Naš voditelj o zahtevah Slovenije in o sporazumu. ˇ narodni skupščini obravnavajo sedaj drzavni jpraraeun. Pri razpravi o proračuim je nastopil 8. t. m. kot glavni govornik naš voditelj dr. Anton Korošec, ki jw izvajal v glavnem tole: fftališče naših poslaneev napram davčni preobremenitvi Slovenije. Jugoslovanski klub je predložil narodni skupščini «tbšimo in stvarno mišljenje o proračunu. V njem z gospodarskih in finančnih vidikov ocenjujs letošnji proračun. lz te ocene lahko vsakdo povzame, da je Slo»enija z davki preobremenjena, da so proračunana bremena prekomerna, da se davki iztirjujejo neusmiljeno, tabko rečemo, več kakor preostro in da je Slovenija v gospodarskem pogledu zanemarjena in zapostavljena. Jugoslovanslti klub je zadnjič v četrtek pozival nasodno skupščino in celokupno javnost v državi, da naj «e zmanjšajo bremena in da naj se neusmiljena davčna praksa omiii, pa ni našel niti najmanjšega odmeva. Vi «este, kakšen je bil uspeh: Mi nismo našli odm«va niti aa drugi strani. V čl. 116. naše ustave je reČeno, da morajo biti bremena razdeljena v enaki meri na vse dcle «bžaYe in da na) se davki plačujejo samo po davčni •moči. Ker pa to ustavno določilo za Slovenijo ne velja, mora slovensko ljudstvo samo razmišljati o tem, da «rganizira na učinkovit način odpor proti takemu pre•obremenjevanju in takeniu iztirjevanju davkov, kakorinemu je sedaj izpostavljeno. Za porzdigo slovenske indastrije in odpraro breeposelnosti. Držara ima dolžnost, da pomaga narodti t vseh ajegoTih težkočah. Ni pa njena naloga, da narode uni<hije, ki žive v njej. Slovenija je izmed vseh pokrajin, Iri jih šteje naša država, najbolj industrijalna. V Slo»•reniji je 63% kmetskega prebivalstva, povečini inalih Jkmetov, ostali so pa delavci in pripadniki drugib svobodnih poklicev. Vzroki, da je Slovenija tako industrialna, so ti-le: prirodno bogastvo naše dežele, njena prometna sredslva in pa usposobljenost naših delavcev. Industrija je v naši deželi po vojni razmeroma lejk> razvita in pričakovati bi bilo, da država, v katero «mo po preobratu vstopili, to industrijo podpre, doživeli nno pa nasprotno. Vsa industrijska politika ministrstva trgovine in industrije gre za tem, da ubije vsako večjo fadustrijo v Sloveniji, še manj pa da dovoli, da bi se astanovila kaka nova industrija. Vsa naša zemlja pa je ležka in neplodovita. Zato pa naš narod dobiva svoj jjjrub. v reliki meri v industriji. Pravijo nam, da delajo tako radi tega, ker to zahtevajo koristi državne obrambe. Koristi državne obrambe bi mogle torej narekovati, da iiničimo ves narod, da iiničimo vse gozdove, \se železnice, vse ceste, kajti priznati iuorate, da se mora sovražnik prav tako okoristiti z našimi šumami in rudami, kakor se more z našo industrijo. Cudna je ta »narodna obrainba«, ki že v naprej prepuŁŁa sovražniku vse narodno bogastvo v obmejnih pokrajinah. Industrija v \saki deželi se razvija po zakomi uinnega gospodarstva. Pri nas pa bi se morala industrija razvijati po nazorih nezrelega in nedo- raslega militarizma in kakor za nalaič je postavljen za najvišjega poveljnika v Sloveniji oni, ki se je izpostavil kot največji sovražnik slovenskega napredlia.  Zato bi se morala industrija povsod1 pospeševati, naj si bo v sredini ali na mejah dj-žave. Saj morate priznati, da je naša železniška industrija mala kovačnica v primeri z železniško industrijo Nemčije in Francije. Oni pa, ki velike industrije niso nikdar videli, pač pa si ogledali našo malo industrijo, so mislili takoj, da jenaša industrija Krupp in Škoda, katere bi se v strahoviti meri laMco poslužili naii sovražniki, če bi prišli vdeželo. Radi te industrijske politike imamo v naši drža-vi nad 30.000 brezposebiib., v katero število poljedelski delavci niso niti všteti. Vi veste, da imamo v Slovenijitakoimenovane sezonske delavce, ki so pozimi doma,poleti pa bodijo na delo v Bosno, Vojvodino in na Hrvatsko, lani pa so šli celo v Nemčijo. Lahlco si mislite, kako navdušeni morajo biti ti de-Iavci za tako državno politiko, ki jim ne daje kruha,ampak morajo gladovati in od gladu umirati. Za obrambo našega zadružništva. Naš klub v svojem posebnem mišljenju ni samo rekel, da je industrijska politika naše vlade proti slovenskemu narodu napačna, nego smo tudi dokazali, zakaj propada tudi naš kmetski stan. iPrcStojte ekseku-cije lanskega kta v Sloveniji in dolgove, ki so bili vpisani v zemljiško knjigo! Stevilke so strašne. Eksekucij je bilo 48.000, dolgov pa vpisanih 50 do 60 milijonov.Vsaj eno pomoč in eno nado je imelo ljudstvo vSloveniji; namreč svobodno zadružiiištvo, ki si ga je ustvarilo v desetletja trajajoči borbi z oderuhi in bankirji, ki so organizirani nastopali proti Ijudstvu. Nihčc ni mogel preprečiti ustvarjanja tega svobodnega gospodarstva, niti oderubi s spletkami, niti banke s Svojo finančno močjo. Ali na žalost je prišla država sama in pričela uničevati ono, kar je bilo narodu1 ponos in opora tako v Sloveniji, kakor tudi na Hrvatskem in v Srbiji, to je svobodno narodno gospodarstvo. Država j«s takozvanim zakonom o poljedelskih kreditib ustvarila djržavno zadružništvo. Državne zadruge niso pričelt niti delovati, pa so že postavljeni krediti v proračun. A mi baš sedaj preživljamo težko gospodarsko krizo. Kmetijstvu bi bili poljedelski krediti sedaj bolj potrebni, kakor kedaj poprej. Toda vlada teh kreditov ne more in niti noče izplačati, ker mora preje urediti aparat drž. zadružništva, potem bodo šele začeli izplačevati kredite. Po mojem mišljenju državno zadružništvo, ki ga jbo ustvaril zakon o poljedelskib kreditih, ne bo moglo niti najmanj koristiti našemu kmetu. Kmet se bo kmalu prepričal, da se bo po teh zadrugah denar samo za-< pravljal in da bo močno oškodovan tisti, ki bo imel do teh drža\nih zadrug toliko zaupanja, da bo vanje nar* lagal svoje prihranke. Državna oblast s svojo politiko samo ruši to, kar je celokupen narod spoznal za dobro. Kadarkoli država prevzame v svoje roke kako go** spodarsko panogo, jo v korenini uniči, ker narodno go* spodarstvo prospeva samo v svobodi in zato je naloga. vsake kulturne države, da odstranja vse, kar bi mogla škoditi tej svobodi in da pomaga svohtodnemu razvojm. gospodarstva v svobodnem narodu. Naprošen sem od glavnega Zadružnega saveza, da pri tej priliki opozorim vlado in posebej predsednika* finančnega odbora, da Savez nestrpno pričakuje, da se končno že enkrat razpravlja o carinski tarifi. Lani sa že naši kmetje težko pričakovali nove carinske tarife, ki bi mogle upostaviti zopet prinosljivost našega polje-* delstva. Istotako s-rm bil naprošen, da opozorim vlad-» no večino in posebno finančni odbor, da je zelo škodljivo za naše pošteno in solidno gospodarstvo, da me-» ¦njajo carinske tarife brez priprav in znanja gospodarskih krogov. To večno menjanje škoduje sedaj tej, sedaj oni gospodarski panogi, v bistvu pa vsem, ker sa med seboj zvezane in druga od druge odvisne. Zato je tako menjavanje na škodo celokupnemu gospodarstvu. Vsi gospodarski krogi prosijo in zahtevajo, da vlade ne ubijajo gospodarstva na tak brezglaven način. 0 vprašanju narodnega sporazuma. Dobro razumcm tiste stranke, ki so za narodno edinstvo, ki pravijo, da smo Srbi, Hrvati in Slovenci en narodl. Te stranke, ki so za narodno edinstvo, ne mo-» rejo biti za naroden sporazum. Lahko so za sporazun* posameznib poikrajin, lahko so za sporazum pasivnih ia> aktivnih jkrajev, za sporazum bolj ali manj obremenje-* nih krajev. Hrvati in Slovenci stojimo na stališču, da amo Slovenci bistTeno bližnji Srbom in Hrvatom, bliž¦ji «nim in drugim, nismo pa isti. Mi nismo neprijalelji narodlnega edinstva, ker narodno edinstvo, kakor ga Ti hočete, ne obstoja. Tisti, ki praTijo, da obstoja, izKažajo svojo željo, ne izražajo pa dejstva. Oni govorijo samo tisto, kar bi želeli, da bo, česar pa ni, ali kar nameraTajo doseči. Če namreč obstoja narodno edinstro ftcrt držara, potem o tem ni treba več gOToriti.^Ii Slovenci pa labko s sigurnostjo trdimo, da se čutimo kot e» naro<l, kot svoj lasten narod, kot narod, ki hoče žiTOti SToje lastno življenj-s. Tam Srbom je labko govoriti o narodhem edinstTU. Mogoče bi todi jaz tako govoril, ako bi bil Srb. Vi nimate ničesar zgubiti, ampak samo dobiti. Nam je težko, kl iouuno narodno zgodovino, ki j«, čeprar žalostna, vendar lepa, nam je težko, ki imamo narodno kulturo, lepo bogato knjižeTnost, mi s temi ne moremo soglašati. Ako bi narod) čez noč sprejel drug jezik, bi prekinil obstoj sTojega dela in ga ne bi mogel nadaljevati. Sigurno je, da se narod ne more odvreči, kakor poleti odložimo zimsko obleko. Ako bi hotcli zavreči svojo fctiituro, ali bi bilo to narodno edinstvo? Priznavamo, da smo najbližji, skoro isto, kakor Ti, nismo pa popolnoma isto. Moramo vedeti, kaj hočet« vi e narodiiim edinstTrom. Ako hočete, da se odrečemo srojemu jeziku, svoji posebnosli, potem tega nikdar ne sprejmemo in nikdar ne bomo mogli sprejeti. Ako mislite, da je narodno edinstvo nekaj drugega, potem recite, pa se bomo sporazum«li. Radi tega je tudi traba sporazuma, i rtdi jezika, i radi narodnega edinstva. V rladni stranki nimate nobenega človeka, s katcrim bi se moglo resno in z uspebom govoriti o teh stvarehj. Sedem let smo že skupaj in nikdar nas ni nihče nrprašal, kaj je to narodno edinstvo, vi samo vedno hoiBete tlačiti SloTenijo. Ravno t Srbiji so najboljše priče, kako se mora ljubiti svoj jezik in kako je treba gledati na obstoj naroda. Nihče od narodov t naši državi ne Drazume borb« za Makedonijo, kakor jo razumemo mi, k«r vemo, da z T9akim človekom, ki ga je izgubila, izgublja kapljo krvi svojega srca, kapljo krvi svojega tefcsa. Ako ste vi tako nepopustljivi in ne marate izgubiti iMakedonce v drug narod, ki je istotako bratski, potem dovolite, da se ogledamo na ras in da s« borimo za nacionalno osamosvojiteT, za svoje narodne pravice, za svoj narodni obstoj. Zahteve SlovenceT. Mi se nismo nilcdar sporazumevali. Naše največje zlo je, da ne moremo o svojih najresnejšib stvareh resno govoriti, ker delajo te stvari toliko neprililc Že to stališče, da smo Slovenci narod sam zase, nam daje prarico, da samostojno izjavljamo, kaj nam je v tem pogledu treba. Slovenski narod je dosedaj že večkrat Izpovedal svoje mišljenje. On hoče zdruieno Slovenijo, on hoče, da ima la Slovenija veliko in široko samoupravo. Mi smo za svojo široko Slovenijo, ne zahtevamo pa od Srbor in. HrvatoT niti enega grotša. Istina, mi oismo bogati. mi smo siromašni.  Vi ste bogati, -vi ste bogati livad, njiy in polj, mi pa amo bogati planin in kamenja, ali poleg tega smo bogati na enem, bogati smo t marljivosti in varčevanju. zato nas ni skrb naše bodočnosti, ako nam daste široko samoupraro. A če smo bogati, nočemo biti bogati za vas, ampak zase. Danes pa moramo biti bogati za drug€, zase siromašni. Široka samouprava Slovenije v tem pogledu ničesar ne stane. Vsekakor je to samo nestrpljivost in pohlep po nadvladi ako nas še sedem let držite T kleščah in nam ne daste onega, do česar imamo kot narod: pravico, ono, lcar zabtevamo samo radi svojega obstoja. Zato mora priti do sporazuma. Nismo mi nestrpljiri ampak mislimo, da uvidite, da imamo pravico, ako zahtevamo združeno Slovenijo, ker hočemo, da boino skupaj, ker državi ne more biti vseeno, ali ima kulturno, napredno Slovenijo, ujedinjeno in svobodno, kot mejnik napram Italiji in Avstriji. Kako velika bo, j€ stvar sporazuma. Radi tega mi zahtevamo, da pride do narodn-ega sporazunia. Ako hočemo narodni sporazmn, potem moramo najprej zrušiti centralizem. Ni vs« vlada, program je višji. Ideja jc višja. Radi t«ga moramo zrušiti centralizem, ker je država, kakor morate sami uvideti, pod to ustavo cenIralistična in srbsjka in ne srbska, hrvatska in slovenska. Glejt€, danes je država tako urejena: Srbi vladajo, Hrrati razgovarjajo, mi plačujemo, Nemci, Madžari in muslimani so pa na delu. Vlada je popolnoma srbska, zastopništva y ogromni večini srbska, generaliteta popobioma srbska, centralna uprava do 98 odstotkov srbska, žandarmerija čez 60 odstotkov srbska in vsaki dan bolj srbska, carina 70 odstotkov srbska, državna finančna služba prav tako. Ako vidimo, da so posamezne panoge državne uprave od dne do dne bolj srbske, nam to ne gre zgolj na naše narodhe živce, ampak tu gre tudi za naš kruh. Ko imamo toliko brezposelnih, ko morajo naši ljudje v Ameriko in kot sezonski delavci v vsemogoče tuje države, nam vsaj to dopustite, da moremo v lastni državi služiti. Razlika med državljani v naši državi. Radi tega razumem, da je Stj«pan Radič razvil t Dalmaciji tak razmah in da ga je hudo zadelo, ko je videl, kako se rušijo hrvaške postojanke. Raz- umem ga, zakaj je tako zavedno hrvaško govoril. Ta centralistična ustava nas ni naučila, da smo bratje, am- pak nas je naučila, da so pri nas državljani prvega in drugega reda. Mi Slovenci, in mislim, da tudi mnogo Hrvatov, se čutimo v tej državi kot državljani drugega reda. To politično zapostavljanje boli vsakogar, To za- postavljanje boli ves naš narod. Zaradi tega je tako nasproten centralistični ureditvi države. Radi tega niti slišati noče ničesar o vidovdanski ustavi, v kateri je centralizem na prvem mestu. Težak gospodarski položaj in centralistična urediteT države, to nas boli. Finančni minister bi morai Tedeti, kakšne so razmere t Sloveniji. A on jih ne pozna. Če bi jih poznal, potem bi proti Sloveniji. drugače postopal. On se nam pa posmehuje in pravi: »Vi ste bogati.« Vi labko proporedujete centralistično ureditev države, Ti labio pripovedujete našim ljud«m o edinst-vu. o bratstTU, o osvoboj«nju, o zedinjenju, toda, ako bo Slovenec pri tem izračunal, da mora vsak Slovenec plačali letno neposredriega davka 170 dinarjev, Tsak Srb pa samo 60 dinarjer, potem si bo mislil: Vrag vzemi to edinstvo, to bratstvo, to osvobojenje in združenje in rse one fraze, ki mtx jih, prinašale. To je tista politijka, ki pravi, da ne moremo bili ono, kar bi hoteli biti, iki dokazuje, da današnja centralistična ureditev države pač ne more biti drugačna. Naš parlamentarizem je bolan. Da ne more ozdraviti, je krir centralizein, on lam uničuje državo in njene narode. Ta centralizem je treba razrušiti, treba je dati narodom široke samouprave. Centralizem, to je temeljna napaka. Naše prepričanje jc, da je treba to temeljito napako odpraviti; to pa jo po našem mišljenju v bodoče glavno vprašanje politike. To je glavno vprašanje naše notranje polin tike in se mora razčistiti in se bo razčistilo. Vprašanje je le, ali ga bomo razčistili z mirnim, prijateljskim, medsebojnim zaupnim in dobrohotnim razpravljanjem ali pa ga bomo razčistili v dobi nemirov in neredor, kar bo na škodo eni in drugi slrani. Mi hooemo, da dobimo to dobo miru in sloge, mi smo za to, da gremo na revizijo ustave in da damo slovenskemu tn hrvatskemu narodu to kar omi dva zahtevata.