Ločami in Štebnom gre naravnost skozi vežo - jedilnica in sptanica sta torej v različnih farah. Mato naprej, na nekdanjem Žagarjevem je menda prenočevat 'sam Primož Trubar. Mimo bivše hiše petje namreč pot na Jepco in naprej na Kranjsko. Po njej naj bi bili potovati protestantje v Nemčijo. Dalmatinova biblija, ki se je bita tu našta, to domnevo v precejšnji meri potrjuje. Še dosti smo slišati o rutarskih mlinih in žagah, ki jih je bilo nekoč vse polno. Le redke razvaline danes še pričajo o njih. Tudi rutarska cerkev, ki so jo menda zgradili nemški priseljenci iz Porenja ima svojo razburkano zgodovino. V 15. stol. sojo požgali Turki, v plebiscitni dobi pa Heimwehrovci in prav letošnjega septembra bo praznovala 500 letnico prvotne obnove in blagoslovitve. Preobširno bi bilo navajati vse štorije in posebnosti,
izredne zasluge za razvoj in razširitev meteoroloških opazovanj in merjenj v srednji Evropi ter za raziskave nekaterih meteoroloških problemov. Zgradbo pa je s svojimi knapi postavil legendarni posestnik zlatih rudnikov Ignaz Rojacher, ki je malo nižje pod Sonnblickom ime! svoje zlate mine. Pri predstavitvi knjige ..Sonnblick" je bilo samoumevno mnogo vprašanj, kako so meteorologi na Sonnbticku registrirali nedavno reaktorsko nesrečo v Černobilu v Sovjetski zvezi. Namesto običajnih 10 do 12 mikroremov, so jih tokrat namerili kar okoli 200. Medtem časom
ki smo jih zvedeli - tajnik Joško jih je delno posnel na video-trak.
22. majnika pa je v Ledincah gostoval mešani pevski zbor „Ja-kob Petelin - Gallus" pod vodstvom Jožeta Ropitza. Trodelni program je obsegal domovinske, Marijine in narodne pesmi. V povezavo vpletene pa so bile še pesmi goriškega slavčka. Simona Gregoričiča. Razveseljiva je bila dobra udeležba koncerta, saj je prireditev sredi tedna le nekam nenavadna za podeželjskega človeka; še posebno v tem letnem času; ko je delo na polju v pravem razmahu. Ubrano petje je bilo užitek poslušati in nikomur ni bilo treba biti žal, da je prišel. Enkrat večje tudi publika potrdila, da so ji narodne pesmi najbolj pri srcu. No in slednjič je 25. maja zaključila še pokušnja mošta pisano paleto prireditev, toda o tem poročamo na drugem mestu.
F. C.
Betšak
Da ne boste misliti, da se pri nas na piiberškem dogajajo samo žaiostne stvari, vam danes poročamo o veseiem dogodku.
Mtadi gospodar Ditmarjeve domačije Jože Štefan in njegova izvotjenka Nežka Karničar sta pred kratkim v šmarješki cerkvi stopita pred poročni ottar in si obtjubita večno zvestobo za skupno pot. Po cerkvenih obredih sta se ženin in nevesta podata z „ojsetarji" k Jurju, da tam nadatjujejo in praznujejo poročno stavje. Razpotoženje „ojsetarjev" in dobra kuhinja sta bita vzrok, da je veseti in prijetni dogodek vetiko prehitro poteket. Vračati smo se zadovotjni domov v prepričanju, da bo Ditmarjev rod srečno in ktjubovatno proti vsem krivicam, živet tudi v bodoče tod in da bo skrbet za to, da se ohrani podedovana zemtja in stovenska beseda.
Mtademu paru žetimo srečo, zdravja in družinsko harmonijo, da bo njuna živtjenjska pot ravno tako tepa in svetta, kot je bit njun poročni dan.
ikej
100 tet meteorotoške postaje na Sonnbticku
Ve!iko priznanje hotelirju Antoniču
Hotetir Miha Antonič z Oskarjem v roki
Presenetljivo vest je kratko pred binkoštmi sprejel hotelir Miha Antonič z Reke pri Šentjakobu. Italijanski center za pospeševanje svetovnega gospodarstva (C.I.P.E.M.) ga je izbralo za ..Svetovni oskar za turizem '86". To izredno priznanje podelujejo CIPEM hotelom in turističnim podjetjem, ki so si razlužili mednarodno pozornost.
Da pri tem priznanju ne gre za vsakodnevno zadevo je razvidno že iz dejstva, da žirijo sestavljajo trgovinski in turistični strokovnjaki iz 14 držav, med drugim tudi iz Amerike in Sovjetske zveze. Letos je Svetovni
Železna Kapla
V	petek 23. maja je lovski pevski zbor Železna Kapla obhajal 10-let-nico svojega obstoja in priredil koncert, katerega so poleg domačega lovskega zbora oblikovali tudi lovski pevski zbor iz Medvod in Podjunski rogisti. O tem pomembnem pevskem jubileju je govoril predsednik zbora Erni Župane in med drugim povedal, da ga vodi Joško Wrulich, prej pa ga je vodil Vladimir Prušnik ter izrekel obema zahvalo. Kulturni spored je popestril tudi Franc Jožef Smrtnik z recitacijo pesmi Tončija Haderlapa. Povezavo je lovsko dovtipno in suvereno opravil Poldi Cvelf.
V	imenu Kluba prijateljev lova je jubilante pozdravil in čestital predsednik Mirko Kumer, prav tako pa sta pozdravila in izrekla čestitke predsednik SPZ Tomaž Ogris in zastopnik KKZ Nantej Olip.
oskar za turizem prejelo 54 odlikovancev, od teh sta bila samo 2 iz Avstrije. En odlikovanec pride iz Zvezne republike Nemčije, 3 iz Švice, ostali pa iz Malte, Italije, Španije, Francije, Belgije, Grčije, Sovjetske zveze itd.
Za hotelirja Miho Antoniča je bila podelitev odlikovanja na binkoštno nedeljo v Rimu velik dogodek, saj so mu sedaj mednarodno potrdili, da odgovarja njegovo podjetje merilom prvovrstnega mednarodnega turizma. Zanimivo pa je še to, da je nagrado prejel ob 25-letnici CIPEM. Prav tako pa je že sedaj treba omeniti, da bo hotelir Antonič s 1. avgustom praznoval 30-letnico samostojnega gostinjskega obratovanja. Leta 1956 je namreč prevzel iz očetovih rok majhno gostilno, ki je obsegala 4 gostilniške mize in ki je bila odprta samo v sobotah in nedeljah.
IZLET V BEOGRAD
Zveza koroških partizanov vabi na enodnevni iziet v Beograd z [etatom. Obisk Hiše cvetja, Avate in drugih zgodovinskih krajev.
Prosimo, da se prijavijo najprej vsi tisti, ki so se udetežiti izteta že pred tremi teti, ki pa na žatost ni uspe), zaradi tega bodo imeti sedaj ugodnejše pogoje.
Točen datum in ceno bomo objaviti v prihodnji števitki Stovenskega vestnika. Prijave prosimo na nastov: Zveza koroških partizanov Cetovec, Tarviserstr. 16, tet. 5143 (X).
Zveza koroških partizanov
VABILO
Odbor šotske skupnosti na Zvezni gimnaziji za Stovence v Celovcu priredi v nedeljo 1. junija 1986 ob 14.30 uri v veliki dvorani Doma sindikatov v Celovcu
Šo!sko
akademijo
ob 110-letnici Cankarjevega rojstva pod geslom Naša kultura -bogastvo bogatega
Na sporedu so glasbeni in literarni prispevki
Kot gostje nastopajo Mešani zbor ter tamburaši SPD „Zar-ja" iz Železne Kaple in Obirski ženski oktet SPD ..Valentin Polanšek" z Obirskega Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji za Slovence
Idejo za zgradbo vremenske se je to število k sreči že znižalo na postaje na Sonnbticku pred sto 20 mikroremov in se še stalno zmleti, je dal J. Hann, mož ki ima žuje.
Zveza koroških partizanov
Šestdnevno tradicionatno potovanje po svetu
Zaradi votitev zveznega predsednika 8. junija smo pretožiti naše poto- . vanje, tako da se odpetjemo v nedeljo 8. junija 1986 in ne v soboto, kot smo prvotno nameravali. Vsak sopotnik naj si vsaj pet dni pred volilnim terminom na svoji občini (Celovčani na magistratnem oddelku. Kump-fgasse 20) priskrbi volilno karto (Wah)karte), da bomo votili na mejnem prehodu na Ljubelju.
Spremenjeni spored potovanja je stedeč:
8.	6.1986 (1. dan): Podjuna - Celovec - Ljubljana - Kočevje - Delnice -Bakar - Jadranska magistrala do Zadra - nastanitev v hotelu ..Zagreb", kjer bomo stanovali do 13. junija, na bazi potpenziona (zajtrk in večerja)
9.	6. 1986 (2. dan): Izlet z avtobusom v Šibenik in k slapovom Krke -vožnja v notranjost dežele do Knina in povratek preko Obrovaca v Zadar.
10.	6. 1986 (3. dan): Izlet z ladjo na kornatske otoke, cel dan. vključen aperitiv in kosilo na ladji
11.	6.1986 (4. dan): Vožnja z avtobusom preko Nina, starega škofijskega sedeža in preko mostu na otok Pag do Novalje in povratek v Zadar.
12.	6.1986 (5. dan): Prosto za ogled mestnih znamenitosti ter nakupovanje - po žetji krajši iztet z avtobusom v okolico ali kopanje v morju
13.	6. 1986 (6. dan): Po zajtrku vožnja proti domu preko Udbinc - Plit-vičkih jezer - Karlovca - Zagreba - Celja - Dravograda - Podjune v Celovec.
Cena celega aranžmaja je 2.980 šil. za dvoposteljno sobo, za enoposteljno sobo je treba doplačati 250 šilingov.
Pismene prijave na Zvezo koroških partizanov. 9020 Klagenfurt/Celo-
vec, Tarviserstr. t6 ali po telefonu: dopoldne 0 42 22/5) 37 52. popoldne
59 37 74.
Prireditve
SELE-BOROVNICA
KONCERT Rož - Podjuna
v soboto 7. 6. 1986 ob 20.00 uri pri Trklu Nastopajo: Ansambel ..Fantje z vseh vetrov" iz Novega mesta z humoristom Marjanom Roblekom, nadalje MePZ iz Sel. dekliški zbor iz Sel. družina Moschitz iz Šentjanža, vokatni kvintet iz Šentlipša, trio Toni Mak, trio Pavtič (Obirsko) in obirski vižarji - nato ptes!
Prireditelj: Alpski klub Obir
CELOVEC
RAZSTAVA SLIK Ernsta Arbeitstetna
v Mohorjevi knjigarni je odprta do 7. junija t986
BtLČOVS
KONCERT suškega okteta
v soboto 31. maja t986 ob 20.00 uri v avli ljudske šote v Bitčovsu.
Sodeluje tudi Mladinski pevski zbor Bil-čovs.
Prireditelj: Stovensko prosvetno društvo ..Bilka" v Bitčovsu.
Starši iz okoticc Gtinj - pozor!
Vsako sredo je med 15.00 in 16.00 uro pri Cingelcu na Trati OTROŠKA URA za otroke med četrtim in osmim tetom Otroška skupina Cingete
GALERIJA ROŽEK Razstava Karla Vouka je odprta do 15. 6. t986. ob petkih, sobotah in nedeljah od 15. do 18. ure
„DARUJ KR! - REŠUJ ŽIVLJENJE"
Prostovotjno darovanje krvi za nedeljo 1. junija 1986 je pripravil Avstrijski Rdeči križ
Kraj: krvodajatski avtobus bo stal pred občinskim uradom v Setah Čas: od 8.00 do [2.00 ure
ŠENTJAKOB V R
MAČEK MUR) (musicat)
nas bo v petek 13. 6. 1986 ob 16.00 uri obiskal v farnem domu v Šentjakobu Prireditelj: SPD ..Rož" Šentjakob
SPD ..Bisernica" v Celovcu vabi ob sode-tovanju Kluba ..Prežihov Voranc" na PRVO CELOVŠKO POLETNO NOČ v soboto 7. 6. t986, s pričetkom ob 20.30 uri. v prostorih UNt-Ctuba (blizu celovške univerze)
Nastopa dunajska narodno-gtasbena skupina ..Erste WienerTschuschen-Kape)le" Po koncertu - oh jedači in dobrem vinu -bo priložnost za ples (kolo in drugo) ob balkanski gtasbi
Odbor
Založba Europa-Verlag, Knjigarna ..Naša knjiga" in Slovenska prosvetna zveza vabijo na
titerarni večer ob predstavitvi knjige Janka Messnerja
„E!N KARNTNER HEtMATBLCH"
v ponedeljek 2. 6. 1986 v kulturni taberni Pri Joklnu-Bierjokl. lO.-Oktober-Str. 21 v Cetovcu ob t9.00 uri
Janko Messner bo isti dan med 17.00 in 18.00 uro v knjigarni ..Naša knjiga", Pavličeva 5-7, v Cetovcu podpisoval svoje knjige
BRNCA
DRUŠTVEN!PLES v 80.jubitcjncm tetu
V soboto 7. 6. 1986 ob 20.00 uri v Kulturni
dvorani na Brnci
Čaka vas bogat srečolov:
L CARTRANSH!Tza2osebi.
H. t par smuči.
111. hranilna vloga Igrajo: Fantje iz Podjune Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo ..Dobrač" na Brnci
Slovensko kulturno društvo v Globasnici vabi na
KONCERT
v nedeljo 8. 6. [986 ob 20.30 uri v avli ljudske šote v Globasnici
Nastopajo: MePZ ..Peca" iz Globasnice, MoPZ ..Franc Leder Lesičjak" iz Štehna. globaški puabi in globaški cerkveni pevci
ROMARSKO POTOVANJE V PORTO ROŽ (ogted nove cerkve) !N L!P!CO
za župnijo Bilčovs v četrtek 5. 6. 1986
Vodi: dekan župnik Poldej Kasst iz Bil-čovsa
Stovensko prosvetno društvo „Va)entin Potanšek":
Razgibana dejavnost obirskih prosvetašev
Zaradi pogreba domačina kmeta Maksa Varha, po domače Peruča, smo na Obirskem materinsko proslavo preložili za teden dni. Nadvse presenetljivo število obiskovalcev petkove večerne prireditve je bilo dokaz, da je tovrstno vsakoletno slavje zaželeno, pa naj bo s še takšno zamudo. Dobrodošlico in prijeten večer je vsem pri Kovaču zbranim izrekel predsednik SPD „Valentin Polanšek" dr. Avgust Brumnik. Njegov poseben pozdrav pa je seveda bil namenjen mamicam. Večerno slavje je s pesmijo otvoril domači moški zbor. Seveda nihče ni prezrl, da na odru stojijo pevci brez dirigenta. Vajeni smo jih bili prepevati pod vodilno roko Valentina Polanška. Z velikim trudom in naporom so se prvič opogumili in nastopili samo v čast domačin materam, ki so s hvaležnostjo sprejele njihovo petje. Gimnazijec Lenart Cudrman je vmes napovedoval izvajanja deklic in fantov, šolarjev, da so veselo, brez treme, zelo prisrčno, brez spotikljajev in spodrsljajev deklamirali lažja in tudi zahtevnejša besedila, katera jim je pomagala pripraviti učiteljica Marta
Polanšek. Zelo pa smo se na naši prireditvi rezveselili dr. Silvije in Ede Velik iz selskega Kota. Doslej smo jih poznali bolj preko radijskih valov. Ob spremljavi kitare sta nam predstavili nekaj del iz lastne skladateljske torbice. Lepo mehko, a vendar odločno in dosledno sta nas pevki silili k razmišljanju. Ob bridkih Gorinškovih, Kajuhovih in Polanško-vih besedilih so po marsikaterem materinem licu skrivaj pritekle solze... Da pa je bil zaključek spet vesel, so domači šolarji vsem ženam razdelili rumene in rdeče lončnice - kot skromno darilce Slovensekga prosvetnega društva.
Na binkoštni ponedeljek pa je društvo ponovno pokazalo svojo aktivnost. Obirski ženski oktet in Moški zbor sta nastopala v Ljubljani-Šentvid, v osnovni šoli narodnega heroja A. Kebeta. Predsednik dr. Brumnik je šolarjem na kratko predstavil društvo in poudaril pomembnost kulturnega udejstvovanja Slovencev. Ravnatelj šole je nastopajoče iskreno pozdravil in izrazil svoje
zadovoljstvo, da je med Obirskim in Šentvidom prišlo do kulturnih stikov, ki segajo še v čas NOB. ko je Obirčan Župane Hanza začel v Šentvidu zbirati okoli sebe domačine. Po koncertu so se člani obeh zborov pogovarjali z učitelji šole, ki so pokazali veliko zanimanje za vprašanja naše narodne skupnosti.
***
Že pred leti je Obirski ženski oktet sodeloval pri koncertu Marijinih pesmi v Millstattu. V okviru letošnje „Glasbene vigredi - Musikalischer Frtihling Stiftskriche Millstatt" so tudi v nedeljo, 25. maja 1986 pripravili tkim. „Mariensingen". Pevke Obirskega ženskega okteta so zapele štiri slovenske Marijine pesmi. Dan pred nastopom v Millstattu pa je avstrijska televizija predvajala ljudsko nabožno glasbo. Prispevke z vse Koroške je zbral in pripravil dr. Gun-ther Antesberger. Njegovo vabilo k televizijskemu snemanju v Gospe Sveti so sprejele tudi pevke z Obirskega. Tako smo jih tokrat slišali in istočasno tudi videli!
Pokušnja mošta v Ločah
SPD „Jepa-Baško jezero" in Slovenska kmečka zveza sta preteklo nedeljo vabila na prav edinstveno prireditev, na pokušnjo mošta k Pušniku v Loče. Polega kmetov iz Roža, Gur in Žile so bili navzoči tudi: predsednik koroške sadjarske zveze inž. Hans Antonitsch, kmetijsko-zbor-nični svetnik Ignac Domej, predsednik Slovenske kmečke zveze Tomi Krušic, župan iz Bilčovsa Hanzi Ogris
ter nekateri slovenski mandatarji tukajšnje in sosednih občin.
Preko 60 vzorcev so kmetje in drugi proizvajalci te domače pijače dali strokovni komisiji v ocenjevanje. Izmed teh je prejelo oceno: izvrsten mošt - pet prispevkov in sicer:
Mirka Janežiča iz Podgorji, Johanna Boštjančiča iz Bilčovsa, dr. Hansa Antonitscha iz Podgore, dr. Thomasa Partla ter Thomasa Partla
st. iz Sveč. 25 nadaljnjih pa je bilo ocenjenih z oznako: dober mošt.
Člani komisije: Schwegel Radi, Adolf Scherer, Rogy Andreas, Ulbing Trudi, Reichmann Johann, Krušic Tomi, Partl Thomas, Janežič Mirko, Arich Hubert in Umele Diet-mar pod nadzortvom dr. Janka Tisch-lerja ml. niso imeli lahkega posla pri ocenjevanju, saj so okusi le dokaj različni.
Pred uradno razglasitvijo in podelitvijo nagradnih diplom pa je imel tozadevno strokovno predavanje dipl. inž. Jože Protner iz Maribora. Dokaj izčrpno se je posvetil posodi za hranjenje mošta, njenemu čiščenju in končno pridobivanju ter negovanju sadjevca. Ob tem je bilo ugotoviti, da obstojajo med znanstveno teorijo in prakso našega postopanja včasih kar vidne razlike, ker proizvod navadno služi le lastni rabi. Tudi ob splošni pokušnji se ocene niso vedno ujemale s tistimi, strokovne komisije. Tako je na primer vzorec Tratnikovega mošta iz Ledine presenetljivo dobro odrezal pri pokušalcih, čeprav ga komisija ni uvrstila med najboljše. Vsekakor je od te pokušnje pričakovati še marsikatere nove impulze v smeri boljše kvalitete, zadnja leta vse bolj priljubljene domače pijače. Prijeten glasbeni okvir prireditvi je dal Tončkov trio, ki je poskrbel za poskočne viže, ob katerih so marsikoga zasrbeli podplati.
Po pokušnji mošta v Ločah so zaplesali nagrajenci: (z leve) sodnik Tomaž Partl (izvrsten mošt), Jože Reichman (Lienči iz Bilčovsa) in Toni Krušic, ki je bil v žiriji.
Pesem done!a v spomin Zdravku Švikaršiču
Pesem, ki bi morala doneti ob sto in eni vigredi Zdravku Švikar-šiču, je naposled bila spominski koncert, zakaj Švikaršič je nekaj dni pred koncertom umrl.
Pevski zbor „Lipa zelenela je..." ki ga sestavljajo nekdanji člani APZ ..Tomu Tomšič" je preteklo soboto pod vodstvom Lajka Milisavljeviča nastopil v Kulturnem domu v Šentjakobu v Rožu, v nedeljo pa pri Florijanu v Vogr-čah. Prireditelji koncerta so bili obe osrednji kulturni organizaciji in krajevna društva.
Naš posnetek je s koncerta v Šentjakobu, kjer so številni obiskovalci napolnili dvorani tamkajšnjega Kulturnega doma, pri-
kazuje skupni nastop gostujočega zbora in zbora SPD „Rož" iz Šentjakoba. Spored, ki gaje izvajal zbor „Lipa zelenela je..." je bil praznik slovenske koroške narodne pesmi pri čemer se je odražala tudi številčna ojačitev zbora, ki je tudi pel pod vodstvom Lajka Milisavljeviča. Tako smo doživeli lep koncert vokalne glasbe, na katerem smo prisluhnili tudi besedi Zdravka Švikaršiča, namreč na videoposnetkih iz oddaje TV Ljubljana, ki jo je posnela ob 100-letnici našega har-monizatorja in skladatelja.
V imenu prirediteljev je v Šentjakobu izrekel pozdrav gostom in občinstvu Toni Sticker.
KOLEDAR
prireditev Siovenskega pianinskega društva Ceiovec
#	Nedelja 22. junija 1986: izlet na Setiče (1922 m) nad Selami, skupno s Tržičani
#	Nedelja 29. junija 1986: izlet na Snežnik (1796 m) nad Ilirsko Bistrico, skupno SPD Metalka
#	Petek 4. julija 1986: izlet na Dobrač (2167 m).
#	Sobota 5. julija 1986: izlet na Obir (2139 m). Oba izleta sta skupno s planinci Planinske sekcije Avto-Celje
#	Nedelja 2(1. julija 1986: izlet na Škrbino (1869 m) v Košuti
#	Nedelja 3. avgusta 1986: spominski pohod na Obir
#	Sobota 23. avgusta 1986: delovna akcija pri planinskih postojankah pri Krnskem jezeru
#	Od četrtka 7. do nedeljo 10. avgusta 1986: izlet na najvišji vrh Bosne in Hercegovine Malgič (2400 m). Skupno s planinci Planinske sekcije Avto-Celje
#	Nedelja 17. avgusta 1986: izlet na Jepo v spomin na Jozeja Miklavčiča
#	Nedelja 24. avgusta 1986: Izlet na Dobrač skupno s planinci iz Tržiča
#	Meseca novembra (točen datum še ni znan) foto razstava „Planine v sliki"

3
Vprašanje koroških Stovencev v jugostovansko-avstrijskih
odnosih od piebiscita do anšiusa
-	13. 7. 1925 je zunanji minister Ninčič v beograjski skupščini ogovarjal na poslansko vprašanje Franca Smodeja o ukrepih v primeru anšiusa, za katerega je tedaj v Avstriji potekala propaganda. Skupščina je podprla Smodejevo in Trubičevo stališče, „da mora v slučaju priključitve iz narodnih ozirov pripasti slovenski del Koroške k Jugoslaviji, ker je ta del od svojega postanka popolnoma slovenski, in kar je nemškega vmes, je le posledica nemške propagande" (J. Starc);
-	izmenjava demarš med beograjsko in dunajsko vlado ob proslavah desetletnice plebiscita oktobra 1930 (M. Rauchenstei-ner);
--- uradno zagotovilo jugoslovanske vlade avstrijski strani, da ne podpira iredentističnih krogov v Ljubljani in da je zainteresirana za avstrijsko teritorialno integriteto, naj bi sledilo že po domnevni poslanici voditeljev koroških Slovencev jugoslovanski vladi leta 1933 (K. Stuhlpfarrer).
Od leta 1933 je v literaturi manj podatkov o javnem dogovarjanju obeh vlad glede položaja koroških Slovencev, več pa je stikov avtoritarne avstrijske vlade s predstavniki samih koroških Slovencev. Že tu lahko omenimo
tudi znana prizadevanja različnih nacističnih emisarjev na obeh straneh Karavank, da bi vprašanje koroških Slovencev povezali z novo jugoslovansko severno mejo v „novi Evropi". Avstrijska vlada je seveda na te pogovore in pisanje gledala kot na veleizdajo. Izgleda, da jugoslovanski vladni krogi na take možnosti nikoli niso resno računali, jugoslovanski konzulat v Celovcu je pisanje časopisa o nacističnih ponudbah ocenil kot „ustvar-janje nerazpoloženja in sovraštva proti Jugoslaviji" (E. Steinbock, Dušan Biber, T. Zorn, F. Petek, F. Aichholzer, Ludwig Jedlic-ka).
Posebno vprašanje - tudi s stališča ohranjenosti virov - je dejavnost obeh poslaništev ter jugoslovanskega konzulata v Celovcu in avstrijskega v Ljubljani. Po literaturi navajam, naj bi bil celovški generalni konzul Anton Novačan zaradi odkrite iredentistične dejavnosti odpoklican* * (K. Stuhlpfarrer), konzularni uslužbenec - enako kot Novačan tudi on pisatelj - Karel Širok zaradi istega med vojno ustreljen od nacistov, številni koroški Slovenci pa od nacistov aretirani in preganjani tudi zaradi svojih predvojnih stikov z jugoslovanskim konzulatom. Konzularni uslužbenec Joško Nograšek
je pod psevdonimom urejal mladinsko rubriko v ..Koroškem Slovencu". Iz spominskega zapisa dr. Julija Felaherja (dokumentacija Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani) izhaja, naj bi različne organizacije koroških Slovencev preko konzulata dejansko prejemale denarno pomoč za svojo kulturno in narodnoobrambno dejavnost, prav tako pa tudi, da so obstajale pritožbe glede generalnega konzula Rističa, ki naj bi ta denar porabil kot svojo osebno reprezentanco. Nedvomno bi bil zanimiv vpogled v dokumentacijo manjšinskega oddelka beograjske vlade, s katerim so koroški Slovenci imeli tudi nekaj neposrednih stikov (F. Petek), dvomljivo pa je, če je arhiv prestal vse vihre vojnega in povojnega obdobja.
Koroško vprašanje v predstavniških teiesih
Sistematično še ni analizirana prisotnost koroškega vprašanja v predvojnem jugoslovanskem parlamentu. Že 13. 10. 1920 je bilo postavljeno prvo poslansko vprašanje o vzrokih jugoslovanskega plebiscitnega poraza, <21. 10. 1920 prečitana zahteva za ugotovitev
krivcev zanj, v ustavnem odboru pa je poslanec Sušnik krivdo za poraz pripisal slabemu obnašanju jugoslovanske uprave v coni A. Tu so poleg nekaterih že omenjenih poslanskih vprašanj in ministrskih odgovorov znani vsaj še poslanski govor Josipa Hohnjeca 25. 3. 1926 (Dušan Biber) in govora senatorja Valentina Rožiča 26. 3. 1933 ter Ivana Puclja 24. 3. 1938, ko je slednji polemiziral z optimistično Stojadi-novičevo oceno stanja po anšlusu in zahteval pravičnejšo mejo na Koroškem.
* Na Novačana (1887-1951) se nanaša znana štorija o uriniranju s celovškega ..lintverna" in o tem, kako je poticija opitega in prevratniške parote vpijočega diplomata spoštljivo pospremila do rezidence. ..Delo" je v zvezi z njim 9. 7. 1983 objavilo še drugo zanimivo anekdoto iz zgodovine jugosiovansko-avstrijskih odnosov:
..Dr. Novačan je bil po prvi svetovni vojni dodeljen razmejitveni komisiji na naši severni meji. O tem je pozneje pripovedoval družbi svojih prijateljev na Krasu, med katerimi je bila tudi žena goriškega glavarja Žnidaršiča.
.Vodja komisije je bil angleški general, njegova žena pa je bila članica komisje. Tako] sem spoznal položaj: vedel sem sicer, da ima general glavno besedo, vendar sem opazil, da se v dvomljivih primerih spogledujeta z ženo, ki mu zdaj rahlo prikimava, zdaj odločno odkimava, in da nazadnje general napravi vse po njeni volji!'
,Ko sem to spoznal, sem se začel smukati okrog nje, dokler si nisem pridobil stalnega mesta ob njeni strani. Bolj kot sem bil prijazen z njo, bolj sem čutil, kako potekajo pogajanja nam v prid. Do Celja je šlo kar gladko, proti Mariboru pa čedalje teže. Borili smo se za vsako ped zemlje. Maribor je bil trda kost. Že je kazalo, da ga bomo izgubili, tedaj pa sem se ojunačil, nagnil sem se k sosedi, jo pogladil, stisnil za koleno in Maribor je bil naš!'
.Gospod Novačan,' mu je segla v besedo glavarjeva žena, ,mar bi segli še malo višje, pa bt padel še Gradec! "
(se nadaljuje)
SOCIALIST! TER STRANKARSKO NEVEZANI PRIPADNIKI SLOVENSKE NARODNE SKUPNOSTI ZA
dr. Kurta Steyreqa
Volilni boj zadnjih tednov je dokazal, da Avstrija potrebuje kot najvišjega predstavnika države človeka, ki združuje in ne razdvaja in kije v mednarodni javnosti nesporen.
Zato podpisani podpiramo ob predsedniških volitvah 8. junija kandidata naprednih demokratičnih sil, dr. Kurta Steyrerja.
Dipt. ing. Wieser Feliks, Celovec.
Wut(e Janez - Luc, Šentprimož.
Kropivnik Franc. Selc Zg Ko!
Kropivnik Berta. Selc Zg Kot Mak Jurij. Sele Sr Kot Mak Jožefa. Selc Sr. Kot Užnik Lconhard. Selc Sr Kot Uinik Frančiška. Selc Sr. Kot Dovjak Margareta. Selc Sr Kot Dovjak Veronika. Sele Sr Kot Dovjak Tomaž. Selc Sr Kot Dovjak Stanko. Selc Sr Kot.
Dovjak Herbert. Selc Sr Kot Dovjak Hana. Selc Sr Kot Dovjak Rudolf. Sele Sr Kot.
Dovjak Florijan. Selc Zg Kot
dipi. ini. Mak Gregor
Potanšek Marta. Ohirsko/Železna Kapla
Sadotšek Franci. Železna Kapla
Furjan Berti. Ohirsko / Železna Kapla
Trunk Lojze. Žužalče / Diča vas
Moschitz Wi!li. Šentjanž
Frank Hermine. Bekštanj
Krieg! \lilka. Zahomc
Hud! Stefan. Ričarja vas
Detavec Zofija. Ričarja vas.
Wiege!e Franc. Zahomc ()bi!tschnig Johann. Podgorje Ogris Maria. Lipica / Radišc Ogris Ludvik. Lipica ' Radine Ogris Tomi. Tuce / Radine Ma!ter Ana. Lipica / Radišc.
Matter Franc. Lipica / Radišc Totmaier Hanzi. Sp Rute / Radišc Cve!f Leopold. Nonča va\ / Pliberk Cve!f Milka. Nonča vas / Pliberk Že!e Irena. Dob / Pliberk Kotetnik Justina. Cirkttvčc / Pliberk Kotetnik Maria. Cirkovce / Pliberk Kotetnik Helena. irkovče / Pliberk Buchtvatd Johann. Nonča vas / Pliberk Hanin Fanika. Cirkovčc / Pliberk Hanin Janez. Cirkovčc / Pliberk Ku!mesch Karl. Zg Žamcnjc / Skociian Rutar Franc.
Mutte Herbert. Smarjeta v R
Knez Florian. Železna Kapla L neg Gottlieb. Železna Kapla Bevc Frane. Železna Kapla / Lobnig. Ma!overšnik Manfred. Železna Kapla Bela Kuhar Sonja. Lepena / Železna Kapla. Kuhar Maria. Lepena / Železna Kapla. Ošina Andreas. Lepena ' Železna Kapla. Kuhar Michael. Lepena / Železna Kapla. Ojster Fngelbert. Železna Kapla.
Sitter Peter. Bilčovs.
Sitter Kani. Želuee. Bilčovs Boštjančič Albert. Branča vas / Bilčovs Mutter Irmi. Kožentavra.
Boštjančič Ahusia. Branča vas Boštjančič Jožef. Branča vas Mischkulnig \1aria. Branea vas Casscr Rupert. Bileo\s \tik! Ana. Bilčovs Ogris Ana. Branea vas Casser Johann. Biteovs Gasser \!aria. Bilčovs Ogris Karl. Bileovs.
Kropivnik Katarina. Bilčovs
dip!. inž. Ogris Kristijan. Dunaj/Sl Plajberk
Kokot \ ineenc. ( elovee
Kokot Andrej. Celovec
Kokot Ludmila. Celovec.
Prušnik Vladimir. Železna Kapla / Lobnik
Kuhar Peter. Železna Kapla
Hribar Ana. Ohirsko. Železna Kapla
Hadcr!ap Valentin. Železna Kapla / Lepena
Hadertap Karolina. Železna Kapla / t epena
Btatnik Hubert. Kajzazc
(}gris Hanzi. Bilčovs
Boštjančič Joško. Bilčovs
Lesjak ! homas
Ruttnig Waltcr
Ma!e Michael. Sele Zg Kot Mtečnik Zdravko. Sele Zg Kot M!ečnik ! raudi. Sele Zg Kot.
Bradač Blažej. Sele Sr Kot Oraže Jožef. Sele Zg Kot Oraže Jožeta. Sele Zg Kot Vavti Valentin. !'hberk Germ Herman. Nonča vas / Pliberk
Germ Marta. Nonča vas / Pliberk Pirkcr Iva. Drveša vas / Pliberk Pirker Kar! Heinz. Drveša vas / Pliberk Wu!;( taudija. Pliberk Mieser Maria. Zg Rute / Radišc dr. Ogris Igor. Celovec Malter 1 rane Jose! . Lipica / Radišc Potšc Neži. 1 uee / Radišc
Schiemann Ani. 1 uee / Radišc Richter Simon. Kozje / Radišc Ogris Maitin. Kozje / Radišc
Pisjak U.ml. [ tC/
Lisjak ! lisabeth. 1 uee / Radišc
Hribernik Janez. ! uee / Radišc
Hribernik Johann jun . ! uee / Radišc
Mieser Nuži. Zg Rute / Radišc
Pisjak Janez st . Vcroucc / Radišc
Pisjak Janez ml . Verouee / Radišc
Rogaunig 1 ambert. Radišc
tanipichter 1 homas. Rute/Radišc
Ogris Tomaž. Celovec
Štern Frane. Miklavčevo
Ojster Georg. Ohirsko. Železna Kapla
Osojnik Vera. Lepena. Železna Kapla
Osojnik Franc. Lepena. Železna Kapla
Osojnik Katharina. Lepena. Železna Kapla
Btajs hrust, Lepena. Železna Kapla
Btajs Karolina. Lepena, Železna Kapla
B!ajs Marija. Lepena. Železna Kapla
Rozman Albert, t epena. Železna Kapla
Osojnik Fridi. Lepena. Železna Kapla
Ošina Wil!i. Železna Kapla
Župane Breda. Železna Kapla
Kuch!ing 1 otte. Železna Kapla
Hadertap Silvija. Železna Kapla
Černe trma. Železna Kapla
Boštjančič Rezi. Bilčovs
Finspieter Jozefma. Zg Vcsca
Hedenik Robert. Velmja vas
Ogris Hanzi m! . Bilčovs
Ogris Kati. Bilčovs
Kropivnik Rina. Bilčovs
Maierhofer Maria. Kajzazc
Reichmann Jose!, Moščemea
Reichmann Agnes. Moščemea
Crschitz ! raudi. Kajzazc
Weber Ktiha. Želuče
Standman Irmi. Moščemea
Bister Ana. Moščemea
Ogris Magda. Bilčovs
sAdntieb Rudi. Bilčovs
Kruschitz Lom \!oščemea
Benetik Vili. Podjuna
Preschern Biigitte. Železna Kapla
inž. Kuchar l'etei. Železna Kapla
Kuchar Bojan. Železna Kapla
Ogris-Martič, Angela, iiilčovs
Jesenko Marija. Bilčovs
Ogris Tomi, Bilčovs
Pisma bratcev
Offener Brief an den Obmann der Kamtner Landsmannschaft
In Ihrem Brief (K)eine Zeitung, 17. Mai) fordern Sie eine „padagogische Lo-sung" in der Schulfrage. Die piidagogische Losung iiegt auf der Hand: Zweisprachi-ger Unterricht bereichert die Biidung der Personlichkeit, des Gehirns und des sozia-ien Verhaltens jedes Kindes (unter serio-sen Padagogen auch des konservativen Lagers wird iedigtich die am meisten wir-kungsvolle Art dieses Unterrichts disku-tiert, und genau diese Frage solite durch Schuiversuche abgeklart werden). Diese padagogische Binsenweisheit ein wenig in das BewuBtsein der Kamtner Offentlich-keit geruckt zu haben, ist das Verdienst zahester Arbeit der Universitat fur Bil-dungswissenschaften, insbesondere der -wie Sie sagen - „Kreise um Dr. Gstett-ner".
Keineswegs sind diese Kreise und die S!owenenorganisationen „blamiert", wenn sich ein oder auch mehrere Vertre-ter der stowenischsprachigen Lehrer den-noch fur getrennte Kiassen aussprechen. Denn es gibt aus Minderheitensicht ein ge-wichtiges Argument, das keineswegs ein padagogisches ist: In s!owenischen Kiassen konnen Sprache, Kuitur und andere voiksgruppenspezifische Aniiegen weit in-tensiver vermitteit werden ais in zweispra-chigen. Dieses Argument wird zwar ais ..Schutz" fur die Minderheitssprache im-mer wieder seitens des Heimatdienstes an-gefuhrt, hat seine Berechtigung aber nur dort, wo Schutz tatsachiich notwendig ist -bei der immer weiter zuruckgedrangten siowenischen Sprache in Karnten.
Wenn trotzdem die aiigemeine Linie der Siowenenorganisationen die Forde-rung nach zweisprachigem Unterricht ist, soiite die deutschsprachige Mehrheit rasch und dankbar zustimmen, weii sich neben den eindeutigen padagogischen Vorteiien fur die Erziehung unserer Kinder aus dem Kontakt zwischen den Kin-dern beider Voiksgruppen ein fruchtbares Zusammenieben fur die Zukunft entwik-kein kann; deshalb, weii im zweisprachi-gen Unterricht Verschiedenartigkeit ver-stehbar und vertraut gemacht, im jeweiii-gen einsprachigen Unterricht jedoch ak-zentuiert und radikaiisiert wird.
Auffaiiend an Ihrem Brief ist die Hame iiber Meinungsverschiedenheiten inner-haib der Siowenenvertreter. Hat denn in diesem Land nur die deutschsprachige Mehrheit das Recht. verschiedener Mei-nungzusein?	EdithDamhofer,
Pubiizistin, Kiagenfurt
Izjava
Ne da bi se spuščati v razpravljanje o izvajanjih dr. Francija Zwittra ml. na dunajskem simpoziju o literaturi narodnih manjšin v Avstriji (SV, štev. 18, z dne 2. maja 1986), je vendar potrebno zavrniti njegove napade na velikega rodoljuba, pedagoga, kulturnika, politika, verskega delavca dr. Vinka Zwittra. Označevati čas med dvema vojnama, ko smo koroški Slovenci še kulturno nastopali n.pr. nad Vrbskim jezerom, imeli redne politične sestanke in shode pri deželnozborskih volitvah, ko smo se celo številčno bolje ohranili kot od leta 1945 naprej - kot dobo nacionalne borniranosti ter nazadnjaško mračnjaškega profila kulturnega in političnega dela ali kot kulturno farizejstvo, je nestvarno, površno in nekritično in končno neresnično ter nezaslužno obravnavanje osebnosti naše zgodovine.
Kdor dela, dela tudi napake - to velja tudi za pokojnega dr. Vinka Zwittra in on je bil zadnji, ki svojih napak ni videl. Nikomur ne odrekamo možnosti gledati svet skozi svoja ideološko zabarvana očala, ni pa prav, če kdo svoje osebne vizije oznanja kot vsesplošno resnico.
Uspehov med obema vojnama - težje pridobljenih - ni mogla ponoviti niti generacija kulturnikov po letu 1945 pa tudi današnja ne. Nasprotno: marsikaj, kar smo pred strašno vojno že imeli, so ali smo 1945 spet zapravili, n.pr. slovenskega zastopnika v deželnem zboru in v deželni vladi.
Želeti si je - „na levi in na desni" - le več tako delovnih mož, kot je bil pokojni dr. Vinko Zwitter, ki je bil večkratni osrednji tajnik naše organizacije. Velja mu zahvala za njegov trud na kulturnem in političnem področju, za ohranitev in razvoj slovenskega življa na Koroškem.
Celovec, 21. maja 1986
Narodni svet koroških Slovencev
Obiščite
VVerner Bergovo galerijo
v Piiberku
K izjavi
Narodnega sveta koroških Siovencev
Z začudenjem sem bral ..izjavo" Narodnega sveta koroških Slovencev z dne 21. maja 1986 k mojim izvajanjem na simpoziju o literaturi narodnih manjšin v Avstriji, ki ga je organiziral Ludwig Boltzmann-Institut za novejšo avstrijsko duhovno zgodovino. Z začudenjem predvsem zato, ker - kljub vabilu - ni bil noben zastopnik Narodnega sveta pri simpoziju navzoč in tako seveda nihče ne more vedeti, kaj sem v svojem referatu dejansko izvajal.
..Izjava" se izključno nanaša na poročilo v Slovenskem vestniku, ki pa je po novinarski nujnosti seveda prikrojeno časopisni obliki, zato zgoščeno in pointirano. Hkrati poudarim, da je poročilo v Slovenskem vestniku zadelo bistvo mojih izvajanj k dr. Vinkotu Zwittru, ki so zajeli samo majhen del mojega referata.
Vsebinsko dvoje:
1)	dr. Vinkotu Zwittru nikoli nisem odrekel odkrite in poštene subjektivne volje in odkritega in poštenega subjektivnega hotenja za dobrobit slovenske narodne skupnosti na Koroškem; prav tako nikoli nisem dvomil v njegovo marljivost, delo in energije, ki jih je vložil v ta namen;
2)	vse subjektivno hotenje in vse dobre namere ne pomagajo nič, če se izkažejo objektivno kot zgrešene.
In klerofašizem, po Dollfussovem vzoru, na čigavi ideologiji je slonelo tako vsebinsko kot tudi organizatorično, vsaj od dr. Vinkota Zwittra zamišljeno in začrtano kulturno-politično delovanje koroških Slovencev v medvojnem času, se je zgodovinsko izkazal kot zgrešen in poguben za demokracijo in svoboden razvoj kulture v Avstriji. To velja ugotoviti, pa čeprav sem prepričan, da je želel dr. Vinko Zwitter naboljše za katoliški razvoj koroških Slovencev.
Kdor pa ne zna, ne more ali noče ločevati med kritičnim prikazom določenega obdobja in osebnim napadom in zato reagira užaljeno, s tem je odveč vsakršna debata in kdor voha za vsako kritično oceno neke osebnosti ..ideološko zabarvana očala", jih ima sam na nosu.
Toliko v spominsko knjigo avtorjem NskS-ovske izjave in pa tudi anonimnim svojcem dr. Vinkota Zwittra, katerim bi še svetoval, da naj prepuščajo iskanje po ..večni resnici" teologom. V zakupu je namreč niso imeli niti posthum na pomoč priklicani še tako politično aktivni zdravniki. še manj pa diplomirani trgovci -četudi so se včasih tako vedli.
Dr. Franci Zwi!!er ml.
Slovenski vestnik praznuje 40-!etnico
Nagradno tekmovanje za pridobivanje novih naročnikov
se bo nadatjevalo tudi v prihodnjih mesecih
Z jutrišnjim dnem se končuje prvi stenski blok, ki ga lahko obesite na krog nagradnega tekmovanja za pri- primerno mesto, da vam bo vedno dobivanje novih naročnikov Sloven- „pri roki", ko si boste hoteli v naglici skega vestnika. Na naši slavnostni kaj zapisati. Obe darili smo opremili z prireditvi, ki bo v soboto 14. junija v imenom našega lista - opozorilo na Mestni hiši v Borovljah, bomo pode- jubilej Slovenskega vestnika, lili že prve tri nagrade - prejeli jih	.	..
bodo tisti, ki so v prvem delu tekmo- Nasegajub^nta pa bomo najbolje vanja pridobili največ novih naročni- počastili seveda s tem da mu bomo
s skupnimi napori pridobili cim vec
S tem pa nagradno tekmovanje še novih naročnikov in bralcev. Da je to nikakor ni končano, temveč se bo - vsekakor možno, pove podatek, da kakor smo zapisali že v zadnji številki - nadaljevalo v prihodnjih mesecih, vse do konca meseca novembra, tako da bomo vse ostale nagrade lahko razdelili še pravočasno pred božično-novoletnimi prazniki.
Tudi za drugi krog tekmovanja imamo namreč pripravljene lepe nagrade:
*	opremo spalnice
iz tovarne IPH v Žitari vasi;
*	mikrokompjuter
Commodore 64;
*	vrhunske smuči
z vezmi in palicami iz tovarne Elan na Brnci;
*	stenske omare
iz tovarne IPH v Žitari vasi;
*	pogostitve
v hotelu KOROTAN v Sekiri in v hotelu OBIR v Železni Kapli.
Izkoristite torej prihodnje tedne in mesece ter pomagajte pridobivati nove naročnike Slovenskega vestnika. V krogu vaših sorodnikov, sosedov in prijateljev bo gotovo še kdo, ki doslej še nima naročenega našega losta. Sicer pa velja: čim več novih naročnikov boste dobili, toliko večji ^	^
bodoizgledi.danako-ncu tekmova-	resno od vsega začetka, že
nja prejmete eno izmed lepih nagrad!	več kot dvajset novih
naročnikov. Sledimo njegovemu Novim naročnikom zgledu, vključimo se v akcijo pridobi-majhno darilo za pozdrav vanja novih naročnikov, tekmujmo
za lepe nagrade!
Pa tudi novim naročnikom bomo z
majhnim darilom želeli dobrodošlico Najlepša nagrada pa bo gotovo ob v družini stalnih bralcev Slovenskega koncu akcije zavest, da smo skupaj vestnika. V ta namen imamo na izbiro uspeli vidno povečati število tistih, ki dvodelno pisalno garnituro ali pa bodo v bodoče redno brali naš list.
Slovenska študijska knjižnica
priporoča stedeče knjige s področja
specialne patologije
ALLGEIER K.:Tako zdravimo arteriosklerozo: ..knjižica opisuje arte-rioskterozo, kako se je ohranimo, preprečimo najhujše, in kakšne so možnosti zdravljenja." -Lj.: Cankarjeva založba. - 105 str., ilustr.
B AKOUCHE P.: Glavoboli in migrena: „iz prakse pisana knjiga za bolnike z dvojnim ciljem - pomagati, da bi bolje razumeli svojo bolezen in tako pripomoči k ozdravitvi." - Lj.: Mladinska knjiga. - 154 str., ilustr.
BUNTA S.: Zdrave in obolele noge: ..zgradba, detovanje in bolezenske spremembe nog." Lj.: ČZP Kmečki glas. -239 str., iiustr.
DRINOVEC J : Dieta pri ledvičnih boleznih: ..obravnava vprašanja prehrane pri boleznih ledvic in povišanem krvnem tlaku". - Lj.: (ZNG.-207str.
KOŠUTA S. Sladkorna bolezen in dieta za sladkorno bolne: dietni pri ročnik za diabetike. - Lj.: Centralni zavod za napredek gospodinjstva (ČZNG).-207 str.
LENNE R.: Depresija, bolezen našega časa: premagovanje potrtosti, tesnobe in žalosti. - Lj.: Cankarjeva založba. - 142 str.
MATKO L: Dieta pri jetrnih in žolčnih obolenjih: dietni priročnik z dietnimi navodih za bolezni žolčnika in žolčevodov. - Lj.: CZNG. -146 str.
MATKO L: Dieta pri boleznih želodca in črevesja: praktična navodila za dietno prehrano pri celiakiji in nekaterih drugih črevesnih boleznih. - Lj.: ČZNG. - 204 str.
NEUMANN Z.: Ljudje z zlomljeno hrbtenico: psihološko, socialno in poklicno prilagajanje. - Lj.: ČZNG. -254 str., ilustr.
SŠK ima svoje prostore v Mladinskem domu, Mikschallee 4.
Knjižnica posluje:	v ponedeljek in torek od 10. do 18. ure
v sredo, četrtek in petek od 8. do 16. ure
--------------VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA--------------------
Dr. Er;A
Probtemi zgodtnjeotroške večjezičnosti
Toda tudi v konstelaciji manjšinski/ večinski jezik, ki je značilen za pretežno večino sodobnih dvojezičnih položajev, sta oba elementa, se pravi intenzivnost/pogostnost komunikacije in motiviranost močneje prisotna pri učenju večinskega jezika (motivacijska skala lahko sega od prostovoljnega stremljenja po sočasnem uveljavljanju v večinski družbi prek neobhodnosti komunikacije v večinskem jeziku do izrazitega socialnega pritiska). Zato predvideva princip lingvistične soodvisnosti, da se prenos jezikovne sposobnosti praviloma dogaja v smeri manjšinski - večinski jezik in ne obratno.
S tem pa princip lingvistične soodvisnosti ne potrjuje samo naše, v prvi fazi zgolj intuitivne odločitve, da smo najmočneje pospeševali najbolj ogrožen jezik, ampak narekuje tudi domnevo, da je v dvojezičnih položajih kot na Koroškem smotrno, če v prvi fazi dvojezičnega razvoja pospešujemo predvsem manjšinski jezik, da fako izkoristimo vse prednosti, ki izvirajo iz principa lingvistične soodvisnosti.
1.7. Odnos neposredne socialne okolice do otrokove dvojezičnosti
Odnos ožje socialne sredine do otrokove dvojezičnosti je bil načelno
pozitiven. V pogovorih s sosedi je bilo mogoče - vsaj intelektualno -odstraniti morebitne predsodke. V tem pogledu je bil naš večjezično vzgojen otrok v naravnost privilegiranem položaju, saj živi v stanovanjski soseski, ki je iz nezadovoljstva nad običajnimi oblikami sožitja skupno načrtovala in gradila svoje naselje in se zavestno opredelila za intenzivnejše stike med sosedi, V ta namen je uvedla redna srečanja vse skupine, na katerih se je razpravljalo o problemih, ki zadevajo družine. Kljub temu je večina sosedov v zadregi obmolčala, če so starši ali babica v njihovi prisotnosti nagovorili otroka v slovenščini ali hrvaščini: V nekaterih primerih kljub zelo dobrim in prijateljskim odnosom ni bilo mogoče prezreti določene napetosti, ki je v takih situacijah nastala. Le redko seje dogajalo, da so se sosedje neposredno za slovensko ali hrvaško jezikovno interakcijo upali nagovoriti otroka tudi v nemščini, čeprav smo jih k temu vedno spet spodbujali. Zelo, zelo počasi, šele proti koncu drugega leta starosti, ko že ni bilo več mogoče prezreti uspeha dvojezične vzgoje, se je ta strah pred dotikom z dvojezičnostjo umaknil nekoliko bolj sproščenemu odnosu. Kljub temu in kljub načelni naklonjenosti se nekateri sosedje še do danes niso mogli otresti negotovosti in strahu pred dotikom z otrokovo večjezičnostjo.
1.7. Odnos neposredne socialne okolice do otrokove dvojezičnosti
Zato lahko upravičeno sklepamo, da je strah pred dotikom z dvojezičnostjo globoko zasidran v podzavesti enojezičnega posameznika in je verjetno tudi glavni vir vseh ostalih predsodkov proti dvojezičnosti. Njegove korenine segajo celo tako globoko, da ga je kljub otipljivo drugačnim dejstvom in kljub racionalno drugačni opredelitvi emocionalno le težko premagati.
Zunaj ožje socialne sredine, kije ni bilo mogoče pripraviti v neposrednih pogovorih na otrokovo večjezičnost, se pravi, v mestu, v trgovini, na banki ipd., so segale reakcije od skeptičnega občudovanja do neprikritih verbalnih agresij nasproti staršem. Glavni ..argument", ki se je pri tem pojavljal, je bila ..zaskrbljenost", da torok dorašča brez mladosti, ker ga starši neodgovorno obremenjujejo z dvema jezikoma. Tega predsodka ni moglo omajati niti očitno normalno in veselo otrokovo vedenje. V nekaterih primerih je bilo za temi agresijami jasno čutiti poleg predsodkov proti dvojezičnosti tudi predsodke proti slovanskima jezikoma.
Otroci so reagirali zelo različno. Starostni vrstniki, od katerih se večjezični otrok v svojem nemškem jezikovnem razvoju sploh ni razlikoval, so prevzeli celo nekatere hrvaške in
5	slovenske besede (n.pr. „baka", „ba-
bica", „nina", „domov" ipd.). Iz tega sledi, da se otroci, ki doraščajo v stiku z dvo- ali večjezičnimi vrstniki, brez nadaljnjega in dobesedno igraje priučijo tudi drugega jezika, če jih odrasli s svojimi predsodki pri tem ne zavirajo. S tem pa predstavljajo tudi sicer enojezično vzgojeni otroci, ki pravočasno in neobremenjeno prihajajo v stik z osebami, ki govore (tudi) drugačen jezik, potencial dvojezičnosti, ki bi ga morala vsaka racionalna jezikovna in kulturna politika že iz
V dvojezičnih otroških vrtcih se otroci obeh narodnosti srečavajo z obema jezikoma (slika iz otroškega vrtca v Skofičah). V ostali družbi pa je strah pred stikom z dvojezičnostjo globoko zasidran v podzavesti enojezičnega posameznika, kar je verjetno tudi glavni vir vseh ostalih predsodkov proti dvojezičnosti.
uvodoma navedneih razlogov primerno upoštevati in pospeševati.
Najmanj, kar bi razvita družba v zvezi s tem lahko storila, bi bilo, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi (šola, kulturni stiki, javno obveščanje ipd.) pomaga premagovati strah pred dvojezičnostjo in obenem pospešuje zarodke dvojezičnosti pri otrocih, doraščajočih v dvo- ali večjezičnem okolju. V manjšinskem položaju, v katerem je strah pred dvojezičnostjo še potenciran z raznimi drugimi predsodki, pa bi bila potrebna še dodatna motivacija.
Nekoliko starejši otroci - do približno 6. leta starosti - so bili večinoma ponosni na to, da imajo v svojem naselju večjezični „Wunder-kind", kar so vsem znancem in gostom naselja pripovedovali z ustreznimi pretiravanji. Kljub temu je ta skupina otrok že začela prevzemati predsodke in strah odraslih. Večkrat se je dogajalo, a so nenadoma prekinili igro i vprašali ali jih je L. res razumel, čeprav je tik pred tem normalno - pač na ustrezni stopnji jezikovnega razvoja - govoril nemško in so se tudi sami, če so se čutili neopa-zovane, brez najmanjšega problema pogovarjali in igrali z njim.
Kljub navedenim podzavestnim reakcijam pa vse do jeseni 1985 ni bilo opaziti izrazitega odklanjanja komunikacije. Ni pa bilo mogoče spregledati, da si je večjezični otrok izbiral svoje prijatelje prav med tistimi vrstniki, ki so najbolj svobodno ravnali z njegovo dvojezičnostjo.
/.Se nada(/M/'e)
AVS TRtJA 1
en
! ^Petek, 30. 5.: 9 00 Poročila -
9.05	Biro, biro - 9.30 Ruščina -10.00 Šolska TV - 10.30 Gloria
*	ljubezen mojega življenja - 12.20 Dokumentacija Augusta Paterno-a in Michaela Wein-manna - 13.05 Poročila - 16.30 Za predšolske otroke -16.55 Mini-ČVS -17.05 Niklaas, otrok iz Flandrije - 17.30 Levo od pingvinov - 17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Slike iz Avstrije -
18.30	Mi - 19.00 Avstrija danes - 19.30 čas v sliki - 20.15 Komisar - 21.20 Nick Knatterton in reklama - 21.25 Vigredni šopek iz Budimpešte
-	22.10 Augusta hrani - 22.20 Razredna razmerja-0.25 Poročila.
Sobota, 31.5.: 9.00 Poročila - 9.05 Angleščina
*	9.35 Francoščina - 10.05 Ruščina — 10.35 Krištof Kolumb -12.15 Jour fixe -13.15 Poročila - 14.20 Privatna tajnica -15.55 Stvarstvo: Sad dreves - 16.00 Nils Holgersson - 16.25 Veter v rokah - 16.55 Mini-ČVS - 17.05 Kdo rokodelči z nami? -17.30 Ravioli -17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Dva x sedem -18.25 Najboljše iz serije „Weana Gmuat" -18.50 Župnik Flansjorg Eichmeyer odgovarja - 19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirolske -
19.30	Čas v sliki - 19.55 Novo v znanosti -
20.15	Reka brez povratka - 21.50 Avstrijski režiserji v Ho!!ywoodu - 22.15 The who - the kids are alright - 23.50 Poročila.
Nedeija, 1.6.: 11.00 Ura tiska -12.00 Orientacija - 15.00 Marjetice za graščakinjo - 16.25 Tao Tao - 16.50 Bravissimo - 17.35 Prometni klub za otroke -17.40 Kiub seniorjev -18.30 Mi
-	19.00 Slike iz Avstrije - 19.25 Govori župnik Franz Merschl - 19.30 Čas v sliki - 19.50 Mexiko - nogometno svetovno prvenstvo: Brazilija - Španija in Avstrijska krožna vožnja -
21.50	Dunajski slavnostni tedni 1986 - 22.35 Nočni studio - 23.40 Mexiko - nogomet Francija: Kanada.
Ponedeljek, 2. 6.: 6.00 Nogometno svetovno prvenstvo - 9.00 Poročila - 9.05 Biro, biro -
9.30	TV kuhinja -10.00 Šolska TV -10.30 Marjetice za graščakinjo -11.55 Woody VVoodpek-kerpredstavlja-12.00izparlamenta-13.00 Poročila - 16.30 Za predšolske otroke - 16.55 Mini-ČVS - 17.05 Calimero - 17.30 Heidi -
17.55	Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes -
19.30	Čas v sliki - 20.15 100 karatov - 21.08 Kuharski mojstri-21.15 Ceste San Francisca-
22.05	V senci palač - 22.10 Šiling - 22.30 Elitna kovačnica bo stara 100 let - 23.20 Mexiko: Argentinija - Južna Koreja - 23.55 Mexico: Poljska - Maroko.
Torek, 3.6.: 6.00 Nogometno svetovno prvenstvo - 9.00 Poročila - 9.05 Biro, biro - 9.30 Angleščina - 10.00 Šolska TV -10.30 Privatna tajnica -12.00 Tista medicina -13.00 Poročila * 16.30 Za predšolske otroke -16.55 Mini-ČVS -17.05 Čebelica Maja - 17.30 Oddaja z miško
VESTNIK
Izdajatelj in založnik: Zveza Slovenskih organizacij na Koroškem,
9020 Celovec, Tarviser StraRe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraRe 16 Telefon
(0 42 22) 51 43 00-30 (Rado Janežič)
31	(Lubo Urbajs)
32	(Andrej Kokot)
33	(Vinko VVieser) Teleks 42 20 86 sndk a
Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava. Celovec - Borovlje.
-	17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes -
19.30	Čas v sliki -20.15 Kaj sem jaz? -21.15 Dallas - 22.00 Oropajmo kar celo banko -23.20 Mexiko: Algerija - Severna Irska.
Sreda, 4.6.: 6.00 Nogometno svetovno prvenstvo - 9.00 Poročila - 9.05 Biro, biro - 9.30 Francoščina -10.00 Šolska TV -10.30 Sabrina
-	12.20 Irska fronta - 13.05 Poročila - 16.30 Jojo in poglavar — 16.55 Mini-čVS - 17.05 Risanka - 17.30 Kamen Marka Pola - 17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Slike iz Avstrije -
18.30	Mi - 19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirolske -19.30 čas v sliki —20.15 Mlster Moses-južno od reke Pangani -22.05 V senci palač-22.10 Inozemski report-23.00 Šport.
Četrtek, 5. 6.: 6.00 Svetovno nogometno prvenstvo - 9.00 Poročila - 9.05 Biro, biro -
9.30	Dežela in ljudje -10.00 Šolska TV -10.30 Mister Moses - južno reke Pangani - 12.20 Klub seniorjev - 13.05 Poročila - 16.30 Za predšolske otroke - 16.55 Mini-ČVS - 17.05 Sindbadove pustolovščine -17.30 Skrivnostna globina -17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 The magic of David Copperfield - 21.00 Dokumentacija -
21.50	Stari in mladi Michaud -23.10 Glasbena scena - 23.55 Poročila.
AVSTR! J A 2
j ^ ^ Petek, 30. 5.: 16.25 Poldark -17.15 Srečanje z živaljo in človekom - 18.00 Tedenski pregled -18.30 Department S - Najlepše otroške pesmi -19.30 Čas v sliki - 20.15 Preko mavrice
-	21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturni žurnal -21.45 Šport - 22.15 Skrivnostni obiskovalec -23.55 Poročila.
Sobota, 31. 5.: 15.00 Dva x sedem - 15.25 V senci palač - 15.30 Računalniški tečaj - 16.00 Iz parlamenta - 17.00 Sledi divjačine - 17.45 Kdo me hoče? - 18.00 Panoptikum - 18.25 Nogomet - 19.00 Trailer - 19.30 Čas v sliki -
19.50	Mexiko: Italija - Bolgarija - 22.15 Brutalne sence - 23.55 Poročila.
Nedelja, 1. 6.: 9.00 Poročila-9.05 Rdeči panter - 9.30 Krušijiva zemlja -10.25 V senci palač
-	10.30 On a clear day you can see forever -
15.00	Športni popoldan - 16.20 Pokukajmo v deželo - 17.15 Rok in pop ob plavi Donavi -
18.00	Mexiko: nogometno svetovno prvenstvo -18.30 Brez nagobčnika -19.25 Novo v kinu -
19.30	Čas v sliki - 19.50 Primer za ljudskega odvetnika - 20.15 Sabrina - 22.10 Dinastija -Denverski klan - 22.55 Charli Chan: Past - 0.00 Poročila.
Ponedeljek, 2. 6.: 17.30 Mi ljudje - 18.00 Nogometno svetovno prvenstvo -18.30 Cesta LindenstraRe - 19.00 Tom & Jerry -19.30 Čas v sliki -19.50 Mexiko: SZ - Madžarska-21.50 Čas v sliki - 22.10 Kulturni žurnal - 22.20 Že dolgo te ljubim - 23.50 Poročila.
Torek, 3. 6.: 17.00 Šolska TV - 17.30 Orientacija - 18.00 Mexiko: nogomet - 18.30 Naša mala farma - 19.30 Čas v sliki - 19.50 Mexiko: Mehika - Belgija - Avstrijska kolesarska krožna pot - 21.50 Čas v sliki - 22.10 Kulturni žurnal -22.20 Klub 2 in poročila.
Sreda, 4.6.: 17.00 Design -17.30 Dežela in ljudje - 18.00 Svetovno nogometno prvenstvo -
18.30	Naša mala farma - 19.30 čas v sliki -19.50 Mexiko: svetovno nogometno prvenstvo
-	Nemčija : Urugvaj - 21.50 Čas v sliki - 22.10 Kulturni žurnal - 22.20 Tetoviranec - 0.00 Poročila.
Četrtek, 5. 6.: 17.15 Svet v letu 2000 - 18.00 Svetovno nogometno prvenstvo - 18.30 Naša mala farma - 19.30 Čas v sliki - 19.50 Mexiko: Italija - Argentina - 21.50 čas v sliki - 22.10 Kulturni žurnal - 22.20 Mexiko- Francija : SZ in Bolgarija: Južna Koreja.
L J U B L J A N A
Petek,30.5.:7Vmozaik-9.00
Tednik — 16.25 TV mozaik -
ponovitev - 17.25 Poročila -
17.30	Beli delfin, francoska risana nadaljevanka - 17.45 Flipper, ameriška nanizanka -
18.15	Gozdovi: Človek proti gozdu - 18.45 Risanka - 19.00 Danes - Obzornik ljubljanskega območja - 19.30 Dnevnik in vreme -
19.50	Poročilo s kongresa ZSJ - 20.10 Avto-manija, angleška dokumentarna serija - 20.40 Bergerac, angleška nanizanka - 21.35 Dnevnik
-	21.50 Poročilo s kongresa ZSJ - 22.25 Carrie, ameriški film.
Sobota, 31. 5.: 8.00 Poročila - 8.05 Kam nas bo pripeljala pikapolonica? - 8.25 Na črko. na črko, nanizanka TV Beograd - 8.55 Oblaček -pohajaček - 9.10 Slovenske ljudske pravljice: Nehvaležna sestra in rešena nevesta - 9.20 Čirule-čarule: Čarobna pobarvanka - 9.25 Otroška knjiga: Ob 30-)etnici zbirke Kondor Založbe Mladinska Knjiga - 9.40 Ex libris M&M
-	10.35 Naša pesem - Maribor 84 (študentski akademski zbor Kamnik) - 11.05 Preprečevanje škodljivih poseldic stresa, izobraževalna serija -11.30 Avtomanija, dokumentarna serija
-	11.55 Ljudje in zemlja - ponovitev - 12.25 Poročila - 14.20 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete -15.05 Zgodba o zlatem cekinu, vzhodnonemški mladinski film - 16.30 Poročila - 16.35 Čudeži narave: Alpsko živalstvo pozimi, dokumentarna oddaja iz kanadskega niza - 17.00 PJ v rokometu/M/ - Crven-ka : Metaloplastika - 18.30 Znamke z račjimi podobami, ameriški kratki film -18.45 Risanka -19.00 Danes -Turistični globus -19.30 Dnevnik in vreme -19.40 Poročilo s kongresa ZSJ -
19.55	SP v Nogometu - Italija : Bolgarija, pre-
nos - 21.50 Zrcalo tedna - 22.15 Dnevnik -
22.30	Ubežnikov Blues, ameriški film.
Nedelja, 1. 6.: 9.05 Poročila - 9.10 Živ žav: Risanke, Pod istim nebom: Dennyjevo jajce, avstralski film - 10.10 Flipper, ameriška nanizanka -10.35 Kitajec v Scotland Yardu, angleška nadaljevanka -11.25 Piknik v Rogaški Slatini (Ansambel Tineta Stareta in Ansambel Gorenjci) - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Poročila -14.25 Tržič: SP v Motokrosu, prenos 1. dirke - 15.15 Zadnja izdaja, ameriški film -
16.40	Poročila - 16.45 Tržič: SP v Motokrosu, prenos 2. dirke -17.40 Plavi orkestar, zabavnoglasbena oddaja TV Sarajevo - 18.15 Slovenci v zamejstvu - 18.45 Risanka - 19.00 Danes -ko še ne boli -19.30 Dnevnik -19.48 Vreme -
19.55	Guadalajara: SP v nogometu - Brazilija : Španija, prenos - 21.45 Tito - Beseda in slika neke dobe, dokumentarna serija TV Zagreb -
22.40	Športni pregled -23.10 Poročila.
Ponedeljek, 2. 6.: TV mozaik - 8.55 Zrcalo tedna - 9.15 Integrali - 10.30 Goli sveta - pregled s SP v nogometu - 15.35 TV mozaik -
17.10	Goli sveta-17.25 Poročila -17.30 Nekaj za deževne dni -17.50 Na črko, na črko - nanizanka TV Beograd - 18.20 Ljudska glasbila iz Makedonije: Kemane - 18.45 Risanka - 19.00 Danes - Podravski obzornik -19.30 Dnevnik -
19.45	Vreme - 19.55 Irapuato: SP v nogometu
-	SZ : Madžarska, prenos - 21.50 Dnevnik -
22.15	Juanita la larga, španska nadaljevanka.
Torek, 3. 6.: TV mozaik - Šolska TV - 9.10 Reševanje v rudniku - 9.40 Dojransko jezero -
10.10	Kraljevski rak -10.30 Goli sveta, pregled s SP v nogometu - 15.45 TV mozaik - Šolska TV - 17.05 Goli sveta-17.20 Poročila -17.30 Plesne domislice: Skupina IGEN iz Celja -
17.50	Ta čudoviti notni svet, TV Sarajevo -
18.45	Risanka - 19.00 Danes - Dolenjski obzornik - 19.30 Dnevnik - 19.55 Vreme -
20.05	Plečnik v Parizu, dokumentarna oddaja -
20.50	Kletka, glasbena oddaja - 21.25 Svet na zaslonu-22.10Dnevnik-22.25 Rezerviran čas
-	23.50 Monterrey: SP v nogometu - Portugalska : Anglija, prenos.
Sreda, 4. 6.: TV mozaik - 8.55 M. Kmecl/ Levstikova smrt, predstava PDG Nova Gorica -
10.30	Goli sveta, pregled s SP v nogometu -
15.30	TV mozaik - 17.05 Goli sveta - 17.20 Poročila - 17.25 Oblaček pohajaček - 17.40 Roza, mladinska TV igra -18.15 Svet kristalov, angleški znanstveno-tehnični film - 18.45 Risanka -19.00 Danes - Obalno-kraški obzornik - 19.30 Dnevnik - 19.45 Vreme - 19.55 Oueretaro: SP v nogometu - ZRN : Urugvaj, prenos - 21.50 Dnevnik - 22.15 Glas ljubezni, avstralski film - 23.35 Slamarice - dokumentarna oddaja TV Novi Sad - 23.55 Nezahuaico-jotl: SP v nogometu - Škotska : Danska, pre-
Četrtek, 5. 6.: TV mozaik - 9.00 Darvvinova pustolovščina, ameriški film -10.30 Goli sveta, pregled s SP nogometu - 15.35 TV mozaik -
17.05	Goli sveta - 17.20 Poročila - 17.25 Slovenske ljudske pravljice: O tristo zajcih -17.40 Slovenska ljudska glasbila in godci: Akordične citre -18.15 Čas, ki živi: Anton Sigulin - 18.50 Risanka - 19.00 Danes - notranjski obzornik -
19.30	Dnevnik - 19.55 Vreme - 20.05 Tednik -
21.10	E. Hemingway: Sonce tudi vzhaja, ameriška nadaljevanka - 21.50 Dnevnik - 22.05 Retrospektiva jugoslovanskega filma: Anikini časi, jugoslovanski film.
SLOVENSKE ODDAJE AVSTRIJSKEGA RADIA vsak dan od 18.10 -19.00
Petek, 30.5.: Kult.-glasbena oddaja: Nemško-slovenski slovar pravnega in ekonomskega jezika Sobota, 31. 5.: Duhovni nagovor (mag. Mirko Isop, Škocijan) Voščila (M. Hartmann)
Nedelja, 1.6.: Želeli ste, poslušajte! Ponedeljek, 2. 6.: Po radiu v živo Torek, 3.6.: Otroška oddaja Sreda, 4.6.: France Marolt in ljudska kultura koroških Slovencev (I.Virnik)
Četrtek, 5.6.: Rož - Podjuna - Žila Petek, 6.6.: Slovenski avtorji:
J. Messner-J. Ferk
O
(3
N
C
(D
O)
+-*
O
>o
(D
>
(D
O
(3
O
Novega naročnika/novo naročnico pridobil(a):
(ime in priimek)
(naslov)
(pošta)
Drucksache
Tiskovina
P. n.
SLOVENSKI VESTNIK
Postfach/poštni preda) 408
9021 K!agenfurt/Ce!ovec
Šah:
Uspeh SSZ v Novi Gorici
Na binkoštno nedeljo je bi) v Novi Gorici VH. krog srečanj šahovskih ekip sosednjih dežei. Šest 10-članskih ekip se je pome-riio v hitropoteznem šahu (15 minut). Poieg treh moštev iz Primorske šahovske zveze (Piran. Toimin, Nova Gorica) so na srečanju sodetovaii še šahisti iz Madžarske (Monošter/Szentgotthard), Itaiije (Zveza siovenskih športnih društev - Trst) in Avstrije (SŠZ Cetovec). Koroški igraici od srečanja do srečanja pridobivajo na kvatiteti in jakosti: tokrat so suvereno zasedb 2. mesto. Poseben dober dan so imeti pepi Gabob (5
točk iz petih partij!) ter Norbert Perko in Franci Rutitz (oba 4 iz 5). Postava: Norbert Perko, Joži Gal-tob, Waidemar Grom, Pepi Gal-)ob, Seppi Gabob, Lojze Gailob, Gorazd Živkovič, Franci Rutitz. tvko Ferm, Branko Kolter (menjava: Tončka Einspieter, Herbert Rutitz).
Izid srečanja:
1.	ŠD Piran	32,5
2.	SŠZ Ceiovec	29.5
3.	ŠDTotmin	28,0
4.	Nova Gorica	27,5
5.	ZSŠDITrst	22,0
6.	Monošter	10,5
SAK je na petem mestu
Karate turnir v Žeiezni Kapii
Stovenski športni ktub Obir je v nedetjo priredit svoj prvi prijateljski turnir v karateju. Skupno se je 46 tekmovatcev iz Koroške in Stovenije udeležito tekem „kata". Športniki štirih moštev (Škofje Loke. Borovetj, Cetovca in SŠK Obir) so pokazati svoje znanje v posamičnih in moštvenih tekmah.
Svojo pomembnost je prijatetjski turnir dobit tudi zaradi navzočnosti jugostovan-skega mojstra v karateju, Pavteta Obtaka iz Škofje Loke. Turnir je potekta v res prijateljskem vzdušju in znanje aktivnih je bito na visoki ravni.
Kako so se uveljaviti domačini? Ce pomistimo, da deluje karate sekcija šete skromno teto dni, so domačini tahko z rezuttati žeto zadovoljni. Kot je povedal trener domačinov, Karlo Jurič, je to dokaz, da je sekcija na pravi poti.
Pri ženskah do letnika 1969 je postala Monika Dovjak tretja, pri ženskah od letnika 1968 dalje pa so prva tri mesta osvojile domačinske: 1. Marica Smrtnik, 2. Danica Karničar, 3. Marija Dovjak. Pri moških do letnika 1964 je postal Franz Haberz drugi, pri moških od letnika 1963 naprej pa je postal Valerian Sitter trejti (od sedmih). V isti skupini je Miha Oblak (Škofja Loka) z največ točkami zmagal in postat tudi najboljši dneva.
Pri ekipah so ženske-domačinke osvo-
jile prvo mesto, domači moški pa so postali peti. medtem ko je mešana ekipa bila druga.
Vsa štiri moštva so sklenila, da se bodo v bodočnosti spet srečali na podobnem turnirju.	MO.
ŠAHOVSKA NALOGA ŠT. 6:
3 b c d e f g h
SAHAROV-ČEREPKOV (SZ 1979)
V materialno izenačeni poziciji ima beli. ki je na potezi, pritisk na črno kraljevo krilo. Kako poteka skrita kombinacija, ki vodi belega do zmage?
,Gneča' okoti Severnega tečaja
Letos je na Arktiki oziroma na severnem tečaju zelo živahno. Kar več odprav oziroma posameznikov si je zadalo nalogo, da doseže severni tečaj.
Kot je znano, severni tečaj ni kopnina (kakor je to na južnem tečaju), marveč določena geografska točka na morju, pokritem z večnim ledom. Po takšnem ledu so nekdaj uspešno ali manj uspešno prodirale razne odprave na severni tečaj.
To je skušala letos tudi prva ženska odprava, ki so ji pripadale štiri srčne žene - Kanadčanka in tri Francozinje. Vendar imele so smolo, da jim je morski tok prekrižal račune. Morski tok je namreč ledene mase gnal proti jugu, tako da so bile žene po enem mesecu trde borbe z naravo geografsko gledano še vedno enako odda-
ljene od severnega tečaja. To je bil tudi povod, da so odnehale in se vrnile domov.
Izredno srečo pa je imela Američanka, kije v okviru ameriško-kanad-ske odprave kot prva ženska dosegla severni tečaj.
Prav tako sta imela izredno srečo Japonec in Francoz, ki sta kot samohodca pred nedavnim dosegla severni tečaj.
Srečo v nesreči pa je imel 24-letni Avstrijec Bernhard Klammer, ki se je tudi peš podal proti severnemu tečaju. Imel pa je smolo, da sije poškodoval roko. To je bilo njegovo zadnje sporočilo, nato pa je bita z njim prekinjena radijska zveza. Računali so že z najhujšim, kajti kar nekaj tednov ni bilo glasu o njem. Pred kratkim pa se je čil in zdrav vrnil domov. Imel je res vražjo srečo.
Še eno točko potrebuje SAK iz zadnjih iger, da gotovo obdrži svoj položaj med prvimi šestimi moštvi. V nedeljo je zanesljivo z 1:0 premagal Irschen, ki se je deloma zelo dobro branil.
Sicer pa je bilo 24. kolo koroške lige precej jasna zadeva. Vseh pet moštev na vrhu lestvice je premagalo svoje nasprotnike: Trg je premagal Breže (2:0). Obervellach Magdalen (5:0), Matrei je porazil ASK (5:1), Mostič pa Šmohor (3:1). Tako da si razen Pliberka ob koncu lestvice nobeno moštvo ni znalo izboljšati položaja. Trg pa bo brez dvoma prvak in se duševno že pripravlja na kvalifikacijske igre za vstop v 2. zvezno ligo.
Važna zmaga
Šmihetčanov
VSV-Šmihe! 0:2 (0:1)
Moštvo iz Šmihela, ki se bori proti izpadu iz vzhodne podlige, je tekmi s pravtako ogroženim moštvom iz Anapihla presenetljivo zmagalo - še povrhu na igrišču nasportnika. V prvih minutah igre je bilo opaziti, da je šlo pri obeh moštvih za obstoj; igralci so bili zelo živčni, akcije niso uspele ne enemu, ne drugemu moštvu. Približno od 2. minute naprej pa seje moštvo iz Šmihela ujelo, prevzelo igro in imelo cel kup priložnosti za zadetek, ki je Šmihelča-nom v35. minuti igre tudi uspel. Strelec: Lopinsky. S tem zadetkom je bila igra v bistvu odločena, saj je domače moštvo igralo brez vsakršnega koncepta, pa tudi brez prave volje. Zadetek Berchtolda v 65. minuti pa je igro dokončno odločil v prid Šmihelča-nov, ki po tej zmagi spet lahko upajo, da se bodo v podligi obdržali.
Pridobivaj nove naročnike Slovenskega vestnika
1. razred C:
Bilčovs
vigredi še neporažen
Čeprav je bilo pet bilčovskih igralcev poškodovanih na binkoštnem občinskem turnirju so preostali igralci moštva dosegli proti moštvu iz Gospe svete neodločen rezultat 3:3, čeprav so v prvi polovici bili že s 0:3 v zaostanku.
Če bo klubskemu moštvu uspelo obdržati sedanje moštvo, ima Bilčovs v prihodnji sezoni resne možnosti za napredek v naslednji višji razred. Trenutno je Bilčovs z 28 točkami za Wietersdorfom (35) in Vetrinjem (29) na tretjem mestu.
Kotmara vas - Oberglan 7:0 (4:0).
1. razred D: Globasnica - Pokrče 0:0; Železna Kapla - Frantschach 0:1 (0:1); Sinča vas - Klopinj 4:2 (2:0); Šentpavel -Žitara vas 4:4 (1:2); Labod - Metlova 2:0 (2:0).
SLOVENSKI VESTNIK 40 LET
V okviru nagradnega tekmovanja v pridobivanju novih naročnikov naročam „S)ovenski vestnik" in prosim, da mi iist pošitjate na nastednji nastov:
ime in priimek____________________________________
nastov____________________________________________
pošta_____________________________________________
Obvezujem se, da bom naročnino redno ptačevai(a) in prosim, da mi pošijete račun in položnico.
Q.
O
O*
<
&5
15
O
<
(D
=5
M)
"S
O
f)<
g
7T
(D
SAK - Irschen 1:0 (1:0)
Moštvo iz Irschena je tekmo začelo borbeno, vendar je Slovenski atletski klub kmalu prevzel iniciativo. Svojo premoč so sakovci tik pred polčasom zapečatili tudi z golom. Pichorner je v 43. minuti dal edini gol te tekme.
Tudi po odmoru so skušali igralci z zgornje Koroške navaliti na slovenski gol. Toda to jim je uspelo le kratko časa. Ponovil se je potek prvega polčasa, tako da je v zadnjih desetih minutah tekme bil SAK stalno le pred golom Irschena. Zvrstili so se kor-nerji in prosti streli. Toda SAKovcem se ni posrečil še drugi gol, čeprav je nasprotnik rešil dvakrat na črti.
Postava: Rauscher; Kreuz, Wie-ser, Sadjak, Jagodič (Gregorič), Ratajec, Jovičevič, Pichorner, Ramšak (Woschitz), Polanšek.
Sele - Vrba 1:1 (0:0)
Selški navijači, ki so upali v zadnjih tekmah še na majhne senzacije, so bili v nedeljo nekoliko razočarani. Obe moštvi, ki sta na koncu lestvice, nista prepričali. Prvič po dolgi pavzi (poškodbe) sta igrala tudi spet Martin Hobel in Norbert Hribernik. Vsi gledalci se tudi niso strinjali z odločitvijo selskega trenerja Jakopiča, ki je v drugi polovici zamenjal ravno tista dva igralca, ki sta se najbolj borila (K. Hribernik in P. Čertov)^
Selani bi se izpadu izmuznili le, če bi v naslednjih igrah proti Treibachu in Šentandražu igrali nadpovprečno.
Tekma strelcev na Obirskem
Na binkoštni ponedeljek je Alpski klub „Obir' na Obirskem priredil že tretjič streljanje s puško na zračni pritisk. Kot že lani je letos zmagal pri Jerebu Fridi Hribar, ki je letos z 58 točkami (od 60 možnih) postavil tudi nov rekord. Ditmar Pavlič s 58 točkami in Milan Hribar ter Helmut Božič, (oba s 57 točkami) so mu sledili na lestvici. Pri ženskah je zmagala Ani Strugger (56), pred Zaliko Novak (54) ter Moniko Hribar in Inge Karničar. Zmagovalec je dobil živega kozliča (17 kg).
NOGOMETNI TERMINI:
v soboto 31. 5.1986
ob 16.30 WAC-SAK ob 17.30 Treibach - Sele
v nedeljo I. 6. 1986
ob 17.30 Šmihel - Borovlje
# Biljard - Trije člani Slovenskega biljardskega kluba so se minulo soboto udeležili koroškega prvenstva posameznikov v ..devetki". Vinko Kušej in Marko Krištof sta napredovala v drugo kolo. kjer sta pa v nedeljo - Kušej z 18 točkami, Krištof s 33-imi - izpadla. Med zadnje 20 je prišel še Avgust Serajnik z 42 točkami. Včeraj je Serajnik imel nadaljnjo igro tega prvenstva.
,ARGE Kultur'
obračun
enoletne dejavnosti
Kulturni dejavniki kot je Hortus Musi-eus, Uni-Club. Bierjokl/Pri Joklnu, Kantot, Alternativni kino in drugi so se pred letont dni združili v delovno skupnost ARCE Kultur z namenom, da bi bolj uspešno odvijali kulturno življenje v Celoveu in drugih krajih Koroške. Predpostaviti je treba, da v glavnem gre za prireditve malega značaja, kar je že razvidno iz imen društev združenj. To pa seveda ne pomeni, da prireditve imenovanih društev obiskuje malo ljudi.
Na tiskovni konferenci, kije bila minuli teden, so odgovorni povedali, da so v teku enega leta povprečno imeli vsak dan prireditev, skupno pa je te prireditve obiskalo nad 5().()()() ljudi. Tuje v sorazmerju z drugimi - tudi javnimi kulturnimi ustanovami - uspeh, ki ga mora priznati vsak, ki ve, kaj pomeni organizacija kulturnega dela. Kljub temu pa ARGE Kultur iz javnih sredstev dobi zelo malo podpore. Mestno gledališče dobi 600 šilingov subvencije letno za sedež, medtem ko ARGE Kultur dobi za obiskovalca samo tdšilingov.
Med vidne uspehe odgovorni uvrščajo dejstvo, da časopis ..Klagenfurt", uradno glasilo mesta Celovec, ARGE Kultur omogočilo enkrat na mesec oblikovati eno stran, na kateri napovedujejo prireditve vključenih organizacij. Žal pa je v tem oziru prišlo do cenzure, kar zadeva dvojezičnih vabil na tej strani: slovenska besedila enostavno črtajo, kar je razvidno iz objavljenih faksimil. Zato je prišlo tudi do
M O r Z.
1& Dcr Kandidat

njegom zaveznik!
LiCMbttd&vovtia^ zctv Kamiiaalur -Scrimis diopredovon^e ontt(ainhČne$a Bte^otd /PrtJoktnu, 2.0."SODW
19i^rKandidatix.
L
8t*joKt /PtiJcKlMU, aaAO UHf
Tako cenzurirajo
protesta ARGE Kultur, na kar mestni očetje odgovarjajo, da Celovec ni dvojezičen, da so itak širokogrudni, ko ..dopušča-jo" naziv lokala ..Bierjokl / Pri Joklnu", češ. da je s tem že dana kontinuiteta dvojezičnosti. To je v nesoglasju z vsakim načelom demokratičnosti, da ne govorimo, o odnosu do slovenske manjšine. Vsak, še tako stvaren argument ne pomaga, dvojezične napovedi prireditev mestni senat ne bo dovolil in bo slovenska besedila odstranjeval tudi v bodoče. Kaj naj k temu rečemo? Samo lahko vprašamo, zakaj se Celovec sicer zelo rad ponaša kot prireditelj mednarodnih srečanj in zlasti s pobratenimi mesti - tudi Ljubljano - kaže široko-grudnost in odprtost, torej čemu dvojna merila?
MENJAVA DENARJA
Stanje v sredo 28. maja 1986.
Za 100 dinarjev dobite	3.75 šil.
Za 100 dinarjev plačate	4.75 šil.
Za100!irdobite	1.00šil.
Za 100 lir plačate	1 06 šil.
Za 100 mark dobite	693.70 šil.
Za 100 mark plačate	710.00 šil.
(kraj In datum)
(podpis)
Leta!ske ponudbe „Po!etje 86"
S
Poslužite se ugodnih letov z letališča Ljubljana _
na letalih Adria Alrways	8)rW3yS
LJUBLJANA - Beograd	tjubijatia
-	Sarajevo
-	Skopje
-	Titograd
in sezonskih ietov za - Dubrovnik
-	Split
-	Tivat
-	Zadar
-	Pulo
Prodaja kart in informacije: CARTRANS Paulitschgasse 7, tel. 0 4222/51 26 80
Reiseburo SPRINGER kakor tudi vse turistične agencije v Sloveniji.