Per 342/1957 1002G042,1 z Š - :e s i Sv>eic>gc>FsIi ex Kraljica (Soetoi/onku DCraljiea MARIJANSKA REVIJA Izdaja konzorcij „SVETOGORSKE KRALJICE”. * Za vsebino odgovarja dr. Janez Hornbóck, Celovec, Viktringer Ring 26. * Naroča se pri Petru Flander, Via Cavana 7/III, Trst — Trieste (Italija). * Tiskala Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. * Printed in Austria. Prošnja častilcem SVETOGORSKE MATERE BOŽJE Vsem je dobro znano, da je danes težavno, izdajati revijo in to v prvi vrsti zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, kajti tiskarski stroški so precej veliki. Kljub temu pa smo se vseeno odločili za to delo, zaupajoč v gotovo pomoč naših dragih rojakov, predvsem pa neomajno zaupamo, da nam bo stala ob strani naša ljubljena Svetogorska Marija, saj bo vse naše delo njej posvečeno. Naročniki revije, njeni podporniki in širitelji bodo med letom deležni 12 sv. maš, ki se bodo jio njihovih namenih darovale v svetogorski baziliki. Denarne prispevke lahko pošljete po poštni položnici (vaglia postale) na naslov: Peter Flander, Via Cavana, 7/III — Trieste. Na isti naslov lahko pošljete tudi prispevke, prošnje in zahvale za objavo v reviji. m- s:- * POZOR! Ker bo revija »Svetogorska Kraljica« zaradi zanimive zgodovine in kronike svetogorske božje poti zgodovinske vrednosti, vam priporočamo, da vse številke dobro shranite in jih pozneje daste vezat. NASLOVNA SLIKA REVIJE PREDSTAVLJA VELIČASTNO SVETOGORSKO BAZILIKO ŠIRITE »SVETOGORSKO KRALJICO«! / (Svetoifovska DLraljua „PO MARIJI K JEZUSU" LETO I. TRST 1957 $TEV. 1 Živimo v hudih časih in morda bodo prišli še hujši, kajti satan je mobiliziral vse svoje sile, da bi uničil kraljestvo boije na zemlji. Ali bomo mi katoličani pri tem pogubnem satanovem nasilju indiferentni s prekrižanimi rokami stali ob strani in gledali to strašno uničevanje krščanskih dobrin? Odgovor ni težak, kajti naša sveta dolžnost je, da še bolj strnemo svoje mste in da se z vsemi od Boga nam danimi sredstvi odločno upremo temu brezbožnemu nasilju. Da bo pa v tem svetem duhovnem boju naša zmaga bolj gotova, se moramo najprej popolnoma predati varstvu Marijinemu in naše življenje se mora prenoviti v duhu prave krščanske ljubezni do bližnjega. Res je, da nas uboge zemljane tlačijo raznomstne pregrehe, res je pa tildi, da se premalo trudimo, da bi z dobro voljo odpravili vsaj tiste, ki najbolj žalijo neskončno usmiljenega Boga. Na žalost pa so celo take duše, ki se do skrajnosti trdovratno upirajo božjemu usmiljenju, ki čaka vsakega grešnika in mu je vedno pripravljeno nuditi sleherno pomoč. Glavni vzrok teh neveselih dogodkov pa je v prvi vrsti nevera, ki si vedno bolj in bolj utira pot med kristjani. Večkrat se zgodi, da nujno potrebujemo pomoči. Povsod jo iščemo, a je ne najdemo, ker smo zgrešili pravo pot, ki pelje do nje. Kakor čreda brez pastirja tavamo naokrog in zdihujoč se pritožujemo ter valimo krivdo na druge. Pozabljamo pa, da ne daleč od nas, blizu Gorice z vrha Skalnice sveti Zvezda Vodnica — naša ljubljena in milostipolna Svetogorska Kraljica, ki tod že preko 400 let čudovito vodi in varuje naš rod ter mu na mnogotere načine deli obilnih milosti. Zato jo brez pomislekov tudi mi ponižno prosimo pomoči: O Marija Svetogorska, Ti naša Zvezda morska! Bodi naša Pomočnica, saj Slovencev si Kraljica! Napačno bi bilo, če bi mi še nadalje pozabljali na veliki in neprecenljivi dar božji, ki ga je Gospod Bog pred 418 leti v Mariji naklonil našemu ljudstvu, ko je Ona v večkratnem prikazovanju ponižni in preprosti grgarski pastirici Urški FERI.IGO J s svojo priča jočnost jo počastila našo zemljo in ji naročila: „Reci ljudstvu, naj mi tukaj sezida hišo in me prosi milosti!” Zato pa bodimo iz vsega srca hvaležni Bogu za ta veliki privilegij, na katerega smo tudi lahko ponosni, kajti Srn gora je po Marijinem prikazovanju zaslovela že leta 1539., torej pred Lurdom in pred Fatimo. Omembe vredno pa je tudi to, da so tuji zgodovinarji vedno posvečali veliko pozornost nastanku in razvoju sveto-gorske božje poti in se laskavo izrekli o lem čudovitem milostnem kraju. Več o tem boste čilali na naslednjih straneh. Naši predniki so zelo goreče častili Svetogorsko Mater božjo, kajti zavedali so se, da je Ona v vseh zadevah najboljša- priprošnjica pri Bogu. V času grozovitih turških napadov na našo deželo pa jim je Svelogorska Kraljica bila zi največjo tolažbo in od Nje so tudi dobivali duhovno moč in pogum, da so lahko x>ztrajaii v silovitih bojih zoper največje sovražnike krščanstva. V današnjih razburkanih časih pa smo potrebni izrednih milosti, kajti f)o naših družinah je x’eliko gorja, križev in težav, a še večja pa je duševna razumnost in nevera. Le malo kje je še mogoče najti pravega miru in tiste prepotrebne družinske harmonije med možem, ženo in otroki. Vse je nekam opustošeno, kajti veliko je pomanjkanje prax>e krščanske ljubezni. Zelo redko je tudi videti prijaznih obrazen'. Vsi, nekam zaskrbljeni, se izprašujemo, kaj neki bo nam prinesla bližnja bodočnost. Pri vsem žalostnem stanju pa vseeno ne smemo obupaxaiti, temveč po-xtzdignimo kvišku svoja srca! V duhu se ozrimo proti Sxi. gori k milostni Materi božji in prav zaupno ji povejmo vse, kar nas teži in boli; Ona, ki je naša najboljša Mati, nebeška zdravnica in vseh milosti srednica, nas bo poslušala in tudi uslišala, če se bomo izkazali, da smo vredni njeni otroci. Nikjer drugje kot edino le pri Mariji bomo zopet našli tisti zaželeni sxxeti mir, ki ga svet ne more dati. Zato se pa držimo njenih nasvetov in vekomaj bomo srečni. Da bi se pa pobožnost do Svetogorske Matere božje še bolj razširila in poživila, smo s n/at rali za potrebno izdati revijo pod naslovom „Sv e to gorska Kraljica”, ki bo izhajala štirikrat, na leto, seveda, če bodo častilci Svetogorske Marije pokazali dovolj zanimanja za našo revijo, katere namen je, širiti med našim Ijudstx'om češčenje Svetogorske Matere božje. V glavnem pa se bo revija držala gesla: „Po Mariji k Jezusu”. Svelogorska Marija je res medna, da jo častimo in da njej v čast tudi kako dobro delo storimo. Zato je potrebno, da se mi vsi skupaj duhovno porežemo in na ta način tudi tvorimo molitveni venec, kateremu naj načeluje naša ljubljena Svelogorska Kraljica. S tako duhovno povezavo bomo prav gotovo pripomogli našemu sx'. očetu Pi ju XII. do realizacije njegovega velikega in prepotrebnega načrta za prenovitev vsega sxtela v luči sv. Evangelija; predvsem pa bomo, po priprošnji Svetogorske Matere božje, prosili ljubega Boga, naj skrajša čas hude preizkušnje našega naroda in naj razsvetli mlačne in odpadle, da bodo spoznali resnico ter se zopet vrnili nazaj v naročje Matere sx’. Cerkve. Sklenimo, da bomo v ta namen vsak dan zmolili eno zdravamarijo z vzklikom: „Kraljicu Svelogorska, prosi za nas. Naj torej gre la Marijin poziv od ust do ust, od hiše do hiše dol do morja in, v stavo Svetogorske Kraljìcé, naj bo na nogah delela vsa! Obračamo se z gorečo prošnjo do vseh, da bi velikodušno pomagali, da bi revija „Svetogorska Kraljica” prišla prav v vsako hišo doma in v tujini, kjer živijo naši rodni bratje in sestre, z namenom, da bi pomagala k izboljšanju in utrditvi krščanskega življenja med nami. Vsem onim pa, ki se bodo žrtvovali pri širjenju te revije in ki nas bodo kakorkoli podprli pri našem delu, pa že sedaj prisrčno kličemo: Svetogorska Mati božja naj Vam vse obilno poplača! Z zaupanjem pričakujemo razumevanje za našo prošnjo, saj gre za čast svetogorske Marije. Zato, predragi bratje in sestre, izkažimo se tudi sedaj, da smo Slovenci Marijin narod! Tebe pa, o Marija Svetogorska, prav goreče prosimo: Ne zapusti nas v teh dneh naše težke preizkušnje, temveč pošlji nam pomoč iz svetogorskega svetišča, kjer slavno kraljuješ, saj Tebi je znano vse naše gorje in Tebi so tudi znane vse naše želje. Obrni torej svoje milostljive oči dol na nas uboge zemljane, ki žalostni in objokani ječimo pod težo vsakdanjih križev in težav! Varuj nas, da ne obnemorerno na tej težki življenjski poti, in srečno nas popelji preko valov razburkanega morja v pristan večne nebeške sreče! Srčno Ti priporočamo tudi vse naše drage pokojne brate in sestre, zlasti tiste, ki so zaradi vojnih grozot neprevideni odšli v večnost! Ti, ki si Kraljica vernih duš, se jih usmili in izprosi jim pri svojem Sinu Jezusu, da bodo, če še niso, čirnprej dospeli v sveti raj! Z ljubljenim Sinom naj nas vse blagoslovi Svetogorska Mati božja. Kraljica Slovencev! „Pozdravljeni sel Svetogorske Kraljice, ki zopet prihajaš v naše domove! Tolažbo prinašaš od rajske Zdravnice, napočil že čas je duhovne obnove! Mi, bratje in sestre, 'ust željni resnice, vrzimo od sebe pogubne okove! Držimo se vsi Svetogorske Kraljice, živimo po veri v duhu obnove!” V težkih neprilikah premisli, kaj in koliko je bilo v tvojem življenju že lepega in sončnega, in skušaj se prav iskreno za prejete dobrote zahvaliti. To ti bo dalo možnost, da boš bolj miren in boš ostalo videl v vse bolj jasni luči. Če si pri tem vztrajen, ti postane ta način navada, ki ti bo zelo olajšala življenje. Če se boš popolnoma predal božjemu vodstvu, te bo polagoma pre- vzela neka plemenita brezbrižnost za marsikaj, kar sicer naše življenje napolnjuje s skrbmi in grenkostjo. Seveda je podlaga živa vera in trdno zaupanje v Boga. + Evangelij ni postava, evangelij te noče s strogostjo, temveč z milobo rešiti. Ta miloba te pa hoče r e š i t i, ne prevariti, prav zato je strogost v njem. IZ SVETOGORSKE ______________ZGODOVINE_________ O najstarejii svetogorski cerkvi in njeni dobi Svetogorsko zgodovino imamo prvič bolj temeljito obdelano od Antona Črva, ki se je rodil 20. januarja 1846. leta na Koritnici pri Grahovem na Tolminskem in je v svoji rojstni hiši tudi umrl 14. decembra 1892. Bil je zelo nadarjen in izobražen duhovnik, posvečen leta 1869. Obvladal je poleg slovenskega, italijanskega in nemškega jezika tudi ruski, češki in francoski. Bil je več let spiritual v goriškem bogoslovnem semenišču, pozneje pa cerkveni vodja na Sveti gori. Razen drugih spisov, ki jih je priobčeval v faznih listih, je napisal tudi dve knjižici o svetogorski zgodovini. Obe knjižici sta izšli leta 1883. v Gorici. Prva, ki obsega 183 strani v 8°, nosi naslov: „Sveta gora pri Gorici. Zgodovina te božje poti”. — Druga obsega tudi v 8° obliki 28 strani in je naslovljena: »Sveta gora pri Gorici. Nekaj zgodovinskih črtic o tej božji poti s poukom o romanji in razka-70tn svetogorskih odpustkov”. — Obe knjižici je natisnila Hilarijanska tiskarna v Gorici.1 Že prej je bila opisana svetogorska zgodovina v Antona Janežiča »Slovenski Koledi” za leto 1858. Po tem spisu je posnel svoj opis Svete gore Janez Volčič v IV. delu knjige: »Življenje prebl. Device in Matere Marije” (Družba sv. Mohorja, Celovec 1889.). V celovškem Mohorjevem koledarju za 1. 1900 je priobčen sestavek izpod peresa dr. Andreja Pavlica: »Sv. gora pri Gorici”. Najzanimivejša in najnovejša knjiga o Sveti gori in njeni zgodovini je izšla leta 1924. Napisal jo je pokojni stolni kanonik dr. Miroslav Brumai za majnik kot šmarnično berilo pod naslovom »Na Sv. goro!” V prvi knjigi svojih Šmarnic »Marijina božja pota v Evropi” ima Josip Lavtižar tudi za 17. dan premišljevanje o naši Sveti gori.2 Navedli smo te spise, da opozorimo nanje tiste, ki se zanimajo za zgodovino svetogorsko in da pokažemo, koliko je že bilo zanimanja za našo božjepotno cerkev. Ker je svetogorskim romarjem ta zgodovina močno pri srcu, bomo priobčevali Črvovo svetogorsko zgodovino s potrebnimi dodatki. Ta zgodovina je bila pisana na Sv. gori in jo preveva topla ljubezen do Svetogorske Kraljice. Pri prebiranju teh zgodovinskih dogodkov se tudi v naših srcih vname vedno večja ljubezen do naše nebeške Matere. * Pretino pa začnemo s priobčevanjem Črvove zgodovine, je nujno potrebno, da i) Poleg teh dveh zgodovinskih knjižic jc Crv napisal in istega leta izdal v ostnerki tudi poseben svetogorski molitvenik z naslovom „Devet-dnevnica k časti milostne Matere božje na Sveti gori pri (.oriti in druge molitve” (strani :!9). Prvi izdaji ..Devetdnevnice” je sledilo še šest ponatisov. OBLETNICA PRIKAZANJA IN KRONANJA MATERE BOŽJE NA SV. GORI Že v soboto popoldne so svetogorski zvonovi veselo naznanjali bližnjim meščanom in deželanom, da se bo drugi dan, na nedeljo, slovesno obhajala 417. obletnica prikazanja Matere božje pastirici Urški Ferligoj. V nedeljo zjutraj pa, ko smo se bližali Sv. gori, je ubrana melodija pritrkavanja istih zvonov nas romarje tako poživila, da smo pozabili na utrujenost in z lahkoto smo dospeli do svetogorskega svetišča. Tudi sv. rožni venec, ki smo ga med potjo začeli moliti, smo še pred vstopom v veličastno baziliko dokončali in takoj smo zapeli ro- marsko pesmico „Pojdimo na goro, na Materin kraj, kjer zemlje dotika nebeški se raj. Zdrava, zdrava, rajska Kraljica; zdrava, zdrava, src naših Gospa!” Ob našem prvem pogledu na milostno podobo Matere božje v glavnem oltarju smo, po kratki zahvali za srečen prihod, Svetogorski Kraljici odprli naša srca in zaupno smo ji potožili naše gorje in vse naše križe in težave. Nato smo prav z užitkom občudovali izredno lepo okrašen Marijin oltar, ki je bil ves v zelenju in nežnem spomladanskem cvetju. Tudi vsi drugi stranski oltarji so bili s cvetjem lepo okrašeni. Povsod je bilo opaziti izredno snago in red. Okrog desete ure se je pri glavnih vratih prikazal duhovnik s križem v rokah, prepevajoč litanije Matere božje; takoj za njim se je vila lepo urejena procesija romarjev iz Kanala, ki so litanijam slovesno odpevali. Čez. nekaj časa so se orgle s kora ubrano oglasile z melodijo „Marija, Mati ljubljena...” in množica romarjev je vneto zapela to priljubljeno ljudsko Marijino pesmico, Medtem pa je oblečen v krasnem mašnem oblačilu pristopil k oltarju velečast. kanalski župnik in pričela se je daritev sv. maše, med katero je zelo lepo prepeval kanalski cerkveni pevski zbor. Po čitanju sv. evangelija je frančiškanski pater v iskrenih besedah proslavljal in poveličeval Svetogorsko Mater božjo in pozval je romarje, naj se zaupno zatečejo k Njej za pomoč, saj še nikdar ni bilo slišati, da bi Ona bila koga zapustila, ki je pod njeno varstvo pribežal in jo pomoči prosil. Med sv. mašo je tudi bil eter za cerkev. Takoj po končani sv. daritvi pa je bil slovesen blagoslov z zahvalno pesmijo pred izpostavljenim Najsvetejšim. Še prej pa, ko so se romarji poslovili od Svetogorske Kraljice, se je okrog sveto-gorskega svetišča razvila procesija, prepevajoč pele litanije Matere božje s sveto-gorskimi odpevi. Ob pesmi ,,Vse prepeva, se raduje . ..” pa se je marsikomu zasolzilo oko in v srcu je že bil narejen sklep, da prihodnje leto ob tem času zopet poroma na to priljubljeno Sv. goro. PETDESETLETNICA IMENOVANJA BAZILIKE NA SV. GORI Marijino svetišče, ki je bilo na Sv. gori sezidano še pred prvo svetovno vojno, je leta 1907 sv. Stolica odlikovala z nazivom „bazilika”; isto odlikovanje pa je prešlo na sedanjo veličastno svetogorsko svetišče, ki je po končani prvi svetovni vojni bilo sezidano na razvalinah prejšnjega do tal porušenega. o Jltarifinem češčenju fanez Volčič, župnik v šmarjeti na Dolenjskem, je bil velik častilec prebla-žene Device Marije. V dveh debelih knjigah je popisal pred 73 leti življenje pre-blažene Device in Matere Marije in njenega prečistega ženina sv. Jožefa. Gotovo ne bo odveč, ako v našem novem Marijinem glasilu nanizamo nekaj biserov iz Volčičeve knjige. Želimo le, da bi dobri častilci svetogorske Matere božje s pridom brali in premišljevali, kar nam je napisal ta pobožni duhovnik o Mariji. Kdor mene najde, najde življenje. (Preg 22, 35). Mi Marijo premalo častimo, tako je zapisal veliki služabnik božji Ludovik Marija Grignion Montfortski. Sicer so to kratke, pa zelo pomenljive Itesede. Znabiti bo pri tem marsikdo z glavo zmajal ter bo rekel: Saj se Marija /lasti v zadnjih časih med krščanskim ljudstvom lepo in prav časti; saj vidimo, kako se ljudje v trumah k mogočni Priproš-njici zatekajo, kako njene oltarje in njej posvečene cerkve zaljšajo, kako veliko pobožnih vernikov roma na svete kraje. kjer se naša ljuba Gospa posebno časti in kjer tudi ona svojo priprošnjo nešte-vilne in tudi čudežne milosti deli. Preglejmo nekoliko svojo lastno pobožnost do Marije in preudarimo, kaj vsak izmed nas stori v Marijino počešče-nje, kako, iz kakšnega namena, s kakšno ljubeznijo. In če nočemo sami sebe slepiti, bomo spoznali, da je le revna, nevredna senca, kar morebiti imenujemo češčenje Matere božje. Pa zakaj zasluži Marija, da jo veliko bolj slavimo, bolj ljubimo in ji pogumneje služimo? Ker nam je dala zveličanje. Ona je studenec, iz katerega zajemamo svoje nadnaravno življenje in zveličanje. Po sklepu neskončne božje modrosti sè je zgodilo, da svet ni prejel Sina božjega neposredno iz rok Očeta, Bog ga je dal Mariji, da ga svet po njej sprejme. Le z Marijo in z njenim privoljenjem se je Jezus, Sin božji in Sin Marijin, za nas svojemu nebeškemu Očetu daroval! Z Marijo in v Mariji je izvršil Sveti Duh največje delo, da je Bog Sin postal človek. Marija je zapečaten studenec in zvesta nevesta Sv. Duha. Marija je svetišče, prebivališče presvete Trojice. V njej Bog veličastneje prebiva kot v najlepši cerkvi, bolj celo kakor med kerubi in serafini. Ona je prečuden svet božji, kjer so neizmerni zakladi in neizmerne lepote. Ona je polna milosti božje od svojega začetka, a je s svojim zvestim sodelovanjem postajala vedno popolnejša, tako, da je dosegla nam nerazumljivo in tako neizmerno stopinjo milosti, da je postala vredna, da jo je Najvišji postavil za edino varuhinjo svojih zakladov in edino delivko vseh milosti. Ona obdaruje, obogati, kogar hoče. Ona je Mati usmiljenja božjega! O koliko skritega, koliko velikega je Vsemogočni storil tej prečudni svoji stvari! Saj je Marija pri vsej ponižnosti morala priznati: „Velike reči mi je storil On, ki je mogočen.” (Lk 1, 49). Svet je pač ne pozna, ker tega ni zmožen, pa tudi ne vreden. Svetniki pa so čudovite reči pisali in pripovedovali o Mariji. Vedno, od konca do kraja, v nebeških višinah, v pozemeljskih globočinah, vse oznanjuje prečudežno bitje Marijo. Vsi angelski zbori, ljudje vseh časov, vseh narodov in rodov, dobri in slabi, celo hudobni duhovi, radi ali neradi, po moči pravice prisiljeni, jo imenujejo srečno. Oh, mi Marijo premalo in preslabo poznamo, in ker je ne poznamo, jo premalo ljubimo in le nekam površno častimo. Mar ne zasluži, da bi njo, svojo sredni-co, to nebeško Kraljico, bolj častili, bolj slavili, bolj ljubili, kakor smo to do sedaj delali? Ali ni velika milost, da se je ta nebeška Gospa prikazala pred 418 leti nekemu našemu otroku in nas povabila k sebi na Sv. goro? Tega izrednega odlikovanja se moremo storiti vredne s tem, da bomo od sedaj Marijo skušali bolj spoznati in gorečneje častiti. rfto udrà o I jen a, DCraLjieu! Okoli leta 1000. po Kr. je živel v samostanu Reichenau ob Bodenskem jezeru menih iz rodu grofov Veringen. Protin ga je bil tako močno skrivil in sključil, da so mu dali priimek Contractus, to je sključeni ali hromi — Hermanus Contractus (f 1054). Ta menih je prav iskreno častil Marijo Devico. Zopet in zopet se je s težavo vlekel k Marijinemu oltarju, kjer je prav goreče prosil pomoči v svojem velikem trpljenju. Prelepe molitve so pri takih prilikah prihajale iz njegovih ust. Ena od teh je „Salve, Regina”, ki jo je zložil 1. 1048., slovenski: »Pozdravljena, Kraljica, Mati usmiljenja, življenje, sladkost in upanje naše, pozdravljena! — K tebi vpijemo izgnani Evini otroci, k tebi vzdihujemo žalostni in objokani v solzni dolini. Obrni torej, naša Pomočnica, svoje milostljive oči na nas in po izgnanstvu življenja pokaži nam Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa. O milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija!” Častilci Marijini! Kako globoka je ta antifona, kako ljubko nam doni na uho, kako sladka čustva nam vzbuja, kako nam vnema novo ljubezen do Marije! Polna je hrepenenja, kakor bi jokalo dete, ki so ga iztrgali iz naročja ljubljene mamice, kakor bi klical na pomoč brodolomec, ki se mu je potopila ladja, kakor bi v globoki ječi zdihoval skesani grešnik. Vsak dan v letu se moli ta molitev po vsaki tihi sv. maši. Salve Regina — Pozdravljena, Kraljica! Tako done vsak dan tisočeri in stotisočeri pozdravi iz doline solz proti nebesom, pred prestol nebeške Kraljice in božje Matere Marije! (Dalje prihodnjič) IN NAJ JE NEBEŠKO DETE TISOČKRAT ROJENO, CE NI V TEBI, JE VSE IZGUBLJENO! N A ROMANJU P O PRIMORSKEM JCostanjeoira futi ilovici Goričanom je najbolj priljubljena točka Kostanjevica ali Kapela. Hoppe jo v svoji zgodovini božjih poti imenuje ..odskočno desko za Sveto goro. Prvotno je bila v gozdiču na sedanji Kostanjevici koča, kamor so hodili vedrit pastirji. V tej pastirski kočici je bila na zidnem kamnu upodobljena Mali božja, sedeča pod kostanjem in z Je-zuščkom v naročju. Pred njo so pastirji ojrravljali svoje dnevne pobožnosti. Pa tudi meščani, ki so že od nekdaj radi hodili na sprehod na Kostanjevico, so mimogrede počastili še Marijo v pastirski koči. Na kraju lesene koče je 1. 1623 Manja pl. Torre na lastne stroške dal pozidati lično kajrelo, v kateri je bilo mogoče maševati. Od tod prihaja, da še danes okoličani Kostanjevico kratko imenujejo Kapelo. „Gremo na Kapelo”. L. 1654 je bila kajrela jrredelana in znatno povečana. Še danes se dobro po znajo obrisi med jjrvotno kaj>elo in sedanjo cerkvijo. To predelavo in povečavo so izvedli bosonogi karmeličani, katerim je bila kapela v oskrbo izročena 1. 1649. V naslednjih letih so k obnovljeni cerkvi prizidali še samostan, od koder so razširjali Marijino češčenje notri do 1. 1785. Sjxnnin na karmeličane še danes živi med ljudstvom, zlasti o praznikih sv. Jožefa in Karmelske Matere božje. Ob teli dveh praznikih pride vsako leto veliko vernikov na Kostanjevico ojjravit svojo jiobožnost. L. 1811 je Marmont, guverner ilirske province, Kostanjevico izročil frančiška- Mati ISožja na Kostanjevici nem, ki so po izgonu s Sv. gore (1. 1786) začasno dobili svoj novi dom jrri Starem Sv. Antonu v Gorici. Na Kostanjevici so 1. 1821 od j irli domačo šolo za redovni naraščaj. Pod pritiskom italijansko-av-strijske fronte si je kostanjeviška gimnazija šest let preči svojo stoletnico (leta 1915) morala jjoiskati nove jrrostore. Dobila jih je v Kamniku na Gorenjskem. Kostanjevica ni važna samo v versko-nravnem pogledu. Častno ime si je jrri-dobila tudi na kulturnem in narodnem področju. Tu je živel in deloval znani cerkveni zgodovinar in strokovnjak cerkvenega prava p. Klarus Vascotti; na Kostanjevici so 1. 1880 slovenski frančiškani začeli izdajati [irvi slovenski na- bo/.ni mesečnik: Cx’etje z vrtov sv. Frančiška; tu je večino svojega življenja prebil slovenski slovničar p. Stanko Škra-bec; na Kostanjevici je še danes največja knjižnica v Slov. Primorju. Kostanjevica je pa znana tudi izven mej domovine. Tu so namreč pokopani zadnji člani francoske kraljeve dinastije Burbonov. V prvi svetovni vojni (1. 1914—1918) je Kostanjevica veliko trpela. Prekrasna cerkev je bila do tal porušena. Po končani vojni so jo slovenski frančiškani začeli z velikimi žrtvami obnavljati. Kakor na Sv. gori, tako tudi tukaj niso mogli končati svojega dela. Fašistična oblast ni mogla prenašati, da bi Kostanjevica postala zopet žarišče slovenskega duha. Dne 21. maja 1924 se je kostanje-viška redovna družina morala umakniti članom italijanske narodnosti. Po sklenitvi miroxme pogodbe I. 1947 je Kostanjevica prišla zopet v roke slovenskih frančiškanov. Slovenci i/ Gorice in okolice so sc tega silno razveselili, kar so takoj pokazali s svojim številnim obiskom pri službi božji na Kapeli. Krixxié-na meja je tudi to veselje skalila. Primorskim Slovencem je nasilno x>zela glavno mesto Gorico, številni verniki na oni strani meje se pa s krvavečimi srci ozirajo proti Kapeli. Po priključitvi Kostanjevice k Jugosla- viji je na njej osnovana župnija za one dele vseh štirih goriških župnij, ki so odtrgani od svojih matic. Od 15. junija 1950 ima tu svoj sedež tudi Apostolska administratura za jugoslovanski del go-riške nadškofije. K tej kratki zgodovini Kostanjevice bodi še omenjeno, da je tu že dvakrat gostovala milostna podoba Svetogorske Kraljice. Prvič je dobila tu streho 1. oktobra 1943, ko se je pred boji umaknila s Svete gore; tik pred svojim odhodom s Kostanjevice so jo pa italijanski gospodarji 9. februarja 1947 izročili stolnemu kapitlju v Gorici, od koder bi morala biti v soboto 7. junija istega leta prenešena v Solkan, od tod pa 15. junija na Sveto goro, a je 'bila v noči od jretka na soboto (od 6. do 7. junija 1947) na skrivnosten način ukradena. Kostanjevico je drugič obiskala 14. januarja lanskega leta, ko se je iz štiriletnega ujetništva na poti domov na Sveto goro ustavila za dva in |X)1 meseca še na Kapeli. V spomin na to dvakratno milostno gostovanje je 13. januarja 1952 dobila cerkev lep posnetek svetogorske podobe, katerega je z največjo natančnostjo naredil prof. Mirko Šubic. Tako je po besedah preč. apostolskega administratorja, ki jih je izrekel pri slovesni blagoslovitvi slike, Kostanjevica postala „Mala Sveta gora”. V SLUŽBI hlsmiljen]c božje edino upanje človeštva Pod tem naslovom je izšla že v več jezikih knjižica poljskega duhovnika Mihaela Sopooka, ki govori o pobožnosti do usmiljenega Jezusa. Ker smatramo za koristno, da tudi slovenski verniki spoznajo to pobožnost, bomo objavljali prevod iz italijanske knjižice ,,Divina Misericordia”. Dne 27. februarja 1948 je vatikanski radio posvetil posebno oddajo tej pobožnosti ter jo takole zaključil: Svetu, ki se nahaja na robu prepada, je Jezus poslal svojo stulabnico redovnico Marijo Faustino Kowalsko, da ga opomni, naj se vrte v naročje božjega usmiljenja, ki bo naklonilo vsem ljudem pravo življenje, pravo srečo, pravi red in trajen mir.” SESTRA FAUSTINA KOWALSKA Rodila se je 25. avgusta 1905 v Glago-wicah pri Lodžu na Poljskem. Umrla je v sluhu svetosti 5. okt. 1938 v Lagiew-nikih blizu Krakowa. Sestra Faustina je bila iz zelo preproste kmetske družine. Njena vzgoja na domu je bila zelo pomanjkljiva; le za silo je znala čitati in pisati. Toda že i/za nežne mladosti se je odlikovala v pobožnosti in previdnosti. Ker je čutila veselje do redovniškega poklica, je z. 20. letom starosti vstopila v samostan redov- S. Marija Favstina Kowalska nic Usmiljene Matere božje (ljudje so jih nazivali redovnice sv. Magdalene). Živela je preprosto in skrito življenje v najbolj ponižnem delu v kuhinji, v vrtu in na polju. Pomenljivi dnevi te izbrane duše so tudi: zaobljube leta 1928, večne pa leta 1933. Živela je v samostanih: v Plocku, Varšavi, VValendovu in nazadnje v La-giewnikih pri Krakowu. Po značaju je bila duševno uravnovešena brez znakov nervoze. Glede občutljivosti je bila normalna, njena volja je bila brez naglih sprememb. V težkih trenutkih se ni vdajala nervoznosti, temveč je svoje križe prenašala popolnoma Bogu vdano. Se prav posebno pa je kazala znake junaštva v času svoje dolge bolezni, ki jo je imela ob koncu svojega življenja. V svoji modrosti in previdnosti se je odlikovala po pravičnem presojanju stvari, četudi ni imela za to skoro nobene izobrazbe. Imela je nadvse bujno domišljijo, a brez pretiravanja. Od- likovala se je tudi po svoji odločnosti, angelski čistosti, popolni pokorščini ter gorečnosti v izpolnjevanju svojih dolžnosti. Omembe vredna je tudi njena stanovitnost v napredovanju v čednostih, še posebno v vedno večji ljubezni do Boga, kot izražajo njene molitve, spisane v verzih in v prozi. V svojem notranjem življenju se je sestra Faustina odlikovala po izraziti nežnosti in duhovni lepoti; to je bil sad notranjega razsvetljenja po Jezusovih besedah in prikazovanjih. Končno se je odlikovala po stanovitnem sodelovanju z božjimi milostmi in darovi Sv. Duha. (Dalje prihodnjič) IZ KATOLIŠKEGA SVETA Sv. oče Pij XII. - 81-leimk 1816-1951 Sv. oče Pij XII. je obhajal letos 81-letnico svojega rojstva in 18-letnico pape-ževanja. Častilci Svetogorske Matere božje se vdano klanjamo tenui izrednemu Kristusovemu namestniku na zemlji, zagotavljajoč mu svoje molitve. Bog nam ga ohrani še mnogo let! Sv. oče Pij XII. se je rodil v Rimu (prvi Rimljan po 218 letih) 2. III. 1870 kot sin dekana papeških odvetnikov Filipa in pobožne gospe Virginije. Nemški prelat Kaas je izjavil: ,,Nikoli nisem poznal človeka, ki bi mu bila kakor njemu domača hiša dom in svetišče obenem.” Kot dijak se je odlikoval z vprav čudovito nadarjenostjo, pobožnostjo in angelsko nedolžnostjo. V mašnika je bil posvečen 2. IV. 1899. Že leta 1903 je postal profesor cerkvenega prava in kmalu nato profesor cerkvene diplomacije. Leta 1905 je postal tudi že papežev hišni prelat. Dne (i. III. 1911 je bil imenovan za podtajnika, 20. VI. 1912 pa za tajnika Kongregacije za izredne cerkvene zadeve. Radi velikega pravnega znanja je bil tudi tajnik komisije za sestavo kodeksa cerkvenega prava. V težkih časih 1. 1917. je bilo treba imenovati za Nemčijo novega nuncija. Papež Benedikt XV. je dejal: „Tja moram poslati mojstra” — in je poslal Evgenija Pacellija, ki ga je najprej sam posvetil v škofa v Sikstinski kapeli v pri-čujočnosti njegove presrečne matere. V Nemčiji je deloval tako modro, da se je vsem prikupil. Celo protestantovski krogi so ga zelo spoštovali radi njegovega plemenitega nastopa. Ob priliki katoliškega shoda v Magdeburgu 1. 1928. je neki protestantovski teolog bil od njegove prikupljive osebnosti tako očaran, da je dejal: „To je angel, ne nuncij!” Sv. oče Pij XI. je nemškega nuncija Pacellija tako cenil, da ga je 12. 1. 1930 imenoval za svojega državnega tajnika. Od takrat do danes je življenje Cerkve tesno povezano z njegovo osebnostjo. Po smrti sv. očeta Pija XI. pa ga je dne 2. III. 1939 kardinalski zbor soglasno izvolil za papeža. Ta nagla in soglasna izvolitev, ki je nekaj povsem neobičajnega, je pač znamenje, da je božji Duh, ki vlada Cerkev, prav posebno jasno pokazal nanj; saj je očividno vse življenje pripravljal tega moža za krmilarja Kristusovega čolna v teh tako razburkanih valovih časovnih razmer. Vsem je dobro znano, kako neumorno se je pred vojno sv. oče trudil za ohranitev miru. Po vojni pa nadaljuje nadvse važno delo s pošiljanjem vsemu svetu mirovnih poslanic, kjer vabi visoke in nizke, vernike svete Cerkve in izven nje stoječe, kako naj z dobro voljo goje pravičnost, da bo iz nje vsemu svetu zasijal pravi in trajen mir. V grbu plemičev Pacellijev je golobček z oljčno vejico pod simbolom miru — mavrico, spodaj pa geslo: „Opus ju-stitiae pax,” t. j.: „Delo ali sad pravičnosti je mir.” Ob enainosemdesetletnici rojstva sv. očeta Pija XII. se mu tudi častilci sveto-gcrske Matere božje v obnovljeni vdanosti klanjajo, izrekajo svojo zvestobo, združeno z molitvami, ter mu kličejo: „Še na mnoga leta!” NA OBISKU PRI PATRU PIJU <* S. Cjimmnni Rotondò (Cjf-oqqiaJ Prvič sem obiskal patra Pija v marijanskem letu 1954, ko sem bil na romanju v Rimu. Takrat sem izrabil priliko ih iz večnega mesta Rima sem se z brzo-vlakom popeljal do Neaplja in nato preko Caserte v Foggio. Tukaj sem 'kmalu našel avtobus za S. Giovanni Rotondo, kajti zaradi velikega dotoka romarjev iz vseh strani Italije in tudi iz inozemstva so prevozna sredstva še pomnožili. Okrog 8. ure zvečer sem se torej odpeljal proti določenemu cilju. Vožnja, ki je trajala nekaj čez eno uro, ni bila dolgočasna, kajti pogovori potnikov o patru Pijiti so bili tako zanimivi, da jih je bilo vredno poslušati. Nekateri so o njem vedeli povedati čudovite stvari. Med drugim sem tudi izvedel, da nekateri že kmalu po polnoči gredo čakat pred vrata samostanske cerkvice, kajti Pater Pij med sv. daritvijo /elja vsakega je: priti čimbolj blizu oltarja sv. Frančiška, kjer navadno pater Pij mašuje. Neka ženica je vedela povedati, da je pater Pij večkrat nepričakovano prišel v to ali ono hišo, kjer so potrebovali tolažbe ali pa jih je ostro pokaral zaradi življenja, katero je bilo v pohujšanje. Marsikateri se je prestrašil, ko je zagledal patra Pija poleg sebe, ki je tiho korakal z njim. Včasih, kje daleč od mesta, je pater Pij delal temu ali onemu družbo in ga resno opominjal na dolžnosti, katere zanemarja, kakor tudi na dušno stanje. Zakrknjeni in nepoboljšljivi grešniki se ga zelo bojè, dočini ga imajo vsi drugi v velikih časteh. Sam je zelo ponižen in drži se za neukega in prostega. Okrog poldesetih zvečer smo dospeli v to hribovito gargansko vas. Mraz in dež sta me zelo presenetila, kajti bil sem brez dežnika in brez dežnega plašča. V Rimu tako prijetno toplo vreme, tukaj pa taka mrzla puščoba. Kljub temu pa mi vseeno ni bilo žal, da sem se potegnil gor v to mrzlo hribovje. Takoj sem se zanimal za prenočišče; med potjo sem bil namreč opozorjen, da ga ni lahko dobiti in zato naj se tudi čimprej potrudim zanj. Povpraševal sem po njem precej časa, preden sem ga dobil. V neki privatni hiši so me sprejeli pod streho. Gospodinja je bila še dokaji prijazna. Postregla mi je z toplo večerjo, kar mi je zelo teknilo in poživilo, saj sem bil ves nekam otrpnjen od mraza. Kmalu sem šel k počitku, prej pa sem gospodinjo poprosil, da bi me zbudila ob 4. uri zjutraj, da se bom lahko pravočasno pripravil v cerkev. (Dalje prihodnjič) KOTIČEK ZA BOLNIKE Jljiiha JlLati hožj/i na