MLUVNICE SLOVINSKEHO JAZYKA. SEPSAL JAN V. LEGO. DRUHČ, DOPLNfiNŽ V Y D A N f. < 8 > V PRAZE. KNIH TISKARNA J. OTTO N AKLADATELSTVl. 1893 . Veškera prava vjhrazena. 2 . (o, (j, ?€>» 03002 ^ 23 » \ Tiskem J. Otty v Fraze. UVOD. Slovinci jmenujl sami sebe Slovenci (za Murou v Uhrach Sloveni), jazyk svftj pak slovenskem čili slovenščinou. Jmeno Slovinec zobecnelo u nas od r. 1848. Pred tim nazyvali jsme Slovince korutanskymi Slovenci a jejicli jazyk krajinskem či li. korutanskoslovenskym. Slovinskeho naroda jest 1,340.000 dušlvtechto zemich: v Krajine (33%), v jižnirn Štvrsku (34°/ fl ), v Korutanech (9%), v Goricku (10%), v Terstsku (2%), v Istre (4%), vBe- natecku (3%) a v Uhrach (5%)- Mimo to bydli v sousednim Charvatsku, totiž v župach križevecke, varaždinske a za- hrebske asi 400.000 Slovincd, ktefi sebe dle ostatnlch oby- vatelfi Charvatska jmenujl „Hrvati“; jejich jazyk jest nyni srbsko-charvatštinou valne pomišen. Pred veky sahalo uzemi narodnosti slovinske z polovice nynejšiho Tyrolska na vjmliod hluboko do rovin uherskych, pak od severnicli bfehfi more Jaderskeho na sever až po Dunaj tak, že slovinsky narod nekdy našim bezprostrednim sousedem byl, zaujimaje prostranstvo, na nemž nyni vice než 12 millionfi lidi rozlične narodnosti žije. Tisiciletym usilim nemeckeho duchovenstva, podporovaneho feudalnimi rady ne- meckvmi, vybynul jazyk slovinsky v oblasti primasb solno- bradskych skoro docela, ustoupiv tam jazyku nemeckemu tak, že jest nyni obmezen po kraje a zeme shora vytčene. Asi z predcyrillskych dob pochazeji staroslovinske »Fri- zinske zlomky“ (verejna zpoved, bomilie a zpovedni modlitba, nalezene r. 1807 ve Mnichove), nejstarši to pisemna pamatka 4 slovanska. Po te nasleduji dialekticky se riiznici rukopisy z XY. veku: Lublanska /poved vefejna, Celoveckv rukopis a Črnevska kruha nadačni. Nvnejši spisovny jazyk slovinskf vytvofil se z nareči do- lenskeho, jimž se mluvi na BolensJcu (č. v Dolni Krajine), t. j. v uzemi jižne od Savy ležicim, počinajic od usti Lubla- nice a sahajic až po branice krajinsko-charvatske. Z tohoto nareči vzdelal se pak grammaticky tim, že se zamenily ne- ktere tvary jeho za takove po Slovinsku rozptvlene, kterym dava prednost studium srovnavaci mluvnice slovanske. (Literatura novoslovinska počina r. 1550. Trabarovym katechismem, a jeji dejiny deli se dale takto: Rokem 1584., kdy Dalmatin preklad sv. pisma vydal. R. 1784., kdy Japelj a Kumerdej druhy preklad sv. pisma vydali. Tito zvlašte liorlive budili a širili lasku ke slovinskemu jazyku mezi svvmi duchovnimi bratry, což melo učinek ten, že na začatku to¬ hoto stoleti (hlavne zas pfičinenim mecenaše barona Zigm. Zoise ) prekvapujici ruch na literarnim poli nastal. — Po- sledni doba šaha od založeni hospodarsko-narodniho časopisu Novic Bleiweisem , t. j. od r. 1843. až po naše dny. Jan Bleiweis (naroz. 1808., zemf. 1881.) spojil v Novicich skoro všecky literarni sily okolo sebe i pfisobil jimi močne ku pro- bouzeni a vzdelavani naroda. Z basnikfi slovinskvch jsou nejprednejši tito: Valentin Vodnik (1758—1819), Frant. Prešeren (1800 — 1849), Frant. Levstik (1831—1887), Josef Stritar (1836), Šimon Gregorčič (1844) a Ant. Aškerc (1856). Hlaskoslovf. Pismena. Slovinska abeceda ma 25 pismen, totiž a, b, c, č, d, e , f, g, h, i, j, k, l, to, 'n, o, p, r, s, š, t, u , v , I. — K tem pristupuji jeste skupiny Z/ a nj za mekke hlasky l & n. — Skupiny lj, nj a šč se nerozdeluji. Tato abeceda nazyva se na slovanskem jihu gajici a to proto, že ji Gaj dle vzora českčho r. 1835. do charvatskčho pravopisu uvedi, odkudž pak ji Blehveis r. 1844. Novicemi do slovinskčho pravopisu prenesi. Do konce r. 1843. psalo se slovinsky obecne dle pravopisu Bohoričova, totiž bohoričici^ jejiž pismena prosta a sprežky maji tento vyznam: z~ c, zh~č, f— s, fh = š, s — z, sh — ž. Samohlasky jsou kratke a dlouhe. Jejich kratkost a delka se neoznačuje a značky (v ' *), jež se nad jejich pismena nekdy kladou, tykaji se prizvuku. Prizvuk. Slovinskv prizvuk byva velmi často na kmeni slova, a je-li slovo mnohoslabične, miva jej pak nejčasteji predposledni slabika. Dle kratkosti nebo delky samohlasky jest i jeji pri- zvnk kratky nebo dlouhy. Kratkv prizvuk bj^va často v po- sledni slabiče i pfekvapuje tu češke ucho z počatku velmi. Dlouhv prizvuk mfiže byti kdekoliv ve slove a ponevadž to jenom na jedne, t. dlouhe samohlasce, neni ve slo vinskem slove druhe dlouhe (ovšem neprizvučne) samohlasky. Bez pfi¬ zvuku jest každa samohlaska kratka. Dravi s (v) udava kratky, akut ( / ) nebo stfiška ( A ) dlouhy prizvuk. Stfiška stavi se nad e a o (e, d) na ten roz- 6 dil, že se obe tyto samohlasky vvslovuji nejen s dlouhvm prizvukem, ale zaroven tež široce; e totiž jako dloube ne- mecke d, — 6 pak mezi o a a, nebo (ve Štjrsku) jako ou .— Avšak techto tri znamenek prizvuku, resp. i vyslovnosti, uživa se jenom v čas potreby pro určitosf smyslu. Slovinsky prizvuk neni po veškerem Slovinsku zcela stejny, ponevadž se samohlasky nevyslovuji v temže slove co do delky a kratkosti všude stejne. Hlavne se liši prizvuk severovychodnich krajfiv od prizvuku zapadnich tim, že na severovvchode prevlada kratky, na zapade pak dlouhy pri¬ zvuk teže slabiky, anebo že byva dlouhy prizvuk tam i zde na rozlične slabiče. Ponevadž Slovinci označuji prizvuk v pisme i tisku jen zridka kdy, a to zase nejvice na konci slova, čte každy dle prizvuku svebo kraje. Avšak jako ve tvaroslovi tak i co do prizvuku jest dolenština pro jednotu ne-li pravidlem, tedy aspon vychodištem. *) Dlouby prizvuk pravidelne maji tvorici pfiponv 1. sub- stantiv: de, dk, ača; dn, anka; in, inja; dr (často vsak tež ar); on, im, uh; dlec , elec, ilec; alka, elka , Uku; dvec, evec , ivec; avka , evlcu, ivka; alo (— adlo), ilo (=idlo); eto, ito; ivo; dva; oba, oča , ota; atelj, itelj; išče. — 2. adjektiv: dk, dv, iv, it; aven, e ven, iven (iven ); — 3. slovesa III. tr.: eti, YI. tr.: ovati {oval, ovdn). Pfiklady: svet (svit i svati/), svet (rada) ; delo (dilo), dete (dite), detel ( datel), dlšto ( dldto), dlesk ( dlask ); — bob (bob), boben (baben) ; doba (doba) ; dob (duh) ; pot (pot), pot (cesta, srvn. pout); govor (reč, hov or); goba (houba); gos (husa), gost (kost), gost (husty)\ kos (kos), kos ( leus), kosa (kosa) ; gora (hora), gora (hor) ; ljudi (Udi, akkus.); ljudij (Udi); učim se (prizvuk ma i a nikoliv u!), uči (uč) se. NB. Slova, jejicliž prizvuk neni v tčto mluvnici označen, eti \ s češkem prizvukem. *) Veda rozeznava ve hlubšim rozboru slovinskčho pfizvuku dvoji kratky a dvoji dlouhy prizvuk. Zvlaštč ve dlouhdm prizvuku rozeznava, je-li duraz jeho na začatku samohlasky neboli na jejim konci V lite¬ rarni praxi vsak se k temto jemnostein prisne nehledi. 7 Zvlaštni rozdily ve hlaskoslovi a vyslovnosti. I a) Samohlasky. Slovinština neprehlasuje tak často jako čeština: jagnje (jehnš), jajce (vejce), jug (Jih), jutro (jitro), ljub (milj, liby), ljud (Ud), ključ (klic) ; čast (česf), čakam ( čekani,) ; duša (duše), ovca [ovce), levica (levice); daj (dej); najljubši (nejmilejši); delajo (delaji), kupujejo (kupuji). Slovinština (jakož vfibec jihoslovanština) nema pismene y. Jejl hlaska i jest stredni, ležlc mezi mekkym i a tvrdvm y, jež se zvlašte v ruštine rozeznavajl prisne. Ponevadž tedy jihoslovanska hlaska i neni mekka, vyslovuji se pred tlmto jejlm pismenem d, t, n tež tak a nikoli jako d’, t’, n, — totiž di, ti, ni vždy jako naše nynejši dy, ty, ny, — na pr. voditi jako vodyty, nit (nit) jako nyt. A tak se piše tež: sin (syn), sir ( syr ), bik (byk), kij (kyj), riba (ryba) atd. Slovinske i zamenuje se našimi: ji, je, j v naslovi takto: il (jil), iva (jiva), irha (jircha), ikra ( jikra ), iskra (jiskra), izba ( jizba, Mrd), inače (jinače), iti ( jiti ); igla (jehla); ime, imena (jmeno, jmena) ; idem (jdu); — trva pak, když v če- štine odpadlo: igra ( lira ), imeti, imam (miti, mam). Slovinština miva nekdy a misto našeho e, na pr.: lan (len), laž (lež), dan (den), mab (medi), panj (peti), čast (cest), tast (test), vas (ves); tanek (tenky), lahek ( 'lehky), manj (mene); — pak s dlouhym pfizvukem ve priponach an, dk, kde zastupuje starou polohlasku: dolžan ( dlužen, povinen), bolan, bolen (nemočen), krepak, krepek (kfepky, silny), kro- tak, krotek (krotlcy). Dale: e 1. misto našeho i nebo e: mera (mira), vera (vira), delo (dilo), beda (bida), bel (bily), veter (vitr); ded (ded), dete (dite), telo (telo), mesto (misto i mšsto), vedro (vddro) atd.; — 2. misto našeho a (= §): jezik (jazijk), jedro (jadro), jetra (jdtra), govedo (hovado), peta (pata), petek (patek), svet (svaty) atd.; — 3. misto našeho y ve sklonkovych pri- ponacb pravidelne: rake (raky), ribe (ryby). — 8 Pohvblive e zm' ve kmeni skoro jako polohlaska, ve pri¬ pone ek jest polohlaskou, ve pripone ec časteji neme nežli polohlasne, ve pflponach pak: en, er, ev, sen, sem, zen jest neme: ves ( všechen, cely), pes {pes), deska {prkno, deska), megla (■ mlha ); krepek ( kfepky ), ozek (uzky) ; — (neme:) dober {dobry), truden (unaven), bolezen {nemoč) atd. Zastupuje-li e naše e nebo z e pošlč i tam, kde ma starobulhar- ština i, zni pak jako i s nsisledujicim kratkem e. Avšak tato vyslov- nos£ neni všude stejna, ba často |lycha se hlaska ta jen jako vysokč e, Ježici mezi našim e a francouzskym e. o 1. mlsto našeho u: Bog (MA), roža (Mie), konj {kun), vol (vul), kol (kul), sol {sul), pol (pul), moj, tvoj, svoj (muj, tvuj, svuj) atd.; — 2. mlsto našeho u nebo on (= %): mož {muz), dob {dub), zob {zub), roka [ruka), osoda {osud), golob (hoJub), krog {kruh), log (luh), doga (dužina) ; moka ( mouka ), moder (moudrtj), sosed {soused), proga {prouha), bloditi {blou- diti), kokolj ( koukol ), kopati ( koupati ), kot ( kout ), ozek ( unky ) atd.;— 3. v akkus. a instr. sing. fem. (= a): ribo, sestro ( rybu, sestru, rybou, sestrou). b) Souhlasky. Slovinština ma: c mlsto našebo k v teclito: cvet {kvet), cvesti, cvetem atd. {kvesti, kvetu atd.), cviliti {kvttiti). c mlsto našeho c: moč (moc), noč (noc), peč (pec), maček (maček), mačeha (čti: mačecha, macecha) atd.; — teči (teci), seči {sici), reči {Uci), streči {strici) atd.; — pasoč ( pasouc ), delajoč ( delajte ) atd.; —kraljevič {kralovic); Kovačevič {Ko- vafovic, jm. os.) atd. čr mlsto našeho tf nebo str v techto: čreslo ( trlslo ), črešnja i češnja ( tfešne ), črevo {stfevo), črevelj {stfevic). d slovinština vždy vypouštl z pripon: adlo, edlo, idlo i jinak často pred 1 a n, na pr. salo {sddlo), ralo (radio), zrcalo ( zrcadlo ); selo {ves, sidlo ); šilo {šidlo), črnilo {čer- nidlo), kadilo (kadidlo), motovllo (motovidlo), krilo (kfidlo i saty ženske), vile ( yidle)\ jela {jedle) ; grlo ( 'hrdlo ) atd.; — 9 pal i padel (padi), kral i kradel (kradi); moliti (modliti) atd.; — pozno (pozde), praznik (svdtek) atd. dj neni skupino« snad za naše d’, nobrž d rnčkne zde pred j sice ponškud, avšak j slyši se o sobž zcela dobre. f v cizich, na pf. fant (hoch). g rnisto našeho h: glava, noga, stegno, gora, gaj, goba (houba), glinja (Mina), glog (hloh), gaber (habr), grah ( hrach ), greh (hrich), krog (kruh) atd. — Vyminky: nohet (nehet), hruška (hruška); h čte se vždy za ch: nohet, hruška, hvala (chvdla), hlad (chlad), hiša (dum), hleb (boehnik), kruh, kruha ( clileb , chleba), hud (zly), hudič (dldbel), duh (dueli), gluh (hluchj), muha (moucha), hoditi (choditi) atd. — Eufonicke h vstupuje na nhsto k pred k a <7: mehek (mškky; e ve pripone ek jest polohlaskove); h kateremu (ke Icteremu), h gospodu -(k parno). j misto našeho z, kde pošlo z d (kterežto d vlastne zde ke svemu zmekčeni v češtine' z [= d z), ve slovinštine pak j [= dj] pfibralo, potom však na obou stranach vypadši v če¬ štine z, ve slovinštine j zflstavilo): meja (mez), preja (prize), hoja (chuze), saje ( saze ); — rojen (rožen), sojen (souzen); za¬ hajati (zachdzeti t. nekam); — mlajši (stč. mlazši, nyni mladši) atd. j jest poznakem adjektiv mekkeho zakončeni (ji, ja, je), jež komparativu nemaji, od substantiv odvozena jsou a latku nebo vztah znamenaji. čeština ma zde i, sklonujic dle „dnešm“, na pf. božji, božja, božje (boži); račji, račja, račje (raci); ribji, ribja, ribje (njbi); ovčji, ovčja, ovčje (ovci); telečji, te¬ lečja, telečje (teleci). I vklada se po retnich b, p , m, v pred j, s nimž pak v mekke Ij splyva: grablje (hrdbe). konoplje (konopi), zemlja (ženiš) ; — zgubljen (ztracen), utopljen (utopen), lomljen (lo¬ men), lovljen (loven) atd. — Avšak podstatna stfedniho rodu mekkeho zakončeni a vyznamu hromadneho nebo abstrakt- niho neprijimaji po retnich tohoto l, ponevadž jest koncovka zde zkracena z ije na je: zdravje (zdravi). 10 Ij jest vfibec tam, kde v češtine po l naslednje uzka samohlaska: ključ (klic), kralj (Jeral; nebot: Jerale ), polje (pole), listje (listi), veselje ( veseli, radost) atd. ol zastupuje naše samohlaskove l a sourode s nlm le a lu : volk (vik), polh (plch), polž (pU), poln (pinij) atd.; — bolha (blecha), polt (plet ); žolt (zluty), žolč (Muc), solnce (slunce), tolst ( tlustij), dolg (dluh i dlouhy), polk (pluli) atd. I vyslovuje obecna mluva ve velmi častych pripadech jako kra- foučkč u ato: 1. po o, je-Ii ol zde na mistš našeho samohlaskovčho 1 a sourodych s nlm le a lu: volk zz vouk, bolha z: bducha, dblg zz ddug; — 2. na konci slova: sol zz sou ( sul), bil' zz bin ( byl), dobil zz dobiu ( dostal), žel zz želi {žal), priččl zz pričču ( počal ), najčl zz najeu (najal), klčl zz kleu (klel), dal zz dau (dal), delal zz dčlau (delal), umrl zz umr’u (trislabičnč! umrel), odprl zz odpr’u ( atevrel ); — 3. koncovky el a il. neni-li na nich pHzvuku. zneji jako u: Orel zz 6ru (orel), 6sel zz 6su (osel), kozel zz kozu (kozel), posel zz pčsu (čeledin, posel), misel zz misu ( mysl); rekel zz reku (reki), videl zz vidu (videl), prišel zz prišli (i: pršu,*) prišel); silil zz šilu ( nutil), zmdtil zz zmdtu ( zmylil, zrnati) ; — 4. pred koncovkami ec a en (kdež e jest nčmč), pak pred nik a niča: palec zz pauc (palec), tkalec zz tkauc (tkadlec), pogorčlec zz pogorčuc (pohorelec), bralec zz brauc ( čtenar), zčlnik zz zeunyk (zel¬ nik, zelnište), čitsilnica zz čitaunyca ( čtenarska beseda). — Jenom v ge¬ nitivu dvojnčho a množnčho čisla ženskych a strednich substantiv vy- slovuje se 1 zretelne: igel ( jehel ), dčl (del, prači). V nejčastčjšich pii- padech tedy zastupuje toto u ruskč a polskč l. Cista vyslovnost’ hlasky 1 uv.idi se nyni na jevištč, s kazatelny však prijalo by ji obecenstvo jaksi za affektaci. nj pronašfva obecna mluva rada pfesmyčkou co: jn, na pr. konj zz kojn, zastonj — zastoj n (nadarmo, edarma), Kranj zz Kraj n. r jakožto samohlaska miva nekdy delku, na pr. vrba (vrba). Tato delka se pronese, když pred r vyslovfme polo- otevrenymi usty polohlasku, podobnou hlasce e. r jest pravidelnym poznakem vztažnosti tam, kde če- ština ma (nebo vynechava) I (na pf. jeni, jehol, jejiml atd.): *) Obecna mluva pronaši pfedložku pri jen co: pr a stary pravo¬ pis, dle nčhož se psavalo: smert, terg atd., kladi i zde nčmč e pred r: per, — na pr. per račn’ t. j pri mčni (u mne ); kerst per Savici, nyni : Krst pri Savici (krest u Savice). 11 kdor ( Mož), česar (čehoz), kedar (kdyč), kder n. kjer ( 'kdez ), kakor ... tako ( jako . .. tale), kolikor... toliko (kolik ... tolik) atd. rj zastupuje naše f v častveh pripadecb, na pr. rjuti, rjovem ( rvati , fvu), zarja (žare), večerja (večere), morje (more), gorje (hofe, leda!)-, cesar, cesarja (cisar, cisare), pastir, pa¬ stirja ( pastyf , pastijre). šč zastupuje naše st: ščipati (štipati), ščit (Mit), ščet, f. (do pismene: MM, t. j. kartač), ščuka (stika), ščuvati (štvdti, poMivati ), meščan (mčštan), klešče (kleštč), koščen (kostemj) ; puščen (pusten). — Skupina šč zkracuje se rada na pouhe š: še (t. j. šče — ještč), grajšina (zamek, do. pismene: liradština čili hraz- ština), — jinak však dava se v pisme prednost jeji uplnosti: dvorišče m. dvoriše (dvofište,' nadvofi), ognišče m. ognjiše (ohnište), strnišče m. Strniše (strnište); ščene m. šene (štenč), ščetina m. šetina (Metina). Koncovka šek (m. šček a ta ze: ščak) zastupuje naši Mak, i jevi se zvlašte v prijmenich slovinskvch asi tak často jako naše sky, na pr. Gabršek (= habrštak), Podkrajšek, Pod¬ goršek, Zdolšek, Strmšek, Klenovšek, Slemenšek, Slomšek. t slovinština rada vypoušti pred l i nepfijima ho v na¬ slovni skupinu str jako nekdy čeština: pomelo (pometlo), raslo (rostlo) ; — sraka (stralca), srakoper ( strakopoud), sreda (stfed i stfeda), sredica (stridka ve ehlebe), srebro (stfibro). t meni slovinština v č tam, kde čeština v c: omlačen (omlacen). — Misto našeho c prichazi t snad jedine ve slove: tuj (cizi) a z neho pošlych: tujec (cizinec), tujina (cizina) at,d., kdež spolu jest j = z. tj nevyslovuje se snad jako naše t’, nobrž t mekne zde pred j sice ponekud, avšak toto j slyši se o sobe zcela dobre. v vyslovuje se ve slovinštine skoro jako anglicke iv, tak totiž, že pri jeho pronašeni nepfileba dolejši ret k ho- rejšim zubftm, nobrž oba rty zbliži se tolik, kolik treba, abv v proneseno bvti mohlo. Ponevadž tedy rty neprilebaji zde tesne k sobe, jest ličinkem, že slovinske v zni jako kra- 12 founke u všude tam, nejen kde v češtine vyslovujeme f mi- sto v, ale i kdvž po v nasleduje jemna spoluhlaska. Z toho j de, že take pfedložka v zni vždy jako kratoučke ti, na pr. v Pragi u Pragi (v Frase) ; vrana = tirana, vrabec == ura- bec, vdova = udova, molitev = molitu (e je zde neme; mo- dlitba), retkev = retku (redkev), britev = britu ( bfitva ); krvav = krvau; mavrica — maurica (duha), stavba = stauba.— Koncovka vec vyslovuje se: uc na pr. Ipavec = Ipanc, Vodo¬ pivec = vodopiuc (naš: pivoda). — Z toboto pravidla čini vyminku nektere kraje ve Štjirsku, podobne jako z našeho pravidla čini vyjimku nektere kraje vychodnich Čech. žr za naše hf v techto a odvozenych: žrebe (hribe), žrebelj (hreb), žrelo (hfedlo, t. vfibec nejaky otvor). Slovinština nezmekčuje d, t, n, r v doslovi ženskych jmen, kde ma čeština d!, i, n, r, na pr. žerd (serd’), kad (kadi), ped (pid), pomlad (jaro; srovn. pomlazka), smet (smet), prst (prst), pamet (1. rosum, 2. pamet), oblast ( oblast, urad), dlan (dlan), plan (plan), golen (holen), jesen (jesen), pesen i pesem (pisen), plesen (plisen), bojazen (basefi), bolezen (nemoč), ljubezen (laska), prijazen (pfivetivosi, pr iz eh), zver izvir). KoneČne uvadime jakožto charakteristicky rozdil mezi češtinou a slovinštinou ješte predložky raz (= ros) a iz (~ vy) v naslovi, na pr. razum (rosum), razvalina (rozvalina, zficenina), razno (ruzne, poro slične) ; —izprosim (vyprosim), izpiti (vypiti). — Obe jsou ve slovinštine oddelne; raz s akk.: raz streho (se stfechy) ; iz s genit. za naše z: iz Prage (.s Prahy). Rozdiljr v nčkterych tvoricich priponach jmen podstatnych. a) Mužskych. šj, na pr. streljaj (dostfeT), lučaj (met, vrh), držaj (zd- bradli), čuvaj (hlidač). K tem jsou slovesa: streljati, lučati, držati, čuvati. — Čeština miva zde ej: kročej. 13 ec (anec, enec, inec; alec, elec, ilec; avec, evec, ivec, ovec ) jest pripona ve slovinštine mnohem obyčejnejši nežli v če- štine. Delalec = delnih, plesalec = tanečnik. ež čini z adjektiv substantiva s vyznamem špatne vlast- nosti: lakomnež ( lahomec ), grdež ( ošklivec ), posebnež (po- divin), hudobnež (zlomij sinili), sitnež ( protivnj človek). ič jest vedle ec nejčastejši koncovka slovinskvch pri- jmeni, na pr. Petrovič (Petrdv syn. — Pom. Ačkoliv se ta- kovato patronymika v ovič dobre daji zastoupiti našimi v ovic, preče senekryjou uplne; ovič jest jednotneho, ovic pak množ- neho čisla.). — Jinak prichazi ič často za naše ec nebo ic: mladenič ( mladenec ), mlatič (mlateč), mrlič (umrlec), dedič (dčdic), — pak za naši priponu ik, znamenajic neco maleho nebo mladeho, na pr.: črvič ( červik), orlič ( orlik ), gradič (hradek ); mladič (mladik), gospodič (mladij pan) — akonečne o sobe deklič (devče). jek znamena, vykal: ptičjek, golobjek, kurjek (ptači, ho- lubi, kuri trus), kravjek ( kravske l). Ijej znamena maličkost, rvchlost a kratkost, na pr.: griž- Ijej (sousto), mahljej (machnuti), migljej (pokpnuti). uh (—oucli) a ur (= our) se špatnym vjcmamem: ogle¬ duh (slidič, vyzvedač), potepuh (tulak) ; dihur (tchor). Srovnej naše: padouch, kaiiour. b) Ženskvch. žča, na pr. igrača (kračica), pijača (napoj), terača ( ulerdlc ). ad, často s vyznamem hromadnym: suhljad (souš, chrasti), gnjilad ( lmilina ), zelenjad ( zelenina , zelen), ploščad ( ploština, plošina). Česky by znela ta koncovka: a dl (chamx'acl). al. na pr. žival ( živočich ), drhal ( zber ). ast, na pr. pošast (strašidlo), božjast ( padoucnice ), lo- mast ( nasilne vraženi, vlomeni). šva, na pr. država (stat), puščava (poušf), širjava (šif), dobrava (doubrava) ; kresava (Icresivo), kurjava (topivo), sve¬ čava ( svitivo), dišava ( vimč), pisava ( zpiisob psani, slok). 14 ica pfichazi vftbec časteji nežli naše ice, vždycky však za naši ha v pripada zdrobnelosti nebo nežnosti: lisica (liska ); ročica ( ručka ), glavčica ( hlavička ), mamčica ( mamička), Jolianica (Johanka), Viktorica (Viktorka). ura a uza maji vyznam pohrdani: babura, babuza (zla, ošklivd baba). Pravopis. Slovinsky pravopis jest vice foneticky (dle sluchu) nežli česky. Na pr. naše predložka s piše se slovinsky buči s, bud' z, bud' pak s, totiž dle slovinske vyslovnosti: s teboj (s tebou), z. vami, ž njim (s ntm) ; zbirka (sbirka). Množi z novejšich spisovatelfi pišou dle prikladu pravopisu srbskeho již: moški ( muzskij , mužny), praški (pražsky). — Celkem však jest slo- vinskv pravopis etymologicky, šetfe mezi jinvm take zvlašte samohlasek, jichž obecna mluva v hojnvch pfipadech vyne- chava, jako zejmena: 1) e z tvofici pripony ec mužskych jmen v techto koncovkacb: nec, lec, vec a rec , jež pronaši s predchazejicimi samohlaskami takto: anc, ene , inc; auc , euc , iuc, ouc (u za 1 a v) a pak rc, na pr.: pijane =r pi¬ janec ( ochlasta ), Studenc = studčnec (studdnka), trpine = trpinec (trpitel), igrauc = igralec (hrač), pogoreuc = Pogo¬ relec ( pohofely ), debeuc = debelec (telnaty človek ), louc = lovec, brinouc ( 'borovička ), piskrc — piskrec ( hrnek ), kozarc = kozarec ( sklenice ); 2) i z tvofici pfipony ica vždycky, je-li bez prizvuku, což byva zvlašte tehdy, predchazi-li starši pripona, jako: an, en, in; dl, el, il; av, ev, iv, ov a ar, er, or, takže se slyši: anca, enca, inča; auca, euca, iuca , ouca; arca, erca, orca , — piše se však: anica, enica, inica, alica atd., avica atd., arica atd. na pr. zidanca piše se: zidanica (domek ve vinici, obyč. lisovna), Brezouca piše se: Brezovica (mistni jmeno), leu’rca piše se: veverica (veverica), mlekarca piše se: mlekarica (mle¬ karka) ; 3) v lokale sing. ženskych často i, tak že se slyši na pr.: pr mis, pr Mš, a piše se: pri mizi (u stolu), pri hiši (v dome); 15 4) e z pronominalni pfipony ega: lepga, t. j. lepega (, hrdsneho ), mojga, tvojga, svojga (meho atd.); 5) o často z infinitivm pfiponv ovati: gospodvati, t. j. gospodovati ( panovati ), a dle nafeči jinych pnpadfi vice. —• Pfipitek: »Kolikor kapljic toliko let Bog nam daj na svetu živeti” prozpevuje narod takto: Kolkr kapic tolko let Boh nam dej na svet živet. i t I Tvaroslovf. Podstatna jmena. I. Mužska: a) ve tvrdou (rak) a b) ve mekkou souhlasku (kralj) vychazejici, pak c) jednoslabična s pnzvučnym u v genitive (tat = zlodej). Sing. 1. rak, 2. raka, 3. raku, 4. raka, 5. rak! 6. (pri)raku, 7. (z) rakom. Dual. 1. raka, 2. rakov, 3. rakoma, 4. raka, 5. raka! 6. (pri) rakih, 7. (z) rakoma. Plur. 1. raki, 2. rakov, 3. rakom, 4. rake, 5. raki! 6. (pri) rakih, 7. (z) raki. Sing. 1. kralj, 2. kralja, 3. kralju, 4. kralja, 5. kralj! 6. (pri) kralju (i), 7. (s) kraljem. Dual. 1. kralja, 2. kraljev, 3-kraljema, 4. kralja, 5. kralja! 6. (pri) kraljih, 7. (s) kraljema. Plur. 1. kralji, 2. kraljev, 3. kraljem, 4. kralje, 5. kralji! 6. (pri) kraljih, 7. (s) kralji. Sing. 1. tat, 2. tata, tatu (tatova), 3. tatu (tatovi), 4. tata, 5. tat! 6. (pri) tatu (tatovi),’7. (s) tatom. Dual. 1. tatova, tata, 2. tatov, 3. tatovoma, tatčma, 4. ta¬ tova, tata, 5. tatova! tata! 6. (pri) tatovih, tateh, 7. (s) tatovoma, tatema. Plur. 1§ tatovi, tatje, 2. tatov, 3. tatovom, tale m, 4. tatove, tati, 5. tatovi! tatje! 6. (pri) tatovih, tateh, 7. (s) ta¬ tovi, tatmi. 17 Pozndmkp. 1. Rozdil mezi životnymi a neživotnymi jest tyž, jaky v češtine. 2. Sediny pad jest vlastne social, ponevadž nebvva nikdy bez pfedložky. 3. Pohyblive e koncovky ec neni pohvblivo v techto: jazbec {ježevec), jezdec, mrtvec {umrlec), — tudiž: jazbeca, jezdeca, mrtveca; jazbecu atd. 4. Ve jmenech v: ar, er, ir, or, ur zmekčuje se toto r na rj ve všech padech mimo nominativ, rovnajic se tak na¬ šemu r, na pr. pastir, pastirja, pastirju atd. —■ Vyjimky: dvor; govor,-dra; javor; kotar (okres) ; prapor; prepir (rože- pre, hddka ); prostor, -ora ; razor ( brazda ) ; steber, - bra ( sloup ); sveder, -dra (nebozez) ; šator ( stan ); tovor i tovar {naklad soumarshj) ; sir {sjjr)-, večer, zbor {sbor) a požar — kdež jest r tudiž tvrde jako naše. Jedine dež {dešt) vsouva si j po ž: dežja, dežju atd. 5. g, h, k nemeni se ve sve sykavky z, š (s), c. — Vy- jimek jest velmi malo; na pr. junak, oblak maji v plur. nom. junači, oblači {oblaka), — lok. junacih, oblacih. — Volk {vik) ma v nom. plur. voleje. — Otrok {ditš) sklonuje se v plur. takto: 1. otroci, 2. otrok, 3. otrokom, 4. otroke, 5. otroci! 6. (pri) otrocih (i: otrokih), 7. (z) otroki. 6. Jmena v: b, d, t, f, an maji v nom. plur. obyčejne je, na pr.: golobje {liolubi), gospodje {panove), kmetje (se- dldci) atd. — pak tež: možje {tnužove ), a lasje {vlasy). 7. človek ma v dualu: človeka atd., v plur. pak: 1. ljudje, 2. ljudij, 3. ljudem, 4. ljudi, 5. ljudje! 6. (pri) ljudeh, 7. (z) ljudmi. 8. Pamatujme si tyto genitivy dualu i pluralu: konj, las {vlasu), mož, vol, voz, zob, lonec {krneti), stremen ( stfementi ), tovor {ndkladti soumarskych) — vedle: konjev, lasov, možev, volov, vozov, zobov atd. 9. Pot {cesta) jest mužskeho i ženskeho rodu v sing. (genit. pota i: poti atd. až po instr., jenž zni: potom i: po¬ tem) — v plur. pak jest muž. i str. rodu (potje i: pota). Lego: Mluvnice slovinskčho jaz. 2 18 10. Oče (oteč), zaspane ( ospalec ) anekterajina stfednim podobna, končiči v e (jako: dete, deteta, anebo jako naše: hrabe, hrabete; kniže, knižete) sklonuji se na pf. takto : Sing. 1. oče, 2. očeta, 3. očetu, 4. očeta, 5. oče! 6. (pri) očetu, 7. (z) očetom. — Dual. 1. očeta, 2. očetov, 3. očetoma, 4. očeta, 5. očeta! 6. (pri) očetih, 7. (z) očetoma. — Plur. 1. očetje (i: očevi), 2. očetov, 3. očetom, 4. očete, 5. očetje! 6. (pri) očetih, 7. (z) očeti. 11. Dan (den) sklohuje se takto: Sing. 1. dan, den; 2. dne, dneva; 3. dnevu (dnevi); 4. dan, den; 5. dan, den! 6. (pri) dnevu (dnevi), dne; 7. (z) dnem, dnevom. — Dual. 1. dni, dneva (dnova); 2. dnij, dnevov, dnov; 3. dnema, dne¬ voma; 4. dni, dneva (dnova); 5. dni, dneva! 6. (pri) dneh, dnevih (dnovih); 7. (z) dnema, dnevoma. — Plur. 1. dni, dnevi (dnovi); 2. dnij, dnevov, dnov; 3. dnem, dnevom (dno- vom); 4. dni, dneve (dnove); 5. dni, dnevi (dnovi)! 6. (pri) dneh, dnevih (dnovih); 7. (z) dnemi, dnevi (dnovi). II. Ženska. Sing. 1. riba, 2. ribe, 3. ribi, 4. ribo, 5. riba! 6. (pri) ribi, 7. (z) ribo. Dual. 1. ribi, 2. rib, 3. ribama, 4. ribi, 5. ribi! 6. (pri) ri¬ bah, 7. (z) ribama. Plur. 1. ribe, 2. rib, 3. ribam, 4. ribe, 5. ribe! 6. (pri) ri¬ bah, 7. (z) ribami. Sing. 1. nit, 2. niti, 3. niti, 4. nit, 5. nit! 6. (pri) niti, 7. (z) nitjo, (nitijo). Dual. 1. niti, 2. nitij, 3. nitima, 4. niti, 5. niti! G. (pri) nitih, 7. (z) nitima. Plur. 1. niti, 2. nitij, 3. nitim, 4. uiti, 5. niti! G. (pri) nitih, 7. (z) niti mi, (nitmi). Sing. 1. gos ( htts ), 2. gosi, 3. gosi, 4. gos, 5. gos! G. (pri) gosi, 7. (z) gosjo. 19 Dual. 1. gosi, 2. goslj, 3. gosema, 4. gosi, 5. gosIlH (pri) goseh, 7. (z) gosšma. Pl ur. 1. gosi, 2. goslj, 3. gosem, 4. gosi, 5. gosi! 6. (pri) goseh, 7. (z) gosmi. Pomamhj. 1. Podle vzorce »riba* sklonuji se ovšem všecka ženska s mekkou priponou a v nom. sing., kde čeština ma pre- hlasku e (devica [ panna ], duša, koža, želja [prani], zemlja), ale tež ženska v ev končiči, jen že maji tato v sing. akku- sativ jako nominativ a pak instrumental v ijo. Ta mohou ostatne tež v nom. sing. miti va: britev i britva, breskev i breskva, cerkev i cerkva ( kostel ), molitev i molitva atd. — Vftbec maji v instr. sing.' ijo všecka s pohyblivym e v no- minativni pripone (el, em. en, cv)\ mislijo, pesnijo. (Nominat. pripona en rovna se naši: en.) 2. Množi spisovatele dlouži genitiv dualu i pluralu ne- kterych ženskych jmen vzorce „riba“ priponou a, na pr. voda (vod), gora ( hor ), fara (far), dežela (mrd), želja (prani). 3. V genit. dualu i plur. maji: ladja (loči), skorja (kura) a beseda (slovo)-, ladij, skorij a besed i besedij, — pak: deska ( prkno ), treska (tfiska) a ovca vedle: dasek, tresek, ovec tež: desak, tresak, ovac. 4. Velmi dfiležitv a v sing. jediny rozdil mezi sklonkami vzorcii „nit“ a „gos“ čini pfizvuk. 5. Dle »nit* sklonuji se : pot (cesta), je-li fem., a smrt. — Dle »gos* pak kri (krev), jež ma v nom. sing. tež: krvi i krv, — v genitivu pak: krvi atd. 6. Jen v plur. uživaji a dle vzorce »nit* sklonuji se: duri ( dvefe ), gosli (housle), jasli (jesle), prsi (prša) a svisli (sennik)-, dle »gos* pak: sani ( sane ). 7. Gospa ( pani ), mati (mati) a hči (dcera, staroč. dci) sklonuji se takto: a) Sing. 1. gospa, 2. gospe, 3. gospej (gospe), 4. gospo, 5. gospa! G. (pri) gospej (gospe), 7. (z) gospo. Dual. 1. gospe, 2. gospa, 3. gospema, 4. gospe, 5. gospe! 6. (pri) gospeh, 7. (z) gospema. 20 Ptur. 1. gospe, 2. gospa, 3. gospem, 4. gospe, 5. gospe! 6. (pri) gospeh, 7. (z) gospemi. b) Sing. 1. mati, hči, 2. matere, hčere, 3. materi, hčeri, 4. mater, hčer, 5. mati, hči! 6. (pri) materi, hčeri, 7. (z) ma¬ terjo, hčerjo. Dual. 1. materi, hčeri, 2. mater, hčer (hčerij), 3. mate¬ rama, hčerama, 4. materi, hčeri; 5-. materi, hčeri! 6. (pri) materah, hčerah; 7. (z) materama, hčerama. PJur. 1. matere, hčere, 2. mater, hčer (hčerij), 3. ma¬ teram, hčeram, 4. matere, hčere, 5. matere hčere! 6. (pri) materah, hčerah, 7. (z) materami, hčerami. (Pom. Mati a hči mohou tež kratky pfizvuk na prvnf slabiče miti: mati, matere; hči, hčere atd., vyjmouc ovšem: hčerij v genit. dualu i pluralu.) III. S tre d ni. Sing. 1. delo, 2. dela, 3. delu, 4. delo, 5. delo ! 6. (pri) delu, 7. (z) delom. Dual. 1. deli, 2. del, 3. deloma, 4. deli, 5. deli! 6. (pri) delih, 7. (z) dčloma. Plur. 1. dela, 2. del, 3. delom, 4. dela, 5. dela! 6. (pri) de¬ lih, 7. (z) deli. Sing. 1. polje, 2. polja, 3. polju, 4. polje, 5. polje! 6. (pri) polju (i), 7. (s) poljem. Dual. 1. polji, 2. polj, 3. poljema, 4. polji, 5. polji! 6. (pri) poljih, 7. (s) poljema. Plur. 1. polja, 2. polj, 3. poljem, 4. polja, 5. polja! 6. (pri) poljih, 7. (s) polji. Posndmkg. 1. Nektera jmena v o (vetšinou v 6) maji kmen vlastne v es, t. j. odsouvaji es pred o v nom., akkus. a vok. sing., na pr. telo, telesa; oko, očesa; uho, ušesa; črevo (črevo), čre¬ vesa ( stfevo ); slovo, slovesa ( rozloučend , rozcliod ); pero, pe¬ resa; kolo, kolesa; drevo, drevčsa (strom ); čudo, čudesa (div; 21 obeene vsak uživa se mlsto „čudo“: čudež, čudeža). — Nebo sklonuje v sing. dle „delo“ (nebo, neba, nebu atd.) i zna- mena oblohu; v plur. sklonuje se: nebesa, nebes, nebesom atd. i znamena pak bijdlište blašenych. — Pluraly bez es meni vyznam techto: kola (vus), drva (polena a vfibec pa- livo) a črčva ( vnitrnosti ). Oko ma v plur. očesa, očes, očesom atd., mlnl-li se „oka“; — mlnl-li se vsak „oči“, sklonuje se takto: 1. oči, 2. očlj, 3. očem, 4. a 5. oči, 6. (pri) oččh, 7. (z) očmi. 2. Jmena v e (se kmeny v t: dete, vnuče) sklonujl' se takto: Sing. 1. tčle, 2. teleta, 3. teletu, 4. tele, 5. tele! 6. (pri) teletu, 7. (s) teletom. Dual. 1. teleti, 2. telet, 3. teletoma, 4. teleti, 5. teleti! 6. (pri) teletih, 7. (s) teletoma. Plur. 1. teleta, 2. telet, 3. teletom, 4. teleta, 5. teleta! 6. (pri) teletih, 7. (s) teleti. 3. Jmena v me (se kmenem v n: breme, č. breme) sklo¬ nujl se takto: Sing. 1. ime (, jmeno ), 2. imena, 3. imenu, 4. ime, 5. ime! 6. (pri) imenu, 7. (z) imenom. Dual. 1. imeni, 2. imen, 3. imčnoma, 4. imeni, 5. imeni! 6. (pri) imenih, 7. (z) imčnoma. Plur. 1. imena, 2. imen, 3. imenom, 4. imena, 5. imena! 6. (pri) imenih, 7. (z) imeni. Tež tak sklonujl se: pleme, rame, seme, sleme, teme. 4. Jmena hromadna a jim podobna končiči v je (= f: smrečje [smrči]) maji v genit. dualu i pluralu ij: smrečij (smrčin), razpotij (rozcesti) atd. 5. Tla ( puda , seme) jest pluralu a sklonuje se takto: 1. tla, 2. tal, 3. tlem (tlom), 4. a 5. tla, 6. (pri) tleh, 7. (s) tlemi. 22 Pri davna jinena. [Lepi (lep), lepa, lepo; —vroči (vroč), vroča, vroče,] I. Mužska. * Sing. 1. lepi (lep), 2. lepega, 3. lepemu, 4. lepi (lep); le¬ pega, 5. lepi! 6. (pri) lepem, 7. (z) lepim. Dual. 1. lepa, 2. lepih, 3. lepima, 4. lčpa, 5. lepa! 6. (pri) lepih, 7. (z) lepima. Plur. 1. lepi, 2. lepih, 3. lepim, 4. lepe, 5. lepi! 6. (pri) lepih, 7. (z) lepimi. II. Ženska. Sing. 1. lepa, 2. lepe, 3. lepej (i),'4. lepo, 5 lčpa! 6. (pri) lepej (i), 7. (z) lepo. Dual. 1. lepi, 2. lepih, 3(. lepima, 4. lepi, 5. lepi! 6. (pri) lepih, 7. (z) lepima. Plur. 1. lepe, 2. lepih, 3. lepim, .4. lepe, 5. lepe! 6. (pri) lepih, 7. (z) lepimi. III. .Stfedni. Smg. 1. lepo, vroče, 2. lepega, 3. lepemu, 4. lepo, vroče, 5. lepo, vroče! 6. (pri) lepem, 7. (z) lepim. (Viz pozn. 4.) Dual. 1. lepi, 2. lepih, 3. lepima, 4. lepi, 5. lepi! 6. (pri) lepih, 7. (z) lepima. Plur. 1. lepa, 2. lepih, 3. lepim, 4. lepa, 5. lepa! 6. (pri) lepih, 7. (z) lepimi. Posndml:y. 1. Jmenneho sklonovani pridavnych jinen slovinština nema i sklonuje tudy tež pfisvojovaca jinena pridavna dle smišeneho sklonovani jako lep, lepa, lepo. Od mužskych substantiv odvozena konči ,se bud’ v: -ov, -ova, -ovo, bud pak po uzkem zakončeni lanene v: -ev, -eva, -evo, na pr. 23 dedov (deduv), dedova, dedovo, — nebo: kovačev ( kovaruv ), kovačeva, kovačevo. — Zakončuje-li substantivni kmen v c nebo z, meni se pak c v č a z v ž, na pr. stric: stričev, stričeva, stričevo; knez: knežev, kneževa, kneževo. — Od žen- skvch substantiv odvozena konči se jako v češtine v: -in, -ina, -ino, na pr. sestrin, sestrina, sestrino. Sklonuje se tudy: a) mase. 1. dedov, 2. dedovega, 3. de¬ dovemu, 4. dedov (klobuk, avšak: dedovega prijatelja), 6. v de¬ dovem, 7. z dedovim atd. — fem. 1. dedova (hiša), 2. de¬ dove, 3. dedovej, 4. dedovo atd. — neutr. 1. dedovo (polje), 2. dedovega, 3. dedovemu, 4. dedovo atd. — A tak tež: stri¬ čev, stričevega, stričevemu atd. — (Srovnej tu naše sklono- vani: chlebovy, chlebova, Mehove v ostatnich padech.) b) mase. sestrin, sestrinega, sestrinemu, stestrin (sestrinega), pri se¬ strinem, s sestrinim. — fem. sestrina, sestrine, sestrinej atd. 2. Mužskv rod ma v nom. a akkus. sing. dvoji tvar: 1) s pfiponou i a 2) bez ni. S pfiponou i (lepi, vroči) jest privlastek vvznamu určiteho, bez pripony tč pak (lep, vroč) neurčiteho. Pravim-li „star mož“, minim stareho muže viibec; pravim-li však „stari mož", minim jisteho muže, o nemž jest prave reč. — A tak se pravi tež v akkus. neživotnych: težek kamen je 'vzdignol ( edvihl [nčjalcy\ težhj kamen). (NB. Pri mužskych neživotnveh jest akkusativ roven nominativu jako v češtine.) (Pozor !) Pravidlo to plati tež o pfitomnčm pričesti (pre- chodnikovem adjektivu): učeči a učeč, delajoči a delajoč atd. Ye vvroku jest nestupnovane adjektivum vždy bez pfi- pony i: kruh je dober (ehleb jest dobry) ; brat je močan (bratr jest silny) ; kamen je trd (kamen jest tvrdy ) ; potok je globok (potok jest hluboky). A prave tak i ve hlavni vete: drag je konj, kterega si kupil (drahy jest kun, ktereho jsi koupil ). — Pripomenme si zde naše: živ, zdrav, vesel, nemočen atd. na pr. vesel jest človek zdravy; bos chodi, kdo nema obuvi. 3. Nektera maji v nom. sing. mužskeho rodu vedle pfi- pony en a ek take priponu šn a ak, kdež pak a jest po- hvblivo: močen (silen, močen), močnega, — i pak: močan, 24 močnega; gorek {tepli), horky, horfoj ), gorkega — i gorak, gorkega. 4. Konči-li kmen nekterou z mekkjch: č, j, lj, nj, š, šč, ž, naslednje pak ve strednim rodu 1., 4. a 5. padu sing. e misto o: vroče ( horJce ), rdeče {cenene), tuje {cizi), prednje, srednje, zadnje, poslednje atd. Čech sklonuje zde dle „dnešni“. — Sem naležeji hlavne pfidavna jmena od pod- statnych odvozena, jež komparativu nemaji alatku nebo vztah znamenaji. Slovinština obvčejne vklada či vlastne nechava zde ve priponach namestkoveho j (-ji, -ja, -je;-jega, -je, -jega atd.), anebo toto j nekdy vvpoušti po mekkych či zmek- lvch kmenovych č, š, šč, š, — na pr. ribji, ribja, ribje (ryM), orlji, orlja, orlje (orli)- kozji, kozja, kozje ( "kozi ); mišji, mišja, mišje ( myši ); c v č: ovčji, ovčja, ovčje {ovci); lisičji, lisičja, lisičje {lisci; lisica: lišlca)-, telečji, telečja, telečje ( teleci ); — račji, -ja, -je ( raci ); mušji, -ja, -je {muši); božji, -ja, -je (loži)-, — trši, trša, trše {tvrdši; trd: tvrdy). — I sklonuje se na pr. ovčji, ovčjega, ovčjemu, ovčji (kožuh) atd.; —ribja, ribje, ribji, ribjo atd.; — telečje, telečjega, telečjemu, telečje (meso) atd. Tak sklonuji se tež: 1) stupnovana s koncovkou -ji, -ja, -je, nebo: -ši, -ša, -še, na pr. nižji, nižja, nižje {nižši) ; lepši, lepša, lepše; čistejši, čistejša, čistejše; — 2) pričesti pntomneho času na pr. letajoč (v určitem vvznamu: letajoči), letajoča, letajoče; — konečne pak 3) tež namestkv: moj, moja, moje; tvoj, tvoja, tvoje: svoj, svoja, svoje; naš, naša, naše; vaš, vaša, vaše. 5. Rad a nerad, -a, -o, maji jen nominativy v rodech i čislecb (jako v češtine). — Nesklonna jsou: Peš {pešky), res {pravda, v pravdi jsouci), všeč (žadouci, po chuti jsouci , Ulici se; to mi je všeč: to se mnč lili, jest mi vliod), sovraž {neprdtelshj , -a, -e). — Adjektiva žal (lito) uživa se jaklibo: sklonuje i nesldonuje se. Stuphovdni. Pravidelny komparativ tvori se priponami bud: I. ejši, ejša, ejše, nebo bez ej: ši, ša, še, — bud II. eji, eja, 25 eje, nebo bez e: ji, ja, je. Superlativ pfedponou naj ke komparativu. Stupiiovad prlponu ji, ja, je dostavajl pouze jedno- slabična s kmenovvm zakončenlm v g. h, k, kterež se pak ve sve sykavky ž, š, č meni, na pr. drag, dražji; gluh, glušji; jak ( silmj ), jačji. — Mnoha z takovychto rada vysouvajl j z prlpony, jako na pr. prave tato: draži, gluši, jači. Kmenova koncovka d pred ši, ša, še bud se odsouva, pfedchazl-li ji souhlaska (trd, trši; grd [ošJclivg], grši) — bud pak se meni v j, pfedchazl-li ji samohlaska (mlad, mlajši; rad, rajši). V tomto drahem pripade zamenuje se stupnovacl pripona ji, ja, je rada za ši, ša, še, pri čemž pak j splvva s pfedchazejldm j v jedno tak, že povstava tvar na pf. mlaji, raji, huji. .Vlceslabična rada si zkracujl ejši, ejša, ejše na: iši, iša, iše, na pr. rodoviten ( plodni/): rodovltniši vedle: rodo- vltnejši. Kde ek a ok pri stupnovanl se odsouvajl (jako v če- štine: širokv — širši), tam kmenova koncovka ovšem se opet mekčl, na pr. nizek, nižji (i: niži); ozek, ožji; težek, težji; kratek, kračji (i: krači, krajši, kraji;; tanek n. tenek (tenicy), tanji (i: tanjši); gladek ( hladlcy ), glajši (i: glaji); lagek (i: legek, lehek, legak = lehltf), lažji; sladek, slaji (i: slajši); mehek (tež: mekak, meMy), mečji (i: meči); — visok, višji (i: viši); širok, šlrji (i: širši); globok, globji (i: globočji, globoči). Nepravidelne stupiiujl se: velik (velika i velika, -o): večji (i: veči); dober: boljši (i: bolji); majhen n. mal, manjši (i: mtinji); dolg ( dlouhy ), daljši (i: dalji). — Ubog ma: ubož- nejši (i ubožneji). N a m e s t k y. Osobne. 1. os, Sing. i. ja Zj 2. mene, me, 3. meni, mi, 4. mene, me, 5- — , 6. (pri) meni, 7. (z) menoj (manoj, meno, mano). 26 II. os. Sing. 1. tf, 2. tebe, te, 3. tebi, ti, 4. tebe, te, 5. ti! 6. (pri) tebi, 7. (s) teboj (taboj, tebo, tabo). I. os. Dudi. 1. (inž.) midva, (ž.) medve, 2. naju, 3. nama, 4. naju, 5. —■, 6. (pri) naju, 7. (z) nama. II. os. „ 1. (inž.) vidva, (ž.) vedve, 2. vaju, 3. vama, 4. vaju, 5. (mž.) vidva, (ž.) vedve! 6. (pri) vaju, 7. (z) vama. I. os. Plur. 1 . (mž.) mi, (ž.) me, 2. nas, 3. nam, 4. nas, 5. —, 6. (pri) nas, 7. (z) nami. II os. III. os. „ 1. (mž.) vi, (ž.) ve, 2. vas, 3. vam, 4. vas, 5. (mž.) vi, (ž.) ve! 6. (pri)-vas, 7. (z) vami. Sing. mž. 1. on, 2. njega, ga, 3. njemu, mu, 4. njega, ga, 5. —, 6. (pri) njem, 7. (z, ž) njim. „ ž. 1. dna, 2. nje, je, 3. njej, jej (nji, ji), 4. njo, jo, 5. —, 6. (pri) njej, nji, 7. (z, ž) njo. „ str. 1. dno, 2. njega, ga, 3. njemu, mu, 4. je (ga), 5. —, 6. (pri) njem, 7. (z, ž) njim. Dual. mž. 1. dna | 2. njiju, nju, ju, 3. njima, » ž. L dni, one jima, 4. njiju, nju, ju, 5.—, „ str. 1. dni, one | 6. (pri) njih, 7. (z, ž) njima. Plur. mž. 1. dni I 2. njih, jih, 3. njim, jim, 4. njih, , ž. 1. dne jih, nje, je, 5. —, 6. (pri) njih, „ str. 1. dna J 7. (z, ž) njimi. Osobne zvratna: 1. —, 2. sebe, se, 3. sebi, si, 4. sebe, se, 5. —, 6. (pri) sebi, 7. (s) seboj. Pfisvojovaci. Moj, moja, moje; najin, najina, najino ( nas obou [on, ona, ono]); naš, naša, naše; —• tvoj, tvoja, tvoje; vajin, va¬ jina, vajino ( vas dvou [on, ona, ono]); vaš, vaša, vaše; — njegov, njegova, njegovo ( jeho [on, ona , ono J); njen, njena, njeno \jeji [on, ona , ono]) ; — njun, njiina, njuno i: njijin, njijina, njijino (jich dvou [on, ona, ono]); — njihov, njihova, 27 njihovo (plur. jejich [on, ona , ono~\) ; — svoj, svoja, svoje, — všecky ty sklonujl se dle: lep, lepa, lepo, nebo prlslušne dle: vroč, vroča, vroče. Najin, vajin, njegov, njen, njun a njihov vyšly z genitivi! jako naš a vaš. Ukazovati. Sing. mž. 1. ta, 2. tega, 3. temu, 4. tega, ta, 5. —, 6. (pri) tem, 7. (s) tem. ž. 1. ta, 2. te, 3. tej (ti), 4. to, o. — , 6. (pri) tej, 7. (s) to. str. 1. to, 2. tega, 3. temu, 4. to, 5. — , 6. (pri) tem, 7. (s) tem. Dual. mž. 1. ta, 2. teh, 3. tema, 4. ta, 5. —, 6. (pri) tih, 7. (s) tema. ž. 1. te, 2. teh, 3. tema, 4. te, 5. —, 6. (pri) teh, 7. (s) tema. str. 1. te, 2. teh, 3. tema, 4. te, o. — , 6. (pri) teh, 7. (s) tema. Plur. mž. 1. tl, 2. teh, 3. tem, 4. te, 5. —, 6. (pri) teh, 7. (s) temi. ž. 1. te, 2. teh, 3. tem, 4. te, 5. —, 6. (pri) teh, 7. (s) timi. str. 1. ta, 2, teh, 3. tem, 4. ta, 5. — , 6. (pri) teh, 7. (s) temi. Oni, -a, -o ( onen ) ; — isti, -a, -o (tyž ); tisti, -a, -o; taisti, -a, -o ( tenhjž ); — toti, -a, -o ( tento ); tak, -a, -o; takov, -a, -o; takošen, -šna, -šno {taky. takovy ); — tolik, -a, -o ( [tdliky , tale velky) — sklojiujl se dle lepi, prlslušne dle lep. Tdzati. 1. kdo, 2. koga, 3. komu, 4. koga, 5. —, 6. (pri) kom, 7. (s) kom. 1. kaj (co), 2. česa, 3. čemu, 4. kaj, 5. —, 6. (pri) čem, 7. (s) čim. 28 Kteri, -a, -o (kateri, -a, -o); — čegav, -a, -o (čt ?); — kak, -a, -o; kakov, -a, -o; kakošen, -šna, -šno ( jahj ?); — kolik, -a, -o; kolikošen, -šna, -šno ( kolihj ? mnohij-li ?); — koliker, -a, -o — sklonuji se vesmes dle lepi, resp. lep. Vgtažne. 1. kdor, 2. kogar (čegar), 3. komur, 4. kogar, 5. —, 6. (pri) komer, 7. (s) komer. 1. kar, 2. česar, 3. čemur, 4. kar, 5. —, 6. (pri) čemer, 7. (s) čimer. Kteri, -a, -o; kakoršen, -šna, -šno; kolik, -a, -o; ko- likoršen, -šna, -šno sklonuji se dle lepi, resp. lep. Ki (ky, jenž, jež) jest nesklonna, stoji v nominativu všech rodil a čisel o sobe, v ostatnich padech všech rodil a čisel pak poji se s osobni namestkou 3. osoby bud primo, bud pfes jedno nebo i vice slov, jež se mezi obe vkladaji. Totiž: Sing. mž. a str. 1. ki, 2. ki ga, 3. ki mu, 4. ki ga, 5. —, 6. ki pri njem, 7. ki ž njim. z. 1. ki, 2. ki je, 3. ki jej, 4. ki jo, 5. —, 6. ki pri njej, 7. ki ž njo. Plur. 1. ki, 2. ki jih, 3. ki jim, 4. kijih, je, 5. —, 6. ki pri njih, 7. ki ž njimi, atd. atd. — Na pr. mož, ki nas je pozdravil (človek, jcnž nas pozdravil ); žčna, ki smo jo videli (ženska, již jsme videli ); prijatelji, ki smo pri njih stanovali (pfatele, u nichž jsme bi/dleli). Neurčite. 1. nihče, nikdo, 2. nikogar, nikoga, 3. nikomur, nikomu, 4. nikogar, nikoga, 5. —, 6. (pri) nikomer, nikom, 7. (z) ni¬ komer, nikom. 1. nič, 2. ničesa (ničesar), 3. ničemu (ničemur), 4. nič, 5. —, 6. (pri) ničem (ničemer), 7. (z) ničim (ničimer). Neurčite sklonuji se bud dle: kdo (nekdo, nikdo, nihče, malokdo atd.) — bud pak dle: lepi, lep (nekteri, vsak \]caždy\ 29 atd.). — Ves, vsa, vse dle: ta, ta, to (ovšem že v akkus. sg. mase. a neutr. shodou s nom. sg. mase. a neutr.). Č i s 1 o v k y. Zakladni. 1 Eden (en), ena, eno; 2 dva (m.), dve (ž.), dve (s.); 3 trije (m.), tri (ž.), tri (s.); 4 štirje (m.), štiri (ž.), štiri (s.); 5 pet, 6 šest, 7 sedem, 8 osem, 9 devet, 10 deset, 11 enajst, 12 dvanajst, 13 trinajst, 14 štirinajst, 15 petnajst, 16 šest¬ najst, 17 sedemnajst, 18 osemnajst, 19 devetnajst, 20 dvajset, 21 eden, ena, eno in dvajset, 22 dva, dve in dv&jset, 23 tri in dvajset, 24 štiri in dvajset, 25 pet in dvajset... 30 tri¬ deset, 40 štirideset, 50 petdeset, 60 šestdeset, 70 sedmdeset, 80 osemdeset, 90 devetdeset, 100 sto, 101 sto in eden, ena, eno, 1000 tisoč. Eden sklonuje se dle lep. 1. (m.) dva, (I.) dve, (s.) dve, 2. dveh, 3. dvema, 4. (m.) dva, (I.) dve, (s.) dve, 5. —, 6. (pri) dveh, 7. (z) dvema. — Tež tak: oba, obe, obe. 1. (m.) trije, (I.) tri, (s.) tri, 2. treh, 3. trem, 4. tri, 5. —, 6. (pri) treh, 7. (s) tremi. 1. (m.) štirje, (ž.) štiri, (s.) štiri, 2. štirih, 3. štirim, 4. štiri, 5. —, 6. (pri) štirih, 7. (s) štirimi (štirmi). (Pozor!) 1. pet, 2. petih, 3. petim, 4. pet, 5. —, 6. (pri) petih, 7. (s) petimi. Jako pet sklonuji se všecky ostatni zakladni čislovky až do: devet in devetdeset (99), i jsou jen v nom. a akkus. po- vahy substantiv, v ostatnich padech pak sklonuji se adjek- tivne: deset mož {10 mužiiv ); — od petnajstih let (dosl. od patndctych , t. j. patnaeti, let) ; v tisoč osem sto eden in de¬ vetdesetih letih (dosl. v 1891. letech). — Roku 1891, dne 22. unora = leta tisoč, osem sto, en in devetdesetega, (dne) dva in dvajsetega svečana. Pol ( pul ) nia mimo nom. jen genitiv a lokal: dopolu- dne, dopoludan (zkrac. dopoldne, dopoldan: dopoledne) ; o polu 30 ene (o pul jedne ); o polu dveh ( o pul druhe, t. j. hodine); o poldne (o polednach). — Va = ena polovica; “/3 = dve tretjini; 3 / 4 = tri četrtine; V 5 = ena petina; 7« = dve še- štlni; 3 / 7 = tri sedmine. Sto a tisoč jsou nesklonny: dve sto, tri sto, pet sto, šest... sto; — dva tisoč, tri tisoč, pet tisoč, sto tisoč. — 7, (l0 = ena st,otnlna(od: stotni, -a, -0); '/ uw0 — enatisočnlna (od: tisočni, -a, -0). fiadove. Prvi, -a, -0; drugi, -a, -0; tretji, -a, -e; četrti, -a, -o; peti, -a, -o; šesti, -a, -0; sedmi, -a, -0; ...deseti, -a, -o; enajsti, -a, -0; dvajseti, -a, -o; eden in dvajseti, -a, -0; dva in dvajseti,-a, -0; trideseti, -a, -0;... stotni, -a, -0; ti¬ sočni, -a, -0. Druhove. Edin, -a, -0; dvoji, -a, -e; oboji -a, -e; troji,-a,-e; četveri, -a, -o; peteri, -a, -o; deveteri, -a, -o; deseteri, -a, -o; enajsteri, -a, -0; pet in dvajseteri, -a, -0; stoteri, -a, -0. (Po eden: po jednom; po dva, po dvoje: po dvou; po trije, po troje: po trech.) Nasobne. Edin, -a, -0; enojen, -jna, -0; dvojen, -jna, -0; dvojnat, -a, -o; obojen, -jna, -0; obojnat, -a, -0; trojen, -jna, -0; četveren, -rna, -0; četvernat, -a, -0; peteren, -rna, -o; pe- ternat, -a, -o atd. Opetovaci. (Prislovce ciselne.) Enkrat, dvakrat, obakrat, trikrat atd. — Prvič ( prvne , pfedne), drugič {za druhe , po druhe j, tretjič {za treti, po treti), drugoč {jindy, po druhe), obdjič {po oboji , obakrat ), novič' {na novo , znova). 31 Slovesa. Novosti jest nam zde hlavne: 1. Pripona em 1. os.sing. prit. času za naši pflponu u nebo jeji pfehlasku i: pletem (pletu), nesem ( nesu ), pečem (peku), pnem ( pnu ), inrem ( mru ), bijem (biju) ; ginem (hynu) ; kupujem (Jcupuju) ; bodem —• 2. V budoucfm čase pfičesti činne min. času za naš infinitiv, na pr. bodem pletel (budu plesti ), bodeš pasla (budeš pasti), bode peklo (hude peci), bodemo bili (budeme Uti), bodete gi- nile ( budete hynouti ), bodo kupovala (budou kupovati). 3. Že se zapornost v minulem čase vyjadfuje na pomocnem slovese, na pr. nisem pisal (dosl. nejsem psal, t. j. nepsal jseni). Pozn. Nisem, nimam (nemdm) a nočem (= ne hočem, nechci) jsou jedina slovesa, s nimiž splyva častice ne. — 4. Že neurčitv pfechodnik prit. č., končiči v e, je (na pr. inolčč, plavaje), ma ve slovinštine povahu pfislovce a tudiž jakožto nesklonna častice že pak nehledi ani k rodu ani k čislu, na pr. kleče so prosile (klecice [jsou] prosili/). Dale i to, že se neurčiteho predhodniku v čč a 66 (= ic, one) tež adverbialne uživati mfiže, a konečue že tento tvar eč a 66 v muž. rodu pfitomneho pričesti (čili: prechodnikoveho adjektiva) — na pr. misleč (misleča, -eče), pekoč (pekoča, -oče) —jest vjemamu neurčiteho, rovnaje se našemu a (vida, nesa, huda), eči a oči pak vyznamu určiteho. — Podobne povahy jest pfechodnik minulelio času, maje pro každy rod a každe čislo stejny nominativni tvar, totiž: bud ši, konči-li kmen souhlaskou (rekši), bud' pak vši, konči-li kmen samo- hlaskou (skrivši), jenž však pfechazi v pfičesti (č. prechod- nikove adjektivum), když se v ostatnich padech sklonuje (bi¬ všega, bivšemu atd.). Tohoto pfechodniku jsou schopna jenom skonala slovesa. — 5. Optativ se vvjadruje ča- stici naj, jež z imperativu nehaj (nechej) pošla a se bud pred sloveso nebo po nem klade, pri čemž spojka da (aby) se zamlčuje. Dle toho, je-li sloveso to času pfitomneho, mi- nuleho nebo budouciho a pak v kondicionale času pfitom¬ neho nebo minulelio, jest i jeho častici naj zpftsobenv optativ: 32 a) času pritomneho, b) minuleho, c) budoudho, a pak v kon- dicionale a) času pritomneho a b) minuleho. Česky jej vy- jadrujeme časticemi at , nechat, by, aby, pripadne tež impe- rativem s pfiklonnym ž a nekdy i slovesem miti. Optativu času pritomneho, minuleho a budoucilio uživa se jen o 1. a 3. osobe, -ke 2. osobe mluvi se misto neho imperativem. ■— Priklady: a) 1. Naj delam ( nechat pracuju), 3. naj živi! (at Mje!). Ali naj jaz pišem ali moja sestra? (mdmliž ja psdti neboli moje sestra?), b) 1. Naj sem pisal, 3. naj je pisala, c) Piši mu, naj pride jutri (piš mu, aby prišel zitra). Kam se se naj obrnem? (Kamz bych se obratil? č. kam se mam obrdtiti?). V kondicionale: a) Jaz bi naj pisal, nebo: pisal bi naj jaz ( nechat bych psal). Kaj bi naj bratu odgovoril, ako bi me vprašal, kam si šel? (čeho si pfeješ, abych bratru odpovšdel, Myby se mne tdzal, Jcam jsi šel ?) —■ b) Ti bi se naj bil veselil, nebo: veselil bi se ti naj bil (nechat bys se byl radoval). Kaj bi naj bil bratu odgovoril ? (čeho si pfeješ, abych byl bratru odpovedel?). Boztfideni sloves. I. tr. — 1. (s, z), nesti, nesem; pasti, pasem; trčsti, tresem; grizti, grizem; lezti, lezem; molzti, molzem (dojim); — 2. (d, t) : blčsti, bledem (pomatene mluvirn ); bosti, bodem ( boddm ); bresti, bredem ( bfedu ); gosti, godem (hudu) ; klasti, kladem; krasti, kradem; pasti, padem (padam ); presti, pre¬ dem; sčsti, sedem (sedam); vesti, vedem ( vedu ); cvesti, cve- terri (kvetu) ; sresti, sretem ( stfetu, potkdvdm) ; gnesti, gnetem (hnetu) ; mesti, metem (matu) ; mčsti, metem (metu) ; plesti, pletem ; rasti, rastem (rostu ); — 3. ( b , p , v): dolbsti, dolbem (dlabu); grebsti, grebem (hfebu \hrabu ) ) ; skiibsti, skubem (škubu); zebsti, zebem ; sopsti, sopem (supim, puchtim); hrop¬ sti, hropem (chrdpu); tepsti, tepem (tepu); pleti, plevem (pleju); — 4. (g, k): leči, ležem (lehu [leham]); moči, morem (mohu) ; preči, prežem (pfehu [prahu]); sčči, sežem (šahu [. saham ]); streči, strežem ( strelni , posluhuju) ; striči, strižem (stfihu [ stfihdm •]); vreči (vrči), vržem (vrhu); ■ reči, rečem 33 (rim) ; seči, sečem (seku [sekam ]); teči, tečem (teku, utikam); tolči, tolčem (tlaku)-, — 5. (m, n): jeti.-jamem ( jmu ); pri¬ jeti, primem (chopim se, popaclnu ); oteti, otmem (odejmu; vi/svobodim) ; izeti, izmem (vyjmu); najeti, najinem (najmv ); zajeti, zajmem (naberu [■ vodij ])*; prejeti, prejmem (pfijmu); sneti, snamem (sejmu) ; vzeti, vzamem (vezmu ); vneti, vna¬ mem (vznitim) ; objeti, objamem ( obejmu ); — žeti, žmem (Mmu [. ždimdm ]); žeti, žanjem (Jnn); meti, manem (mnu); kleti, kolnem (Mwm) ; (za)četi, (za)čnem (\za]čnu) ; — 6. (I, r ): mleti meljem (melu); mreti, mrem i merjeni (mru ); dreti, drerri ; i derem (dni i deru); treti, trem i terem i tarem (tru); streti, strem i sterem (stru \prostirdm ]); cvreti,' cvrem ( škvinm ); vreti, vrem (vru ); zreti, zrem (znm ); žreti, žrem (žeru ); —• 7. (s otevfenym kmenem): peti, ‘pojem ( peju ); veti, vejem (veju, vanu)-, biti, bijem ( biju ); biti (byti), sem; briti, brijem (. holim ); (po)čiti, (po)čijem ( odpočivdm ); gnjiti, gnjijem (linjrt)- kliti, klijem (kltčhn [se]); kriti, krijem. (kriju) ; liti, lijem '(liju); miti, mijem (myju); piti, pijem ( piju ); riti, rijem (ryju\ tlačim se); šiti, šijem (siju); viti, vijem (viju); viti, vijem (vyju); vpiti, vpijem ( kričim, vfeštim; srovn. vpeti); (u)žiti, (u)žijem (\u]žiju) ; bljuti, bljujem (bliju); čuti, čujem (bdim, slyšhn, čiju); duti, dujem (ekuju); hruti, hrujem (Mu¬ čim); pluti, plujem (pluju); rj uti, rj ujem i rjo vem (fvu,riju); ruti, rujem (rvu, skubam ); sluti, slujem (shjnu); snuti, snu¬ jem (osnuju); suti, sujem ( suju); ščuti, ščiijem (štvu); (ob)uti (ob)ujem ([ob)uju); (sez)uti, (sez)ujem (zuju); — deti, dem i denem (dim; črnim, kladu, stavim) ; znati, znam ( zneim; vini, umim); stati, stojim ; postati, postojim; postati ( povstati ), postanem ( povstanu, stanu se) ; vstati, vstanem ( vstanu) ; ostati, ostanem (ostanu, ztistaim). — Stojim dle III. tr. a (po)stanem dle II. tr. časuji se v tech mezich, ve kterycb jejich češka. Skonala jsou: pasti (padnouti), sesti ( sednouti ), leči (leh- nouti), seči ( sici , sdhnouti ), vreči (vrči, vrhnouti), jeti (jati), deti (položiti). II. tr. ma v obecnem uživani dvoji priznak: no a ni. Tfiznak no žije v ustech lidu vychodniho slovinskeho Štyr- ska i uvadi se novejšiho času nekterymi spisovateli do spi- Lego: Mluvnice slovinskčho jaz. 3 34 sovneho jazyka, priznak ni pak jest ve mluve i v pisme obec- nejši; Čechu je tudfž zde zvlašte treba vedeti, jak zrn' pri- tomny čas II. tf., aby slovesa dle IV. tf. nečasoval. — Pred priznakem se z krnen^ obyčejne vvpoušteji : b, p, v, g, k, d, t. 1. Neskonala: drgniti (č. drgnoti), drgnem (drknu); gasniti, gasnem ( hasnu ); giniti, ginem ( hynu ); riniti, rinem (souvam) ; tekniti, teknem (k duhu jdu, chutndm ) ; toniti, to¬ nem ( tonu ); veniti, venem (vadim); kisniti (kysnouti na ja- zyku, navinulou chut miti), lasnem; rezniti (Hmou cliut miti ), reznem; utegniti (moči, zvl. dle času), utegnem. 2. Skonala: miniti (č. minoti, minovti), minem; dvigniti (\s\dvihnouti), dvignem; 'ganiti i geniti ( hnouti ), ganem, ge- nem; ogniti se ( vyhnouti se), ognem se; nagniti ( 'nahnouti ), nagnem; pripogniti ( shjbnouti ), pripognem; kaniti ( kanouti ), kanem; dihniti (dechnouti), dihnem; migniti (ktjvnouti), mig¬ nem; uščipniti (uštipnouti), uščipnem; zakleniti (zamknouti), zaklenem; treniti (mžiknouti), trenem; šiniti (vniknouti; prudce vyskočiti),’šinem; prasniti i praskniti ( škrdbnouti ), prasnem i prasknem; blisniti i bliskniti ( blesknouti ), blisnem, blisk- nem; brsniti i brskniti ( mrsknouti ), brsnem, brsknem; golt- niti ( hltnouti ), goltnem; stisniti ( stisknouti), stisnem; zagr’niti (zahaliti), zagr’nem; zdruzniti ( rozmačJcnouti ), zdruznem; kre¬ niti (obrdtiti se; linouti se, sahnouti), krenem; kihniti (hjch- nouti), kihnem; vrniti (vratiti, navrdtiti), vrnem; obr’niti (obrdtiti), obrhiem; pihniti (fouknouti), pihnem a j. v. III. tr. — 1. šteti, štejem (počitdm); gred, grejem (breja); speti, spejem (speju); umeti, urnem i umejem (rozumim); smeti, smem (smim); imeti, imam (mam); ne imeti, nimam vedle nčmam■ — 2. goreti, gorim; želeti, želim (preja); grmeti, grmim (krmim) ; leteti, letim (bežim, letim) ; — po č, š, ž infinitivniho kmene nasleduje ati misto eti: klečati, klečim: kričati, kričim; slišati, slišim; dišati, dišim (vonim); bežati, bežim (utiham); ležati, ležim. IV. tr. — hvaliti, hvalim (dčkuja, chvdtim); učiti, učim; lomiti, lomim; sušiti, sušim. —• Skonala jsou: lotiti se (cho- 35 piti se), pak roditi a roditi se ( poroditi , narodih se); rojen (■narozen , rodili)). V. tr. — 1. delati, delam; gledati, gledam {Medini)-, ča¬ kati, čakam {čekani) ; morati, moram ( musim ); — pobirati, pobiram ( shiram ); razcvitati, razcvitam ( rozkvetdm ); postil¬ jati, postiljam ( usteldm ); — za naši infmitivni koncovku eti (eti) ma slovinština zde pravidelne jati (ati) a tak i ve pfi- tomnem čase pfiponu am, aš atd. misto naši im, iš atd.: valjati (valeti), valjam; streljati (s tri!eti), streljam; napajati (: napdjeti ), napajam; ubijati ( zabij eti), ubijam; prihajati (pri- chdzeti ), prihajam; klanjati se (ldaneti se), klanjam se; raz¬ ganjati (. rozhaneti ), razganjam; stvarjati (stvareh), stvarjam; obračati ( obraceti ), obračam ; prinašati ( pnndšeti ), prinašam ; puščati ( poušteti ), puščam; potapljati ( potapeti ), potapljam; popravljati (opravovati), popravljam: — 2. klati, koljem (kolu); plati, poljem (nabiram); orati, orjem (oru); stlati, steljem (stelu); poslati, pošljem (poslu); peljati, peljem (vedu), peljem se (vezu se); stenati, stenjem (stenam); — (d v j, t v č); glodati, glojem i glodam (liloddm); metati, mečem (metam, hdzim ): — (k v č, sk v šč, h v š, g v ž) : tekati, tekam i tečem ( uti kam); sekati, sekam i sečem (sekam); skakati, skakam i skačem; mikati, mikam i mičem (vabim, j imam ) ; jokati (se), jokam i jočem ( plača); plakati, plakam i plačem (plaču); iskati, iščem (Meddm); piskati, piščem (piskam)-. dihati, diham i dišem (dijchdm); pihati, piham i pišem (fon- kam); dvigati, dvigam i dvižem (zdviham); lagati, lažem (Ižu) ; — (c v č, s v š, z v z): klicati, kličem (volam); pisati, pišem (pišu); plesati, plešem ( tancuju); česati, češem (češu); kresati, krešem (kresu); brisati, brišem (utiram); tesati, te¬ šem (tesani); vezati, vežem (vdžu); rezati, režem (rezu); ma¬ zati, mažem (maža); —(po b, p. m, v vklada se pred pfi- ponou em, eš atd. Ij): gibati, gibam i gibljem ( hybu ); zibati, zibam i zibljem (kolebam); zobati, zobam i zobljem (zobu); kapati, kapam i kapljem (kapu); klepati, klepam i klepljem (klepam (kosu)); kopati, kopam i kopljem (kopam); kopati, kopam i kopljem ( koitpdm ); sipati, sipam i sipljem ( sypu); trepati, trepam i trepljem (irepu); jemati, jemam i jemljem 36 (jmam ); dremati, dremam i dremljem ( drimdrn ); devati, de- vam i devljem ( kladu, pfilcldddm; divam [t. j. časteji deju] se) ; — 3. brati, berem (čtu, shiram ); prati, perem ( peru ); zvati, zovem ( volani, jmenuju ); gnati, ženem (Ženu ); žgati, žgem (žhu ); tkati, tkam i tkem ( tku ); žvižgati, žvižgam i žvi- žem ( hvizdam ); sesati, sesam i sesem ( ssaju , cucam). — 4. bljuvati (blivati), bljdjein; pljuvati ( plivati ), pljujem; ko¬ vati (kovati), kujem; kljuvati (klovati), kij ujem; suvati (sou- vati. strlcati ), sujem; rovati (rvdti), rujem; ščuvati (štvdti), ščujem; trovati (otravovati), trujem; smejati se (smati se), smejem se; lijati ( levati ), lijem; sijati (zariti), sijem; sejati, sejem (seju); vejati (vati, viti), vejem; lajati (stekati), lajem; tajati, tajem (taju); zijati (zevlovati), zijam izijem; — dajati (ddvati), dajam i dajem. Jednodoba jsou: plačati (platiti), plačam; menjati (me¬ niti), menjam; nehati (nechati, prestati), neham; jenjati (pre¬ stati), jenjam; srečati (potkati), srečam. VI. tr. (ovati, evati; tato [evati] po mekke souhl.): kupovati, kupujem; darovati, darujem; verovati (vUriti), ve¬ rujem; — kraljevati, kraljujem; zaničevati ( pohrdati), za¬ ničujem. Casovdni. Pomocne sloveso biti (byti). Praes. Sing. 1. sem, 2. si, 3. je; — Dual. 1. (inž.) sva, (ž.) sve, 2. a 3. (mž.) str, (I.) ste [sta], (str.) ste [sta); — Plar. 1. smo, 2. ste, 3. so. Zaporne. Sing. 1. nisem, 2. nisi, 3. ni; — Dual. 1. (mž.) nisva, (ž.) nisve, 2. a 3. (mž.) nista, (ž. a stf.) niste [nista]; — Plur. 1. nismo, 2. niste, 3. niso. Imper. Sing. 2. a 3. bodi; — Dual 1. (mž.) bodiva, (ž.) bodive; 2. a 3. (mž.) bodita, (ž. a str.) bodite [bodita]; — Plur. 1. bodimo, 2. a 3. bodite. Futurum. Sing. 1. bodem, 2. bodeš, 3. bode; — Dual. 1. (mž.) bodeva, (ž.) bodeve, 2. a 3. (mž.) bodeta, (ž. a str.) bo¬ dete [bodeta]; — Plur. 1. bodemo, bodete, 3. bodo. 37 Skraceny tvar teliož futura. Sing. 1. bom, 2. boš, 3. bo; — Dual. 1. (mi.) bova, (i.) bove. 2. a 3. (mi.) bosta, (i. a str.) boste [bosta];— Plur. 1. bomo, 2. boste, 3. bojo. Prechodnik prit. času (soč [-a, -e]) Slovincftm vy- hynul. Prechodnik minul, času; bivši (za každv rod každeho čisla). Prechodnik budouciho času: bodoč (-a, -ek Pričesti min. činne: Sing. bil, bila, bilo; Dudi. bila, bili, bili; Plur. bili, bile, bila. Supinum : bit. Časovani opsane. Minuly čas. bil, bila, bilo: sem, si*; je atd. — Za¬ porne: nisem, nisi, ni: bil, bila, bilo atd. Kondicional: bil, bila, bilo: bi (pro všeclmy osobv) Optativ: a) prosty: 1. naj bodem (bom), 3. naj bode (bo) atd. nejen za budouci ale i za pfitomnv čas. b) kondicionalu: naj bi bil, bila, bilo atd. Pravidelnd slovesa. Pfitomnv čas I. tr. a) Sing. 1. nesem, 2. neseš, 3. nese; — Dudi. 1. (mi.) neseva, (P) neseve, 2. a 3. (mi.) neseta, (i. a str.) nesete [neseta]; — Plur. 1. nesemo, 2. nesete, 3. neso [ne¬ sejo]. b) Sing. 1. krijem, 2. kriješ, 3. krije; — DuaL 1. (mi.) krijeva, (i.) krijeve, 2. a 3 (mi.) krijeta, (i. a str.) krijete [krijeta]; — Plur. 1. krijemo, 2. krijete, 3. krijo [krijejo]. II. tr. Sing. 1. dvignem, 2. dvigneš, 3. dvigne; — Dual. 1. (mž.) dvigneva, (i.) dvigneve, 2. a 3. (mi.) dvigneta, (i. a str.) dvignete [dvigneta]; — Plur. 1. dvignemo, 2. dvignete, 3. dvigno [dvignejo]. III. tf. a) Sing. 1. gorim, 2. goriš, 3. gori; — Dual. 1. (mi.) goriva, (i.) gorive, 2. a 3. (mi.) gorita, (ž. a str.) gorite [gorita]; — Plur. 1. gorimo, 2. gorite, 3. gore [gorijo]. 38 b) grejem jako krijem. IV. tr. Sing. 1. hvalim, 3. hvališ, 3. hvali; — Dual. 1. (mž.) hvaliva, (ž.) hvalive, 2. a 3. ( mž.) hvalita, (ž. a str.) hvalite [hvalita]; — Plur. 1. hvalimo, 2. hvalite, 3. hvale [hvalijo]. V. tr. a) Sing. 1. delam, 2. delaš, 3. dela ; — Dual. 1. (mž.) delava, (ž.) delave, 2. a 3. (mž.) delata, (ž. a sir.) delate [delata]; — Plur. 1. delamo, 2. delate, 3. delajo. h) kličem, koljem, gibljem a perem jako nesem. c) kujem jako krijem. VI. tr. Sing. 1. kupujem, 2. kupuješ, 3. kupuje;— Dual- 1. (mž.) kupujeva, (i.) kupiijeve, 2. a 3. (mž.) kupujeta, (ž. a str.) kupujete [kupujeta]; — Plur. 1. kupujemo, 2. kupujete, 3. kupujejo. Rozkazovaci z p ti s o b. [. tr. Sing. 2. a 3 nesi; — Dual. 1. (mž.) nesiva, (ž.) nesive, 2. a 3. (mž.) nesita, (ž. a str.) nesite [nesita]; - Plur. 1. nesimo, 2. a 3. nesite. V ostatnich vrstvdch: kradi, kradimo atd.; pleti, ple¬ timo;- lezi, lezimo; grizi, grizimo; molzimo/), molzimo; — dolbi, dolbimo; spi (sp p) ; — teci, tecimo; peci, pecimo; strezi, strezimo; vrzi, vrzimo; — pni, pnimo; tni, tnimo, žmi ( ždimej ), žmimo; kolni, kolnimo; žnji, žnjimo; meni (umi), menimo; primi ( chop ), primimo; vzemi, vzemimo; ob¬ jemi, objemimo; — zri, zrimo; melji, meljimo; merji (mri), merjimo; deri, derimo; teri (tri), terimo; steri (stri), ste¬ rilno; krij, krijmo; stoj, stojmo; poj (pej), pojmo. II. tr. Sing. 2. a 3. dvigni; — Dual. 1. (mž.) dvigniva, (ž.) dvignive, 2. a 3. (mž.) dvignita, (ž. a str.) dvignite [dvi¬ gnita];— Plur. 1. dvignimo, 2. a 3. dvignite. Tež tak: veni (vadni.), venimo; deni (postav, polož), de¬ nimo atd. III. tr. Sing. 2. a 3. gori; — Dual. 1. (mž.) goriva, (I.) gorive, 2. a 3. (mž.) gorita, (ž. a str.) gorite [gorita]; — Plur. 1. gorimo, 2. a 3. gorite. 39 a) grej (Mej), grejmo; štej ( počitej ), štejmo; umej (roz- umčj), umejmo; imej (mčj),' imejmo; — b) želi (prej), že¬ limo ; (gledeti nenl, nvbrž gledati, preče však:) gledi i glej (Med); — boj 'se; spi. IV. tr. Sin g. 2. a 3. hvali; — Dual. 1. (mž.) hvaliva, (ž.) hvali ve; 2. a 3. (m z.) hvalita, (ž! a str.) hvalite [hva¬ lita] ; — Plur. 1. hvalimo, 2. a 3. hvalite. Pr. pleni, plenimo; pusti, pustimo; budi, budimo. V. tr. Sing. 2. a 3. delaj; —-• Dual. 1. (mž.) delajva, (ž.) delajve, 2. a 3. (mž.) delajta, (ž. a str.) delajte [de¬ lajta]; — Plur. 1. delajmo, 2. a 3. delajte. Z vi. pfilda dy: gledaj (divej se), gledajmo; plavaj, pla¬ vajmo; čakaj i čaki (Čekej), čakajmo; — kolji, koljimo; stelji, steljimo; pošlji, pošljimo; pelji, peljimo; orji, orjimo; — glodaj i gloji, glodajmo, glojimo; (mečem :)• meči, mečimo; — teči (utilcej), tečimo i tekaj, tekajmo; išči, iščimo; laži (Iži), lažimo: — kliči (volej) kličimo; briši (utirej), brišimo; maži, mažimo; — giblji, gibljimo (i gibaj, gibajmo) ; siplji, sipljimo (i sipaj, sipajmo); dremlji, dremljimo (i dremaj, dremajmo); — beri, berimo; peri, perimo; žgi, žgimo; 1 — kuj, kujmo; pljuj, pljujmo ( plivejme ); lij, lijmo; daj, dajmo. VI. tr. Sing. 2. a 3. kupuj; — Dual. 1. (mž) kupujva (ž.) kupuj ve; 2. a 3. (mž.) kupujta, (ž. a str.) kupujte [ku¬ pujta];— Plur. 1. kupujmo, 2. 3. kupujte. Pr. daruj, darujmo; veruj, verujmo (verme ); — zaničuj, zaničujmo ( pohrdejme ). Pfechodnlk. (Viz uvod ke slovesfim.) a) Pritomny. I. tr. nese, nesoč; leze, lezoč; — prede, predoč; cvete, cvetoč; — zebe, zeboč; tepe, tepoč;—pekoč; mogoč; — pne, pnoč; mene (mna), menoč; kolne, kolnoč ; melje, meljoč; zre, zroč; stere, steroč; — krije, krijoč; poje> (peje), pojoč; rjove (fva), rjovoč. II. tr. vene (vadna), venoč; gine, ginoč. 40 III. tč. greje, grejoč; šteje, štejoč; —imaje, imajoč; — žele, želeč; glede, gledeč; molče, molčeč; — boje se, boječ; spe, speč. IV. tr. plene, pleneč; uče, učeč; suše, sušeč. V. tr. plavaje, plavajoč; delaje, delajoč; — kliče, kličoč; kolje, koljoč; gloje, glojoč; meče, mečoč; teče, tečoč; išče, iščoč; laže, lažoč; diše, dišoč; giblje, gibljoč; siplje, sipljoč; dremlje, dremljoč; — pere, peroč; tkaje, tk.ajoč; kuje, kujoč; ščuje, ščujoč. VI. tr. kupuje, kupujoč; daruje, darujoč. b) Minulv (stejny tvar ža každy rod a každe čislo a jenom skonalych). I. tr. napredši, donesši, izplevši, spekši; — kmenove man (im, žm, žn. čn, kln, mn, pn, tn) za¬ stava: primši (chopiv [-si, -še]), otimši ( odnav ), izimši ( vynav ), najemši ( najav ), zajemši (nabrav [vody]), prejemši ( prijav ), snemši, vzemši, vnemši (rosmtiv), verjčmši (t. j. vero jemši, vefiv ), objemši; — ožemši (oMimav), poženši ( požav ), začenši (začav); zakolnši ( zaklev ); zmenši ( vymnuv ), razpenši ( roz- pjav), zatenši ( zaiav)-, — ozrši (se), mlevši, skrivši. II. tr. uvenivši .(uvenovši), nagnivši (nagnovši), vzdignivši (vzdignovši). lil. tr. naštevši, ogrevši, razumevši; zaželevši, pogorevši. IV. tr. pohvalivši, utopivši, ulomivši, pozabivši, poplenivši. V. tr. preplavavši; poklkvši, poklicavši; opravši; skovavši. VI. tr. podarovavši, nakupovavši pribojevavši. Pfičesti minule. a) Čin n e. I. tr. nesel, -sla, -slo; lezel, -zla, -zlo; — padel, -dla, -dlo; predel, -dla, -dlo (nebo: prel, -a, -o); — zebel, -bla, -blo; tepel, -pla, -plo; legel, -gla, -glo; vrgel, -gla, -glo; rekel, -kla, -klo ; tolkel, kla, klo; — pel, -a, -o ( pjal ); žel, -a, -o (šal) ; tel, -a, -o (fal ); pričel, -a, -o ( počal ); [jeti, ja- mem:] jel, -a, -o ( jal ) ; mlel, mlela, mlelo ; zrl (dvouslabične), -a, -o (zrel); mrl (dvouslabične), -a, -o (mfel) ; — vrel, -a, 41 -o {vrel; odtud vvznam: horhj); — kril, -Ha, -ilo; znal, -ala, -alc. II. tf. venil n. venol, -a, -o (vadniil ); kanil n. kanol (kanul); ginil n. ginol (, hynul ); vrnil n. vrnol (vrdtil ); sklenil n. sklenol (eakončil; usnesl se). III. tf. štel, -a, -o; grel, smel, spel, umel, imel; — želel, videl, -ela, elo. IV. tf. budil, učil, nosil. V. tf. delal, plaval; — klal, peljal, oral, glodal, sekal, lagal (Ihal), klical, rezal, brisal, pisal; — bral, -ala, -alo (četi, shiral ); gnal, -ala, -alo; tkal, -ala, -alo; žgal, -ala, -alo; —• koval, dajal, lijal, smejal se, vstajal. VI. tf. kupoval, daroval, -ala, -alo; kraljeval. b) Trpne. I. tf. nesen, -ena, eno; kraden, -ena, -eno; pleten, -a, -o; greben, -a, -o; pečen, -ena, -eno; strežen, -a, -o; (raz)- pet, -a, -o; mlet,-a, -o; krit, -a, -o; ubit, -a, -o; obut, -a,-o. II tf. vzdvignen, -a, -o; drgnen, -a, -o. III. tf. gret, -a, -o; želen, -ena, -eno. IV. tf. hvaljen, -a, -o; ranjen, -a,-o; [stvariti:] stvarjen, -a, -o; [soditi:] sojen, -a, -o; [misliti:] mišljen, -a, -o; [lju¬ biti:] ljubljen, -a,-o; [utopiti:] utopljen, -ena, eno; [lomiti:] lomljen, -a, -o; [loviti:] lovljen, -ena, -eno; [treščiti:] treščen, -a, -o; [omlatiti:] omlačen, -a, -o; [pustiti:] puščen, -ena, -eno; [kositi:] košen, -ena, -eno; [obraziti:] obražen, -a, -o; [posrebriti:] posrebren, -ena, -eno; [poostriti:] poostren, -ena, -eno. V. tf. plavan, -a, -o; pran, -a, -o; prašan {fazan), -a, -o; kovan, -a, -o. VI. tf. darovan, -a, -o; zaničevan, -a. -o. Supinum (z pravidla jenom neskonalvch). Nest, drgnit (drgnot), goret, hvalit, končat, se radovat. Casovum opsane. 1. Minuly čas: sem, si, je atd. pisal, -a, -o atd. — nisem, nisi, ni atd. učil, -a, -o atd. ( nenčil , -a, -o jsem, jsi, jest atd.) . 2. Predminuly čas (jenom skonalych sloves): sem bil spisal, nisem bil naučil. 3. Budouci čas: bodem, -eš, -e učil, -a, -o; —'ne bodem (atd.) pisal (atd.) 4. Kon.dicion.al : a) bi (pro všechnv osoby všech čisel) bral, -a, -o (bych, bys , by [atd] četi, -n, -o [atd.]) — ne bi pel (bych, bgs, by nezpival). — b) bi bil molil (by se byl mo¬ tihil), ne bi bil plesal [byl by netančii). 5. Optativ: a) pfimy: «) pritomneho času: Sing. 1. naj se učim, — 3. naj se uči; D ml. 1. (mž) naj se učiva, (I.) naj se učive, — 3. {mž.) naj se učita, (J., st?.) naj se učite; Plur. 1. naj se učimo, — 3. naj se uče. /?) miriuleho času: Sing. 1. naj sem pisal, -a, -o, — 3. naj je pisal, -a, -o atd. y) budouciho času: Sing. 1. naj dopišem, — 3. naj do¬ piše atd. b) kondicionalu: «) pritomnebo času: Sing. naj bi (jaz, ti, on) pisal atd. (?) miriuleho času: Sing. naj bi (jaz, ti, on) bil pisal atd. Doplnktj. 1. Hoteti nebo: liteti (chtUi\ čnsuje se takto: Prit. čas: hočem n. hčem (chci), hočeš atd.... hote n. hte, nebo i: hočejo n. hčejo [eliti, chteji). — Rozkaz zp.: hoti; hotimo, hotite. — Prech. prit. času: hote,hoteč, nebo: hte, hteč; — minul. č. (za naše: zachtčv) neni. — Prič. min. činne: hotel, -ela, -elo. nebo: htel, -ela, -elo; trpne: hoten n. hten, -ena, -eno. - Ve prit. čase mflže byti, všakjen enldi- tieky, tež: čem, češ,... čejo. Ne hoteti ( ncchtiti ) ma v prit čase: nočem (= n’-(-h6čem) nočeš, noče atd. vedle: nečem, nečeš atd. čili: nehčem, ne- hčeš atd. 43 2. Dejati (1. eliti , t. fici; 2. učiniti , položiti , postaviti) ma prit. čas dle II. tf.: denem, deneš atd. až deno (denejo) vedle: dem (i dejem) deš, de, atd. —• Rozkaz. zp. : deni, denite, i: dej, dejte. — Prič. min. činne: del, dela, -o —- i: dejal, -a, -o; trpne: deven, -a, -o, — i: dejan, -a, -o {položen). 3. Dati, jesti (jisti) a vedeti ( vedeti ) časuji se takto: Prit. čas, sing. 1. dam, jem, vem; 2. daš, ješ. veš; 3. da, je, ve; — dual. 1. (mi.) dava, jeva, veva; (i.) dave, jeve, veve; 2. 3. (mi.) dasta, jesta, vesta; (ž., str.) daste, jeste, veste [dasta, jesta, vesta]; — phtr. 1. damo, jemo, vemo; 2. daste, jeste, veste; 3. dado [dade, dajo], jedo [jejo], vedo [vejo]. Rozkaz. zp., sing. 2. 3 daj, jej vedi; — dani. 1. (mi.) dajva, jejva, vediva; (i.) daj ve, jejve,- vedi ve; 2. 3. (mi.) dajta, jejta, vedita; ( ž ., str.) dajte, jejte, vedite [dajta, jejta, vedita]; — plur. 1. dajmo, jejmo, vedimo; 2. 3. dajte, jejte, vedite. — NB. zvedi, zvedite (zvedite, zvizte); zapovedi, za- povedite (, pomite) \ — povej, povejte ( povčzte ); prepovej, pre¬ povejte ( zapoveste). Prech. prit. času (k našemu: dada, dadouc — schazi): jede, vede; jedoč, vedoč; — min. č.: davši, (poijedši, (z)ve- devši. Prič. min. času, činne: dal, -a, -o; jedel, -dla, -dlo (nebo: jel, jela, jelo), vedel, -a, -o; trpne: dan, -a, -o; jeden, -a, -o; veden, -a, -o. 4. Gresti (jiti) jest neuživanj infinitiv, jejž pfedpo- kladame pritomnemu času: grem čili gredem a odtud od- vozenemu prechodniku prit. času. To sloveso a iti (jiti) ča¬ suji se takto: Prit- čas, sing. 1. grem, idem; 2. greš. ideš: 3. gre, ide; — dual. 1. (mž.) greva, ideva; (ž ) grč ve, ideve; 2. 3. (mž.) gresta, ideta; (i.. sir.) greste, idete [gresta, ideta]; — plur. 1 . gremo, idemo; 2. greste, idete; 3. gredo '(grejo), ido (idejo).— Grem, greš atd. je skraceny tvar vedle: gredem, gredeš, grede atd., jehož se obecneji uživa i nežli: idem. 44 Rozkaz. zp., sing. 2. 3. (pouze:) fdi; — dual. 1. (ml.) idiva, (i.) idive; 2. 3. (mi.) idita, (i., sfr.) fdite [ldita]; — plur. 1. fdimo, 2. 3. fdite. (Misto: fdi, fdimo, fdite uživa se obecneji: pojdi, pojdimo, pojdite.) Prech. prit. času: grede, gredoč; ide, idoč; — min. času: (pri)šedši. Prič. min. č. činne: šel, šla, šlo; — trpne: (na)jden, -a, -o; (ob)fden, -a, -o 5. Slovesu bfti {hyti) ztratila se povedomosf, že jest za- ldadem spojenin: dobiti (dostati), pozabiti {zapomniti), prebiti (vy dr žeti, vijtrvati), iznebiti se {zbijti se). Z tecli času j e se prebiti dle kriti I. tr., nelišfc se od prebiti (prohiti) ničim: prebijem, prebij, prebfvši, prebil, prebit: — pozabiti pak uplne dle IV. tr. (hvaliti): pozabim, pozabi, pozabivši. pozabil, pozabljen. Opetovaci zni: pozabljati, po¬ zabljam. — Ostatni časuji se sice v listech lidu misty: dobčm ( dohodu , dostanu), iznebom se {zbudu se) a take jeste prebom ( pfebudu ); dobodi, iznebodi se, pre¬ bodi; — avšak v pisemnem jazyku časuji se dobiti a iz¬ nebiti se dle IV. tf., i maji tudiž take: dobljen, -ena, eno; iznebljen, -ena, -eno. Prislovce. [V ta pojali jsme zde tež takova slova a rčeni, ktera vlastne nejsou prislovce, avšak raz jejich maji.] 1. Prislovce niista. a) Na otazku: Kde? (kje?): Td, tukaj,*) tu-le ( tu, tuto , takle, zde); tam, tamkaj, tam le {tam, tamto, tamhle); ondi {onde) ; tu pa tam {tu a tam, zde onde); mestoma ,{misty); drugej, drugje (jmde) ; kje kde, nekje (Mesi, neMe ); nikjer (niMe, nikdez); kjer koli, kder Koncovka aj psava se dle obecnč mluvy easto tčž: ej, i jest skracena z aje (a-je), kdež pripona je sesiluje vyznam slova a kdež a ukazuje k akkus. plur. neutr., shodujic se tu často s našim a vedle našeho instrumentalniho y (na pr. teda, tedy =: tedaj e). 45 koli (Jed ek oliv ); kjer si bodi ( leekdes, ledakdes ); povsodi, po¬ vsod ( všude); krog, okrog, vokrog, okoli (oholo, dokola, vukol ); krog in krog ( kol koleni ); vne, vunaj, zunaj, zvunaj (vne, venku ); notri, notre (vnitr); navnotri, navznotri ( povnitf ); sredi, nasredi (u prostred, po prostred); zraven (vedle ); tik, tikom, tikoma (tesne vedle , čce/a vedle, pri samem ...); na¬ sproti (naproti)-, vštric, vštrit (naproti; radon podle); gori, zgoraj (nahofe ); doli, zddlaj (dole, zdola ); spodaj (vespod, pospod ); predi, spredaj (v pfedu, z preda, napfed, popfed ); zadi, vzadi, zadaj (žadu, vzadu, pozadu); blizu (blizko); daleč (daleko); doma (doma). — Na otazky: Kde? kam? Vmes (dosl. „v mes“ —' v prostred toho, mezi tim, mezi to). b) Na otazku: Kam? (kam?), až kam? (dokod?): Sem, sem-le, le-sem, semkaj (sem, semhle, semte); dotod (až sem, potud ); tija, tja, tja-le, tjakaj (tam, až [na, do. po ...]); do tja (až tam); sem ter tja (sem a tam); drugam, inam (jinam); kam, nekam ( kamsi, nekam); nikamor (niham, ni¬ ham z); kamorkoli (kamkoliv, kamžkoliv; leckams, ledakams ); ven, venkaj, vun (ven); noter, navnoter, navznoter (dovnitr); gor, navzgor ( nahoru ); sem gor (sem nahoru); tja gor (tam nahoru); v breg, vkreber, v vrh (do kopce, do mehu); na¬ vkreber (napfič nebo šikmo vzhuru); kvišku (vzhuru); naviš, na više, na višek (vzhuru, nahoru); dol, na dol, nazdol, na¬ vzdol (dolu); sem dol (sem dolu); tja dol (tam dolu); navniz, zvrha (dolu, s kopce); spodaj ( dospod , pospod); dalej (dale); naprej (ku pfedu, v pred); navspred (do pfedu, na popfed); zad, nazad, nazaj (zpet, nazpet, zpatky, do žadu, na zad); strani, v kraj, proč (pryč); domu, domov (domu). c) Na otazku: Kudy? (kod?): Tod, le-tdd, todkaj (tudi/, tudijlile, tidadij ); ondod ( onadij, onudy, tamtady, tamtudij); drugod (jinadt/, jinudij); kod, ne¬ kod ( kudi/si, nekudy); povsod (všudy ); nikod, nikoder (ni- kudy ); koder koli ( kudykoliv); krog, okrog, okolo (oholo, kolcni); mimo (mimo). 46 d) Na otazku: Odkud? (odkod?): Odtod ( odtud ); od ondod (od onud, od tamtud); odvsod, od vsakod ( odevšad ); od nikod, od nikoder (od nikud ); — od znotraj (zevnitf, ode vnitf ); od zunaj (zvenim)-, odzgoraj (s horct); od zdolaj, od spodaj (z dola , spod); od spredaj (ž prcdn) ; od zadaj (od sadu, se sadu). Teclito poslednich šesti Ize uživati tež jako na otazku: Kde? 2. Prislovce času. a) Na otazku: Kdy (kdaj?): Vselej, vsekdar (vMy, vždycky ); kdar koli, kdar si bodi (. Icdijkoliv , ledakdys , lecltdys ); redkokdaj, malokdaj (zUdka kdy, mdlokdij ); nikdar, nikoli ( nikdij ); pred (napred, prve, prv ); prej, poprej (dfive, v Taborsku „prize' 1 , což jest kom- parativ od positivu „pfed“ jako „prej“ od „pred“); poslej (posleze, ndsledne); pozno ( posdš ); — po dnevu (»e d«e); za dne (>a c/ne); dopoldne ( dopoledne ); o poldne (v poledne, o poledndeh); popoldne ( odpoledne ); zjutraj (rano); zgodaj, rano (zdhy, časne); prevred (prHiš sdhy); za ranega jutra, zjutraj zgodaj (čusnč rano, rano zdliy); pred svitom, pred zoro, pred dnem (za sera, pred svitanim , prede dnem) : ob svitu, ob zori (o svitam); za svita, za zore (za svitam , somj); zvečera, zvečer (večer, u večer); zvečer ob kurjavi (0 večera, hdtjz se stroji večere, t. j. po klekani); pred ve¬ čerom, pod večer (k večeru, pod večer); o mraku (v sou- mraku) ; za mraka (za soumraku); po noči (v noči); o pol¬ noči (o pulnoci); pred polnočjo (pred pulnoci); po polnoči (po pulnoci); noč in dan (ve dne v noči); od jutra do noči (od rana do večera); — pomladi, spomlad, spomladi (na jare, z jara); leti, po leti (v letč); jeseni, jesen (v podzimku); na jesen (k podzimku); po zimi (v zime). Minulosti: Davno (davno); nedavno (nedavno); nekdaj (nekdy, jindy, druhdy); tedaj, onda, bndaj (telidij, tehdaz); tačas (tenkrai); ondan (dosl. „onen den“ t. j. ondy, onehdij , ondyno); zadnjič (minule); todi, otodi (prave pred tim; pred 47 chvili) ; uže, že, vre (jiš, uš) ; davi (dnes rano ); sinoči {na dneštk, včera večer); včeraj ( včera ); predvčeraj, predvčerajšnjim (pred- včirem ); predsinočnjim {na včerejšelc, predvčirem večer); lani {Ioni, v Ioni); predlanskim (pfedloni). Pritomnosti: Sedaj, zdaj ( nyni, ted!, ved); zdajci (ny- ničky; hnedle); kar {v toni, tu najednou, ihned ); ravno, ravno¬ kar {prave, pravč nyni , zrovna ted) ; tačas (v tu dolu, nyni); takrat (tentolcrdt); takoj, tekoj, koj {ihned, v tu chvili); precej {hned, hnedle); še {ješ tč) ; dans, danes, denes {dnes ); nocoj (tuto noc, tohoto večera); dandanes, dan današnji (dnešniho dne); letos, letaš (letos). Budoucnosti: Kdaj, kedaj (nekdy ); potem, potlej {po¬ tom, pote); šele, stoprv, stoprav [teprv teprve); skoro, kmalu (brzo, hnedle); — drevi {dnes večer); jutre', jutri ( zitra ); po- jutranjem, pojutrišnjem ( pozejtH ); k letu {preš rok, budou- ciho roku). b) Na otazku: KolikratV (kolikokratV) dokud? (dokie?): Tolikrat (tolikrdt); doslej, dosihdob (■ dosud, postal, do- savad, posavad) ; dotlej {do onech dob); — malokrat (■ mdlokdtj, zridka); po redkem, redkoma ( pofidku , zridka); časi, včasih (i časem, nekdy); kakikrat (talcnekdij); nekaterikrat, nekoliko- krat {nekolikrdt) ; marsikrat (mnohdy, mnolidtjkrdt); večkrat (vicelcrat); dostikrat, često {často) ; velikokrat, mnogokrat (: mnohokrdt ); novič, v novič, znova {na novo, znova); drugoč, v drugo (až jindy, podruhe); zopet, spet {opet, zase), pogosto, pogostoma (zhusta); zmirom, zmiraj, zmerom, zmeraj; v eno mero ( pofdd ; v jednom kuse ); vedno ( pofdd ); skoz in skoz (: nupofad ) ; neprestano neprenehoma, zdržema {stale, neustale, ustavične ); vekoma, vekomaj (večne, na vekij); od vekomaj do vekomaj (na veky vekuv) ; — enkrat (jednou, jedmkrat) ; dvakrat (dvakrat); trikrat (trikrat); — prvič ( ponejprv , po- prve; pfednč); drugič (po druhe); obojič (po obč, po oboji); tretjič (po treti) ; poslednjič (naposledy). 48 3. Pnslovce zpusobu. a) Na otazku: Kolik? (koliko?): Toliko, tolikanj (tolik, tak mnoho n. velmi ); toličko, to- ličkaj (tak maloučko ) ; enoliko ( stejne, prave tolik ); nekaj, nekoliko ( neco, nekoliko; trochu, drobet, kapku ); nič (wic); marsikaj (cokoliv, ledacos); kolikor koli (kolikkoliv ); kolikor— toliko — tolik; polcud možna, co jen, seč jen, pokud- koliv jen — [tolik]); količkaj ( trošičku, dost malo; pramalo); celo, clo ( docela ); dosti, zadosti (dosti, zadosti ); dovolj (do- statečne), jako, močno, zelo, zlo, kaj (velmi, sila, moc, tuze, ažaž ); malo (malo); manj, men j (meni); več (vice, t. j. dle množ- stvi, lat. plus); mnogo, veliko (mnolio, velice); popolnoma (uplne, zuplna); posebno, osobito ( zvldste , o sobe); prav (hodne, velmi); precej (dosti, predse vic); skoro, skoraj (skoro); vsaj, konči (aspoh, alespoh); troha, betva, mrva (trocha, štipka, zdrobita ); dokaj (= kdo ve kaj, kdo vi co, velice). b) Na otazku: Jak? Kterak? (kako?): Tako, tako (tak); takisto (prave tak); nekako (nčjalt ); nikako (nijak); marsikako (nikterak; po rozlične, všelilcterak; ledajak, vseli jak); kakor koli (jakkoliv, ktcrakkoliv ); kakor — tako (jak — tak ); drugače, inače (jina/c, jinače); bolj (vice, t. dle sily, mohutnosti, lat. inagis. — Pozn. Boleslav = kdo ma vetši slavu; Vaclav kdo ma vice slavy.). — Všeč, po všeči (dle prani, dle libosti. Meni je všeč = mne se libi, jest mi podle chuti);. godi, godu, pogodi (vhod, vitdno); prav po¬ godi (jak srdce rdčt); nalaš, nalaš, navlašč ( schvalne, na- schval ); zoper, zoperno (protiv, protivne); ldjubu (pfes to, pri toni pri vsem , na vzdor ); naopak (naopak); narobe (na- opak, narub); skrivaj, skrivši (tajne, potaji, skrijte); kradoma (kradmo, pokradmu ); naravnost (zrevna, primo); navpik (kol¬ ino); znak, vznak (naznak); vprek (napfič); tikoma (tesne vedle); narazen (na ruzno, od sebe); na dvoje (na dve); po¬ sebej (jednotlive, zvlašte ); vsaksebi, razsebe (od sebe, porUznu ? vazvlašt); vkup, skupaj ( dohromadij , společnč ); vred (spolu, zdroveh, i s ...); vse vkup, vse splaz (vesmes); po vsem (cel- 49 kem); zaporedoma ( pofadem , po sobe , za sebou ); počasi (po¬ mad«); počasno (zdlouhave ); polagoma (zpolehounka, zvolna); hitro (rychle, spešne ); naglo ( rychle , ndhle) ; brzo, brž ( rychle, brzy, honem); hipoma ( okamžikem ); nenadoma (-z nenaddni); vedoma ( včdome ); vidoma ( vidome ); strahoma ( strachy ); sko¬ koma ( skokem , tryskem ); curkoma (po kapkdch; v prenes. smyslu, na pr. o krvi, o slzach: proudem ); zastonj, zaman ( darmo, nadarmo , mame; darem, zdarma ); ceno (lacine ); tekma do ručky; smenou bez nadavku); v svesti (v pevnem očekavdni, dojista; svedome ); samotež ( samotiž ); nared ( hotovo ); naredno ( pohotove ); pri naredi (po rwce); vroče ( horko ); mraz {zima; mraz mi je = jest mi zima). Ostatne mftže se každe slovinske pridavne jmeno pre¬ vesti na prlslovce otazky „jak?“, když se položi do akkusa- tivu sing. rodu stredniho, na pr. dobro (dobre), lepo ( pekne, liezky ); bolje {lepe), lepše ( pekneji).*) Rad, -a, -o ma však: rajši n. raji ( radeji) na pr. jaz imam sčstro rad, dna pa mene še rajši. c) Tvrdici. Da ( ano ); pa ( Ovšem, arci); kajpa (dosl. co pak; do- mysli si: jineho ); kako pa (dosl. jak pak; domysli si: by ne) ; to je, to je da ( arci že, ovšem že, bodejt že); to se ve, se ve da [tot se pi, arci že); vsekako (každjm zpusobem, budi co bud); gotovo (jiste ); za gotovo ( zajiste) ; prav za gotovo (ji- rtotnč, jistojiste); pač, pač da, pač je res (ba, ba že, ba prave , ha pravda jest) ; rčs, resno, zares ( pravda, opravdu, skutečne, vskutku, zajiste). d) Zaporna. Ne (ne); nikar, nikakor, nikakor ne ( nilcoliv; nijakž , nikterak, jiste ne ); po nobeni ceni, v noben kup ( nikterak, *) Vedle tohoto akkusativu jest česky tvar „dobfe, pčknž“ vlastng pouhy (t. j. bez predložky) lokal sg. neutr. sklofiovani nominalniho.— Tvar prislove! ve ski, obmenou ški (r= sky) jest jako v češtine tak i ve slovinštinš vlastnč instrumental plur. neutr. Lego: Mluvnice slovinskčho jaz. 4 50 nižadnou merou, za Mdnou cenu); ni malo ni dosti ne (na- prosto ne). e) Pochybovaci. Jedva, komaj ( sotva , jedva ); javeljne, javaljne (asi sotva, stežka ); težko da (stežka ); lahko da, lehko da (dost možna že); morebiti, morda (= more [biti] da) ( snad, možna [le]); blizu, menda (= menim da), bržčas, brž ko ne (nejspiše, asi nejspiše); neki, neki da, baje, baje da, pre (pry). f) Objashujici. Namreč ( totiž); prav za prav ( vlastne ); zlasti, vzlasti, posebno, sosebno ( zvlašte , obzvlaštč ); sploh, v obče (v-ubec). Predložky. 1. S genitivem: a) prave: bez, brez (bez); — do (až; až do, až k; na , až na, až po; k; na pr. do tja — až tam; do mesta až do mesta ; do polti*) až na kuži [na pr. pro- moklv]; tja do kolen — až po kolena ; ljubezen do Boga — laska k Bohu); — iz (z); — izmed n. izmej (dosl. z mezi t. j. z prostred, nebo jen: z. na pr. jčden izmed njih = je- den z nich) ; — iznad (s nad t. j. shora pryč); — izpod (zpod) ; — izpred ( zpred ); — izza ( ze za) ;**) — od (od ; z) ; — od dolgega časa = z dlouhe chvile; od veselja — radosti; to je dražje od onega = to je dražši nežli ono; — s, pred samohlaskami a jasnymi souhlaskami psana z (s; od; na pr.: s klopi = s lavice; z mize = se stola ; z mesta = s mista : s češkega = s češke strany; z morja = od more, t. j. se strany, kde leži more); — za (za, tyka-li se času, na pr : za dne, za kralja Jurija); *) Polt, polti (fem.) = plet **) Dvojita pfedložka „ze za“ žije v ustech lidu českdho okolo Tumova a stažena v „za“ na Podbrdsku, na pr.: Vyšel za humen, — t. j. z mista, ležiciho za bumny. — Polsky: zza; rusky izt za; srbsko- cbarv.: izza, iza. 51 b) neprave: bliz, blizu ( blizko); — dnu, na dnu (na dne ); — glede ( hlede, vzhledem k. ..); konec, konci (na konci ); — kraj (na kraji ); — krog, okrog (oholo ); — mestu, namestu ( misto , na mistČ ); — mimo (mimo ); — okolo, okoli (oholo); onkraj, onostran (na one stranč )■ — poleg {podle );— prek (pfehy, priči, naproti)-, — radi, zaradi, zarad (pro ); ra¬ ven, zraven (vedle)-, — razen, razim, razven (mimo, vyjimajic ); 'spričo (pro ); — srčdi (uprostred ); — takraj, tastran (na teto stranč); — tik (tesne vedle n. pri ); — više (vyše neš, nad to, nad tim)-, vpričo (v pritomnosti, pred svedlcy); — vrb, vrhu (na vrchu, na hofejšim konci-, vrhu tega, nad to, mimo to )-,— vsled (nasledkem); — vštric, vštrit (naproti, radou podle) ■_ zastran, zavoljo, zbok, zbog (pro)-, — zunaj (mimo, vne). 2. S dativem: k, h (A; — h klade se misto k pred k a g, na pr.: h gospodu = k pdnu ); — proti (proti [v pra- telskem i nepratelskem smyslu], pak: k, na pr: proti očetu = proti otci; proti božiču*) = k vdnocum, proti noči = k večeru)-, — kljubu (preš [čili novočesl^m germanismem: navzdor t. j. trotz] na pr.: kljubu svoji obljubi = pre.se svuj slib). 3. S akkusativem: črez n. čez (preš, za, na pr. črez morje = preš more-, črez noč = preš noc , črez teden = za tyden)\ — med n. mej (mezi)-, — na (na); — nad (nad); - — ob (o; podle ; na pr. ob zid udariti rr o zedl uderiti; — ob potok, ob cesto — podle potoka, podle silnice); — po (pro, na pr. po sestro poslati — pro sestru poslati); — pod (pod); pred (pred); — raz (s [hora], na pr. raz streho = se stfecliy ; raz konja = s kone); — skoz, skozi (slcrz; po; na pr. skoz gozd = skrze les, lesem; skozi celo leto i —po cehj rok); — v (v;- do; na pr. v nedeljo = v nedeli; v Prago — do Prahy ); zoper (proti, jen v nepratelskem smyslu, na pr. zoper po¬ velje =: proti rozkazu). 4. S lokalem: na (na) ; — o (o, na otazku: o kom ? o 'čem? na pr. o sestri [govorimo] — o sestre [mluvime]; na otazku: -kdy? na pr. o božiči = o vanocicli) ; — ob (o; podle, * *) Božič, do pismene loiic, t. j. Boži syn. 52 vedle) v, po, za) — na otazku: o čem? na pr. ob kruhu = o ehlebe) — na otazku: kde? na pr. ob potu — podle [vedle] cesty, ob hiši = podle domu) — na otazku: kdy? na pr. ob žetvi = o žnich ; ob deževji = dosl. o deštivu, t. j. o deš Meh: ob eni uri, ob dveh, ob treh = v jednu hodinu , ve dve, ve tri [hodimj ]; ob tednu, ob meseci, ob letu — po temdni [za tyden), za mesic, po roče) — na otazku: čim? na pr. samo ob sebi = samo sebou ; ob svojih stroških = svym nakladem, na sve utraty); ■— po ( po ; v) na pr. po gorah, po morji; — po treh dneh; — po hoji = po chuzi [poznati]; — po pravici = po pravu, pravem ; po materi = po matce [zve¬ deti]; — na otazku: kdy? na pr. po zimi, po letu = v zime. v lete) po dnevu, po noči = ve dne, v noči ; po delu = po čas dtla ); —pri (pri, u, v, na pr. pri vsem tem = pri tom pri vsem) — pri nas = u nas ; pri bratu = u bratrd) pri hiši =: v dome ; [u domu — zraven hiše; u Lublane — blizo Ljubljane]); — v (v, na pr. v gozdu = v lese) v dveh dneh — ve dvou dnech) v starosti = ve stari, na stara kolena). 5. S instrumentalem : med, mej (mezi ); — nad (nad) ; — pod (pod) ; -— pred (pred) ; — s (pred samohlaskami a jasnymi souhlaskami psana foneticky: z, pred nj pak ne- kterymi spisovateli dle obecne mluvy: ž = s; na pr. s teboj = s tebou ; z menoj = se mnou) ž njim = s nim)) — za (za). Spojky. I. Souradne. J. Slučovaci: in [t. j. i-f- n’], ino [t. j. i + no], ter, pa (a, i) ; — tudi (take, tež, tolikež ); — ne le ... ampak tudi, ne samo . .. ampak tudi, ne le ... temveč tudi (nejen \ne- jenom, netoliko ] . .. nybrž take [než i, ale i, ale tež ]; — ne... ne, ni... ni, niti... niti (ni... ni, ani. . . ani ); — potem, potlej, potler, zatem (potom, na to, pok)-, — vrhu tega, mimo tega (k tomu, nad to, mimo to)) — časi [včasi] .. . časi [včasi], zdaj ... zdaj (nškdy ... nčkdy, hrzy .. . brzy , tu . .. tu ); — deloma ... deloma, nekaj . .. nekaj, nekoliko ... nekoliko. 53 {dilem ... dilem) ; — kakor, kakti (, jakož , jak ); kot ( ja - hožto) ; — namreč [t. j. na ime reči] ( totiž); — zlasti, vzlasti, posebno, sosebno ( zvlašte ) ; — tako . .. kakor ( tak . . . jako )-, — naposled (naposled[y], posleze, konečne); — dalje (dale) ; — češ (jest vlastne zkracene: hočeš t. j chceš, zde však ve vy- znamu: mvsle, inyslic, mysllce, — anebo: domnivaje [-ic, -ice] se. še, — anebo: jakofoj. V fečtine ga z nebeško tolažbo 3 ) pre¬ priča 4 ) ga Prokop z ognenimi 5 ) besedami, da je potrebno človeku živeti bogoljubno. Ves vnet' 1 ) stori knez obljubo, 7 ) da da postaviti na tem mestu samostan. Uže naslednje leto jame 8 ) se obljuba uresničevati. 9 ) Prokop sam pomaga pri zidanji cerkve in samostana. Ii 10 ) krati se ogleda po možeh, ki bi bili voljni in zmožni, ”) iz ljubezni yšnčli. — 6 ) svčtskč. — 7 ) vitanou, žadouci. — 8 ) obranou. — 9 ) severni vitr. — ,0 ) bije, dotirii,. — ■') ;preksblčni podgorjanci 4 jsou podhofand, kieri maji shince na druhd stranž od onžch, ,o kterjch je zde reč; „prek- saveo“ je ten, kdo bydli na druhd stranč Savy. — “) aekoliv. — 'b po- nčkud. — “) okraj. — l5 ) nepochopitelnou. — l6 ) nevyslovitelnou. — ”) točny. — ls ) mraz. — l9 ) oznami, opovi — 20 ) spčeha. — 2I ) po- padne. — 52 ) proohiizeče. — a3 ) „Gorčnsko a jest severni a severo- zipadni čast Krajiny. 99 morebiti tudi že deži ali sneži, stisne je z mrazom, da so teži, in se kot najteži oblaki hudih vremen ') čez Nanos»ali gornji rob v dolino s strašnim šumenjem in bučanjem vale v podobi vidnega 2 ) morja, ktero žuga 3 ) dolino nagloma zaliti. Ali s kakoršno koli hitrostjo in močjo se oblaki doli vale, vendar se vsi pri neki piki 4 ) ali črti 5 ) — kjer je zrak bolj gorak — sproti raztope, kakor da bi je s škarjami 6 ) prestrigel, in tako zginejo in se razgube. Taki oblaki so vid¬ ljiva 7 ) znamenja borje; Ipavci 8 ) jim pravijo zastava. 9 ) Po bližnjih beneških 10 ) krajih in po jadranskem morji se po zastavi, ki je lasulji 11 ) z gladkimi lasmi na čelu zelo po¬ dobna, spozna, kedaj da je borja v Vipavi in tedaj tudi pri Trstu. Iz zastave praši po celi dolini pri najjasnejšem in najčistejšem vremenu 12 ) tenka rosica, kakošenkrat pa tudi bolj dežuje. Ko je pa hud mraz, lete iz nje po vsej dolini golomraznice, tisti izlični 13 ) in grozno drobni sneg, ki najde vsako najmanjšo luknjico ali razico, 14 ) po kterih 13 ) pride med zimska okna na hranjene cvetice in v mnoge izbe in spalnice. 16 ) če pa iz zastave bolje sneži, pometa borja po več dolinskih krajih sneg do čistega, spravlja ga v zatišje in napravlja in njega velike zamete, 17 ) kteri se na cestah ni¬ kakor ne dajo skidati, dokler borja trpi. 18 ) Večkrat se po tem takem primeri, 19 ) da pri tihem deževnem ali snežnem vre¬ menu v Idriji, v Črnem Vrhu, v Logatcu in Planini imajo Vipavci pri čisto jasnem nebu strašno borjo, v Gorici pa tisti tanki in tihi nemški mraz, pred kterim je treba nos in ušesa zakrivati, da jih ne odgrizne. V tako bližnjih krajih in ravno tisti dan tako različna vremena! Na gornjih robeh se ta sapa 2 ") tako lomi. da morajo iz tihega kraja ljudje več¬ krat po vseh štirih preplaziti rob, pod kterim borja strašno ') boufek. — 2 ) patrnčho (f. j. zcela tak na pohled, jak je ve sku- tečnosti vidivame). — 3 ) hrozi.— *) bojlu.— 5 ) čare; t. j. na nčkterčm mistS. — ®) nužkami. — 7 ) viditelna. — 8 ) t. j. obyvatelč vipavskčho lidoli. — 9 ) zastava = prapor. — benateckych. — n ) vlasence. — 12 ) počasi. — 13 ) jemny. — H ) skulinu. — 15 )-kterymi; viz o instru- mentale str. 59. — I6 j ložnice. — . l7 ) zaveje. — 18 ) trva. — I9 ) prihodi (prikaživa se). — 20 ) vzducli; jinak: dech. 100 trači. Da pridejo v dolino dostikrat gologlavi, to je lehko verjetno. 1 ) Kjer je koli svet tako sezidan, kakor za Vipavo, je tudi in mora biti borja doma. Tako se meče borja z Občin v Trst, tako vrši“) s Kavkaških planjav na Črno morje, da na njem vsako leto po več bark 3 ) pogine; tako borjo imajo pod Genovo pri Nici, enako na Nosu dobrega upa, 4 ) ki dere iz nekih tako imenovanih Tablinih gor, itd. Borja je Vipavcem in vsem, ki se ž njo pečajo, zelo nadležna. 5 ) Ko je huda, zlasti po zimi, ni varno 6 ) izpod strehe iti. Vipavci krijejo svoje strehe po laško 7 ) z žganimi 8 ) korci 9 ) in je obkladajo z robatim 10 ) kamenjem, da bi je borja pri miru 11 ) pustila. 12 ) Če pa je zelo huda, primeri se, 13 ) da razmeče kamenje s korci vred, 14 ) in ko bi kaj tacega človeku na glavo priletelo, na mestu bi utegnil 15 ) mrtev ostati. Prek’ 6 ) cerkvenih oken beži kakšenkrat 17 ) s tako nagiostjo, da se vnanji 18 ) zrak 19 ) stanjša, in da znotranji, 20 ) v cerkvi bolj težak, šipe 21 ) izpahne 22 ) in je zdrobi. Za borjo mora biti sleherni 23 ) dobro in s tikoma 24 ) priležnim oblačilom previden; 25 ) po¬ potnik,- 6 ) preveč na lehko oblečen, utegnil 27 ) bi zmrzniti, ako ga huda borja nagloma zadene. 28 ) Večkrat se je že tacih nesreč slišalo, zlasti ako so bili ljudje stari in slabotni; pa tudi mladim se kaj tacega pripeti. 29 ) Večkrat pobira borja prst po njivah in vinogradih, nese jo kvišku 30 ) in nareja 31 ) iz nj6, kakor iz cestnega prahu, bele ali rujave 32 ) temne oblake. Torej obkladajo, zlasti po Krasu, sem ter tj e 38 ) njive s kamenjem, da bi jim borja prsti ne jemala; pobira tudi pesek in grušec, 34 ) vzdigne ga in prenaša; tudi manje kamenje prevaljuje, da po tem takem ') uvSritelno. — 2 ) konci. — 3 ) lodi. — 4 ) dobrč nadSje. — 5 ) ob- tižna. — h bezpečno. — ’) na vlasskj zpusob — 8 ) palenymi. — 9 j taškami. — 10 ) hranatym. — ll ) na pokoji.— 12 ) nechala. — u ) stava se. — u ) zaroveii, t. j. i s taščami. — ’ 5 ) mohl. — 16 ) okolo. — ”) nS- kdy — ’ 8 ) vnžjši. t- ’ 9 ) vzducli. — s0 ) vnitfni. — 21 ) tabule. — 22 ) vy- mačkne. — 23 ) každy jednotlivy. — 24 ) tSsnS. — 2S ) zaopatren. —• 26 ) po- cestn^-. — 27 ) rnobl. — 2S ) zastihne. — 29 ) pfihodi. — so ; vzhflru. — 31 ) d81a. — n ) hnšdč. — 33 ) sem ter tje = zde onde. — 34 ) hruby pi- sek, drobnd kameni. 101 na mnogih nevarnih 1 ) krajih 2 ) jeseni 3 ) obrezane trte 4 ) z rožjern 5 ) ali kako drugo sečnjo 6 ) oblože, da bi jih borja z gruščem ne ogulila, 7 ) in da bi z zdravim lubadom 8 ) žive ostale. Vse tako bi utegnilo 9 ) včasih"') tudi za človeka ne¬ varno biti. Največ nesreč se primeri pa po cestah pri vozeh; zakaj 11 ) ni ga tako velicega in težkega voza, da bi si ga borja, ako jej je na čelu, ne upala 12 ) zvrniti. Vidi se po hudi borji med Št. Vidom in Vipavo na senožetih 13 ) do 14 ) pet zvrnjenih vozov, mnogoterikrat razbitih in razdrobljenih, da ni kosca pri koscu; take nesreče se tudi v Rebrnicah, na Gaberku in drugod pripete. Da se pri tacih priložnostih tudi ljudje še celo do smrti pobijejo, to je lehko verjeti; zatorej jemljo popotniki po 2, 4 do 6 držačev s seboj, ki jim kočije 15 ) drže, da jih borja ne zvrača. Ti ovržejo in ovežejo kočijo z vrvmi 16 ) in jo drže ali vlečejo proti borji. Po Lujizini cesti nad Reko so že s prvega na bolj nevarnih krajih 17 ) stene ali zide v hrambo 1 ' 1 ) pred borjo naredili. Borja ima svojo pot od severovzhoda proti jugozahodu in se izgubi na jadranskem morju. Vse drevje 19 ) po njenih hudih zbriskih 20 ) je proti jugozahodu obrnjeno; hrast, 21 ) ki na takem zbrisu 22 ) raste, je od borje vvit; 23 ) ima pokice 24 ) po lesu, 25 ) da ni priden 26 ) za doge, 27 ) in je mlinčast 28 ) ali vetrnčast 29 ) kot plenjivo železo. Samo oskoruš 30 ) se borji ne da užugati 31 ) in lepo piramidasto 32 ) raste. Kakor se bolj 33 ) mrači, 31 ) borja zmeraj 35 ) hujša pri¬ haja 36 ) in grmi in tuli 37 ) in buči, da se otroci plaše; zakaj 38 ) skozi vsako luknjo da drug glas. Sosed pride, sede na ognišče *) nebezpečnych. — 2 ) mistech. — 3 ) v podzim; jeseni jo ponh^ lokal. — 4 ) vinnč kefe. — 5 ) klesteni. — 6 ) nasekanou veci. — 7 ) odrela. — 8 ) korou. — 9 ) molilo. — 10 ) nčkdy. — n ) nebot. — li ) troufala. — 13 ) lukach. — ") až. — I6 ) kočary. — 16 ) provazy. — I7 ) mistech. — 18 ) obranu, ochranu. — I9 ) stromovi. — i0 ) vichricich. — 21 ) dub. — 22 ) uvichri (misto, kudy vichr talme). — 23 ) stočen. — 24 ) pukliny ; ti-hliny. — s6 ) dfevž. — 26 ) se nehodl. — 27 ) dužiny. — 28 ) krušivy. — 29 ) tflštivy. — 30 ) oskeruše. — 31 ) zastrašiti; nepodava se. — 32 ) do pyramidy. — 33 ) čim vice se. — 3 ‘) smraka. — 35 ) stale. — 36 ) stava se. — 37 ) vyje. — 38 ) nebot 102 sredi družine 1 ) in pravi 2 ) od nesreče, 3 ) ki se je ravno na cesti pripetila; zdaj jame eden, zdaj drugi škode sedanje 4 ) borje šteti 5 ) pri sadnjem 8 ) drevji, pri trtah, ki so že po¬ gnale, 7 ) pri zamudi 5 ) dela, pri težavi živino 9 ) prerediti, 19 ) ker bo treba veliko delj časa paše' 1 ) čakati. Oče potolažijo 12 ) družino s pohlčvno 13 ) besedo: „Nikar obupati, 14 ) otroci! borjo smo imeli, borjo bomo imeli, pa kakor dosihmal, nas bo Oče nebeški tudi zanaprej milostjivo previdel, 15 ) in mati pristavijo : „M61imo, otroci, molimo, da bi Bog tak hud veter potolažil; na Gospodovo besedo bo potihnilo.* Celo noč borja tako strašno bobni in razsaja, 16 ] da ljudje take ne pomnijo; drugi dan je gora s snegom zakrita, ki seže globoko doli v dolino; sem ter tj e se vidijo majheni 17 ) zameti iz golomraznic, ki še zmeraj lete; veliko 18 ) čisto 19 ) neznanih in zalih 20 ) ptičev, ki jih je borja na njih popoto¬ vanji iz visokega gozda nazaj v dolino pahnila, 21 ) videti je ali od truda 22 ) in lakote po ulicah mrtvih, ali prosečih pred hišami in še celo v hišah potrebnega živeža; 23 ) tako trudni, lačni in krotki so, da se dajo z roko prijeti. Tako je zginila in se skrila tista zala, težko pričakovana, vsa s cveticami opletena devica, ki jej pomlad 24 ) pravijo. Vse, kar je bilo zelenega ali cvetočega, vse je oparjeno, 25 ) posuši se in v prah spremeni; koliko mirnih in solnčnih dni se bo potrebovalo, da bo zopet ozelenelo! Ko pride borja 14 dni pozneje, kedar so trte že po pednji 28 ) dolge inladičice pognale, juže, 27 ) mandra, 28 ) zadnjič razcefedra 29 ) ali razcunja 30 ) in pobere vse njih peresa, 3 ‘) da zarodiči čisto goli na mladičicah ostanejo. Iz tacega zaroda, ‘) domači, t. j. mezi rodinu i s čeledi. — 2 ) vj pravuje. — 3 ) in. o nesrčči. — 4 ) nynšjši. — 5 ) vypočitavati. — °) ovocnčm. — 7 ) rašily.— s j obmeskani. — 9 ) dobytek. — I0 ) uživiti; rediti — krmiti. — “) na pastvu. — chlacholi, konejši. — l3 i pokornyin, imrnym. — H ) zou- fati. — IS ) opatrovati. — ' a ) hfmot čini, buraci. — I7 ) malč. — 18 i mnoho. — 19 ) docela. — peknych. — al ) spudila, selmala. — ia ) unavenim. — 23 ) za potravn. — 24 ) dosl. pomlad’, f. j. jaro. — aii ) spa- leno. — 26 ) pid’. — 27 ) drcha. — 2S ; oklati. — 29 ) roztfepa. — 30 ) roz- škube. — 31 ) listi. 103 ko bi ravno zelenčl in ne poginil, ni veliko pričakovati; zakaj nikoli se ne bo več razrastel na toliko jagod, kakor je bil namenjen. 1 ) Pa tudi le-te, 2 ) ki so v svojih najžlahtnej¬ ših 3 ) delih ozeble, ali norsko 4 ) cveto, ali opfhnejo, da kedar koli spomladi 5 ) huda borja zarod zadene, 6 ) ni v Vipavi dobre vinske letine 7 ) upati. O sv. Ivanu, 8 ) če je turščica 9 ) do dveh pednjev zrasla, skosi jo borja, kakor bi jo bile svinje zgrudile; 10 ) če je pa pozneje stebla dognala, suče 11 ) jo borja, da se naredi pri slednjem 12 ) steblu luknja ali jamica do ko¬ renik, kar jej v suši 13 ) zelo škoduje. Naj bo pa njiva bolj mokra ali mehka, povali jo vso, da, ako ravno kaj donese, vendar več ne vstane. Zrelo žito otrese, jččmen pa do zrna omlati. Drugače se obnaša 14 ) borja s travo, pokošeno v seno ali v otavo; izpira jo drega, ,ft ) vzdiguje, objema in polju- buje; igra se ž njo, skače, pleše 16 ) če dalje v večih kolobar¬ jih; 17 ) utrudi 18 ) jo, da se vsa izpoti in posuši; zdaj jo če 19 ) odnčsti, ali trava, zdaj suha, naveliča 20 ) se tacega nepokoja, uide jej in se jej v kako zavetje 21 ) skrije, da je kmet, ki jo je na večer v tihem vremenu pokosil, drugi dan kar bilke 22 ) več na senožeti ne najde. S senom ali z otavo imajo ljudje, če borja pride, zelo veliko opraviti; borja jim ga ne da ni¬ kakor spraviti; 23 ) oni ga založijo z deskami, 24 ) rantami, 25 ) kamenjem itd. in morajo tihega vremena počakati, da ga domu spravijo. Vipavska dolina, kotlu peščene zemlje podobna, v kterem po letu strašno žgč, 26 ) je kakor Kras in Istra, preveč izred- čena 27 ) in gola, torej suši podvržena, pričakuje pa mirnega in rodovitnega dežja le od juga. Ponočne rose, ktere drugej 28 ) dež naniestujejo,* 9 ) so ob hudih vročinah v dolini čisto ne- ') na kolik mčl založeno; namen — umysl, zamfr. — 2 ) i ty. — 3 ) nejnšlechtilejšich. — 4 ) jalove. — h z jara. — 6 ) stihi«. — 7 ) sklizne. — 8 ) Jane. — 9 ) kukurice.— I0 ) vyvratily (podryly).— "j toči. — 12 ) kaž- dčm. — 13 ) o suchčm počasi. — “) si počlna. — 15 J štrka. — l6 ) tan- cuje. — 17 krnzich, kolech. — 18 ) unavi. — 19 j in. hoče, chee. — 20 ) na- baži se. — 21 ) litulku. — a2 j ani bylinky; bil stčblo. — 23 skliditi.— 24 ) prkny. — 26 ) bidly. — 20 ) parno byva. — 27 ) sypka. — 28 ) jinde.— 29 ) nahrazuji. 104 znane. Ako ni 10 do 14 dni' dežja, že vse po njem zdihuje, ptiči omolknejo ali iz doline zbeže. Sem ter tje morajo ljudje sebi in živini vode voziti. Večkrat so jo že od Sušeta na Rebrnicah na tržaško cesto vozili; 1804. 1. so jo iz enacega studenca v Trst vozili in na bokale 1 ) in kozarce 2 ) prodajali. Kedar škripanje vrat in vsa druga znamenja nič več ne iz¬ dajo, pazijo ljudje na jug. Sinoči ali danes jutro je bilo slišati mnogih zvonov od juga, ki so vabili 3 ) k dežjeprosnim mo¬ litvam; 4 ) to pove sosed sosedu, s tem potolažijo mati žalostno družino. Vedno se vse na jug ozira in lej! že se kažejo oblačiči odjuga, podobni sivim 5 ) jančkom; 6 ) spremene se počasi v velike oblake, ki se gori kopajo 7 ) in že dva dni in noči čez Nanos bežeči dero. 8 ) Že nebo otemni, že zagrmi in debeli 9 ) kanci 10 ) naletujejo; ali kakor bi z očesem trenil,") oglasi se borja in pred ko ura mine, ni ga več oblačiča na nebu; borja pa piha 12 ) dva dni in tri noči, da se še vse trikrat bolj posuši. To pa ni še zadosti; ko se v talci potrebi čez osem dni v drugič 1 ) ali še celo v treh tednih v tretjič 14 ) na dež napravi,’ 5 ) razpodi 16 ) ga borja ravno tako. Poletna 17 ) borja navadno 18 ) ne meče; 19 ) ker pa dež od¬ ganja in zčmljo suši, da sadu 20 ) ne da, je škoda, ktero na¬ kloni, 21 ) tolikanj 22 ) veča. Ni čuda 23 ) po tem talcem, da bi Vipavec raje imel borjo tri tedne po zimi, ko tri dni po letu. če ni borje po zimi, ni tudi mraza, da ljudje, kar se večkrat primeri, lehlco celo zimo v vinogradih delajo. Ko pride huda borja na mehko ali zrelo‘grozdje, omandra 24 ) ga, pobije, na tla pomeče, da se človeku milo stori. 25 ) Pa vendar pri vseh hudih borjah okoli leta se stisne in skrije marsi- teri grozdek med trtne mladike 26 ) in perje, da hvaležno 27 ) povrne 28 ) na njegovo mater obrnjeni trud. ’) po eišieh. — 2 ) sklenicich. — 3 ) pozyvali. — 4 ) k modlitbam za dčšf. — 5 ) šedivym. — °) berankfim. — 7 ) shromaždiiji. — s ) vali, hrnou. — 9 ) dosl. tlustč, t. j. velikč. — 10 ) kapky. — “) mrknul. — 12 ) včje. — 13 ) po druhč. — “) po treti. — 15 ) pristroji. — 16 ) roz- pudi. — 17 ) letni. — ’ 8 ) obyeejn8. — ’ 9 ) nedela chumelice; metati , mč- čem. — 20 ) plodu, urody. — 21 ) zpusobi. — 22 ) kolikrat. — 23 ) divu. — 2t ) oklati. — 25 ) milo stori = rozželi. — 2C ) letorosty. — 27 ) vdžčnž. — 2S ) nahradi, odmžni. 105 Vsa druga huda vremena Vipavcu ne prizadeno 4 ) toliko in ne store toliko škode, kakor sama borja; ta stisne in skrči pridelke 2 ) večkrat na tretjino tega, kar bi bil brez nje lehko pridelal. Pa nikjer ni vse ravno tako, kakor bi si človek žčlel. 3 ) Vipavec je pri vsej borji veselega srca; rad pripoveduje, kako da se je ž njo bojeval. Ako mu lčtos borja 100 trt vvije, 4 ) polomi ali z mrazom umori, 200 jih k letu 5 ) pogrebenča 6 ) ali vsadi, in ako se da, 7 ) v bolj zatišen kraj, 8 ) da bi mu vince še srce razveselilo. Ustanavljanje goratanskih vojvod (Ondfej Einspieler.) Goratanski 9 ) vojvode so se ustanavljali 10 ) pod Krnsko goro blizu cerkve svetega Petra. Tam je stal kamen, na ka¬ terem je sedel prostorojen 11 ) kmet. Z eno roko je držal ma¬ rogastega 12 ) bika, z drugo pa enake barve kobilo. Ne daleč od njega je stal vojvoda v sivej 13 ) suknji 14 ) in v kmetskih črevljih 15 ) z deželno zastavo 16 ) sredi svojih žlahtnikov 17 ) in vitezov. 18 ) Ko se približa vojvoda, na palico' 9 ) naslonjen, kmetu na kamenu, povpraša ga kmet v slovenskem jeziku: „Kdo se tam približuje? 6 — Na to odgovore vsi okoli sedeči: „To je deželni knez." Kmet dalje povpraša: „Ali bode pra¬ vičen 20 ) sodnik, 21 ) ki išče srečo domovine? Ali je pro¬ storojen? Ali je prijazen varh 22 ) prave vere?" — Na to vsi odgovore: „Je in vselej bode.“ — „Pa— po katerej pravici," 23 ) reče kmet, »more me pregnati z mojega sedeža?" 24 ) Vsi od¬ govore: „Dobiš šestdeset beličev, 25 ) marogastega bika, kobilo ') stihnou. — s ) vyd<51ky. — 3 ) pral. — 4 ) skrouti. — s ) budou- ciho roku. — 6 ) zabrabe. — 7 ) možna-li. — 8 ) misto, kterč ma vice zatiši. — 9 ) Korutanšti; — Goratan n. Korotan — Iiorutany, jina to jmčna tšto zemš vedle: Koroško a Koroška . — l0 ) dosazovali (na triin). — 1 ‘) svobodnik (v nevolnictvi nezrozen^). — ' 7 ) strakatčho. — 'p še- dčm. — J ‘) kabatš. — l5 ) stfevicich. — 16 ) praporem. — 17 ) šlechticu.— ‘ 8 ; rytirfi. — 19 ) hfll. — ' J °) spravedlivj-. — *') soudce. — zkraceno za: varuh — ochrance. — 7S ) pravem; desnica = pravice; desen, s-na, -sno = prav^, -a, -č (dle strany). — 2I ) zde: sedadla, jinak sedež = sidlo. — ss ) penizb (tehdejšicb feniku). 106 in obleko, katero zdaj knez nosi, in prosta bode tvoja hiša vseh davkov. Zdaj kmet kneza rahlo r ) v lice udari, opominjaje ga, naj bode pravičen sodnik; potem odstopi in odpelje živin- četi. 2 ) Knez pa stopi na uborni, 3 ) neokinčani 4 ) kamen, potegne meč, mahne ž njim na vse štiri vetrove in se za¬ roti, 5 ) vsem biti sodnik po dolžnosti in pravici. Naslšdki prvih turških vojsk 6 ) po slovanskih kršjih. (J. Trdina.) Turške burje so imele važne nasledke za naše pradede. Res je, njih dežela je bila zdaj jako mendrana, 7 ) njih po¬ sest 8 ) je v ognju ginila, jezero 9 ) bratov ni bilo iz sužnosti 10 ) več: pa tudi dobrih nasledkov ni manjkalo. 11 ) Ljudstvo, ki se je v začetku sovražnikov balo, se je prepričalo, 12 ) da ga zamore 13 ) le lastna 14 ) moč rešiti, ker je imela Avstrija preveč na drugih krajih opraviti, 15 ) da bi mogla tudi tu pomagati. Ono se tedaj iz svojega dolgega spanja predrami, 16 ) za meč zagrabi 17 ) in spet svoj pogum 18 ) dobi. Srčnost 19 ) prešine 20 ) vsaktero srce, bežanje 21 ) se začenja med sramoto 22 ) šteti, več se ne bojijo turških navalov. Grmada 23 ) na mčji se sveti, znamenje je znano in se daje dalje in dalje, v vseh dolinah je orožanje, 24 ) krvava sprejetev 23 ) sovražnika čaka. In ako je tudi kaka posamezna 26 ) vas prijeta, 27 ) vendar je bila tudi takrat zmaga 28 ) gotova. 29 ) Možje in mladeniči stoje v taboru, pod njimi gore njih hiše, ki so jih Turki zažgali, za njihovim ') jemnč. — 2 ) dnal! dobytčata. — 3 ) m. uborni = chudičkj, jednoduchy; — psava se tčž: boren m. uboren. — *) neozdoben^. — 5 ) pfisaha (zaprisahl se). — 6 ) vojska — vojna. — 7 ) čili: mandrana = ušlapana, zpustošena. — 8 ) majetek. — ") tisic. — '“) z otroctvi (se vice nevratilo). — “) neschazelo. — ,l ) pi-esvčdčilo. — ' 3 ) inuže. — '*) vlastni. — ls ) byla zaneprazdnšna. — '“) procitne (procitlo). — 17 ) chopi (chopilo). — ' 8 ) zmužilosf. — 19 ) srdnatosf. — i0 ) pronikne — J ') utčk, utikani. — 2i ) hanbu. — 43 ) hromada, branice (dfivi.-. — il ) zbro- jeni. — 2r ) nvitani. — 26 ) jedn ,tliva. — 27 ) dobyta, vzata (litokem). — 2S ) vltčzstvi. — 29 ) jisto. 107 hrbtom 1 ) je cerkev, ki hrani svete skrivnosti njihove vere, ki jim hrani zdaj tudi žene in deco, in to cerkev hočejo z vsem, kar jim je v nji svetega in dragega, Turki požgati. Koliko tedaj reči, ki človeku iz vseh nitek srca pogum za najstanovitnejšo ®) in srditejšo hrambo 3 ) budijo in so mu tedaj gotove zmage poroki. 4 ) Le tiste boje, v katerih jih je na jezera padalo, nahajamo v starih bukvah zapisane; pa kje stoji kaj od 5 ) manjših prask, 6 ) v katerih se srčnost po¬ sameznega človeka še veliko bolj kaže; kje kaj od bojev, ki so se na pokopališčih 7 ) godili, in od junaških del, ki so jih po samem 8 ) dovrševali! Le ljudstvo je še sem ter tja te boje ali v pesmih ali v povedkah ohranilo. Kdo ne pozna srčnosti Lambergarja proti grozovitnemu Turku Pegamu! Kdo iz Do¬ lenskega ne bode vedel skoraj od vsakega griča 9 ) pripove¬ dovati, da so se nekdaj tu s Turkom bojevali! V izgled 10 ) postavimo tukaj nekoliko manjših, ne imenitnejših bojev. Mobamedanci so pridrli v neko vas na Dolenskem. Vse je bilo prazno, razen ene bajtice, 11 ) ki je na višavi 12 ) pri vasi stala. Tukaj je ostal gospodar, velik, korenjaški mož, s svojo hčerjo doma, in je hotel rajši poginiti, kakor svojo kočo 13 ) pustiti. Imel je dve puški, s katerima na Turke, ki se približujejo, streli in z vsakim streljajem neverca prevrne. 14 ) Srditi planejo ,r> ) Turki proti koči in mečejo plamen v njo; pa bila je z zelenimi jelkovimi kožami 10 ) krita in se ni ho¬ tela užgati. Med tem si je mož že puško v novo nabasal 17 ) in je spet Turčina podrl; 18 ) drugo puško mu pa hčerka nabije, da zamore v četrto ,! b sovražnika zvrniti. Zdaj mu hči spet prvo puško nabaše, in tako je to dalje šlo, mož je streljal, hčerka mu sproti basala, in Turki so padali. Jeli 20 ) so zdaj misliti, da mora v koči cela truma" 1 ) skrita tičati, ker stre- ') zady. — 2 ) nejstateenSjši. — 3 ) obranu. — 4 ) plnr., zarnkou. — 5 ) od m. o. — “) bitkach. — 7 ) hfbitoveck. — s ) jednotlivfi (osobou). — 9 ) kopci. — l0 ) ukazku, priklati. — ") chjška. — IJ ) vj’šine.— l ’)cha- lupu. — ") porazi. — 15 ) ženou se. — '“) koša = kuže i ktira. — 17 ) dosl. nacpal, t. j. nabil. — ts ) povaljl. — l!l ) po čtvrtd. — !0 ) jali se, počinali. — 2I ) dav. 108 Ijanje ni prenehalo, in so nagloma iz vsega tistega kraja ubegnili. Ko pride mož iz bajte, je bila vsa višava z mrtvimi Turki pokrita. Drugi krat so bili neverci v Mengeš (na Gorenskem) prirojlli. Tudi tu so ljudje hiše popustili; le eden, Ščit po imenu, se je v spodnji kleti') skril in je ostal. Ko pride večer, Turki po hišah polegajo. Ščit izleze zdaj iz svojega zakotja, zaklepa 2 ) zaporedoma hišo za hišo in potem naglo hiti 3 ) po Mengšane, ki so se na bližnjem griču sošli. Ti ko¬ rakajo 4 ) v vas, obstopajo hišo za hišo in ukazujejo 5 ) povsod, kamor pridejo, Turkom, ki so notri, da se udajo. Ti so mi¬ slili, da je vsa vas s kristjani obsedena, zatorej se zapore¬ doma vse blše udajo in tako so postali Turki, kterih je bilo več jezer, jetniki 6 ) nekoliko orožanih kmetov. Tudi ženski spol 7 ) se je izkazoval o teh nevarnostih enako neprestrašenega in pogumnega. Na Skaručino (vas na Gorenskem) so Turki prišli, ko so ljudje bili ravno na polju. Oni gredo v najlepšo hišo, kjer je le dvanajst let stara pa¬ stirica 8 ) doma. Ker jih je tako srpo 9 ) gledala, obhibijo ji dva zlata dati, ako jim pokaže, kje so denarji. Ona jih pelje po stopnicah, 10 ) jim odpre 11 ) železna vrata 12 ) in jim reče svoje delo hitro opraviti. 13 ) Komaj so notri ona brž vrata zapre, zaklene 14 ) in po ljudi na polje hiti. Turki šobili po¬ tem pobiti. Pred smrtjo se njih vojvoda 15 ) obrne k pastirici in ji svoj zlat prsten in 1000 zlatov iz žepa da, rekoč, da je zaslužila taka deklica plačilo, 16 ) če ravno mora on za voljo nje poginiti. Takih in enakih dogodeb se je ob turških vojskah po deželi mnogo pripetilo. 17 ) ') sklepe. — ’) da na zavoru, zamkne. — 3 ) spčcha. — ') kra- eejl. — 6 ) rozkazujl. — 6 ) zajatci. — ? ) pohlavi. — *) pastjrka. — 9 ) udivenč. — *°) schodech. — ]l ) otevfe. — J2 ) dvčre. — is ) aby vy- konali. — ") zastre! (da na zdvorku). — 15 ) vudee. — l6 ) odmčnu. — ”) udalo. 109 Mojim rojakom. (Val. Vodnik.) Slovenec! Tvoja zemlja je zdrava, Za pridne nje lega ') najprava, Polje vinograd, gora, morje, Ruda, kupčija tebe rede. '-) Za uk si prebrisane 3 ) glave, Pa čedne 4 ) in trdne postave; Išče te srčča, um ti je dan, Našel jo boš, če nisi zaspan. Glej! stvarnica 5 ) vse ti ponudi, 3 ) Le jemat od nje ne zamudi; 7 ) Lenega čaka strgan rokav, Pal’ca 8 ) beraška, 9 ) prazen bokal. 19 ) Memento morf. (Fr. Prešeren.) Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev že zasula je lopata! Odprta noč in dan so groba vrata; Al’ dneva ne pove nobena prafka. 11 ) Pred smrtjo ne obvarije koža gladka, Od nje nas ne odkup’jo kupi zlata, Ne odpodi od nas življenja tata Veselja hrup, 12 ) ne pevcev pesen sladka. * • Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta In* od veselja do veselja leta, Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori. 13 ) ') poloha. — 2 j živi. — s ) protfelč, vtipnd. — *) švarn£. 5 ) pri¬ roda. — 6 ) nabral. — ’) nemeškej. — 8 ) palica =? Ml. — 9 ) zebracka; berač = žebrak. — IC ) zban; rym zni fonetioky: rokau, bokau. — *') selskv kalendarik, jenž prerokuje počasi.— ls ) hlnk. — 13 ) dozrava. 110 Zna ') biti, da, kdor zdaj vesel prepeva, V mrtvaškem prtu * 2 ) nam pred koncem dneva Molče trobental 3 ) bo: „memento mori!* U b e ž n i kralj. (Fr. Levstik.) Noč je temna, podkve 4 ) jeklo 3 ) poje; fi j Glej, po gozdu kralj ubežen 7 ) jaha, Zgubil vojsko, zgubil zemlje svoje, Skriva se ko zver po lesu plaha. Nima žene, hčere, ne sinova, 8 ) Vse mu vzela vražna 9 ) je sekira; Koča 10 ) vsaka duri mu zapira, Spremljevalca “) nima pot njegova. In zajezdi v gosto drevje lesa. Konj se zdrzne, 12 ) noče delj bežati, V stran 13 ) zahrska, 14 ) kvišku pne ušesa: Brezdno vidi pred seboj zijati. — Kralj pa gleda in zastonj ugiblje; S konja stopi, k veji ga priveže, Plašč pogrne, na-nj ves truden leže: Sladek sen nad brezdnom ga zaziblje. 15 ) Dihnejo mu sanje 16 ) v trudno glavo: „Stol kraljevi iz zemlje mu rase; 1 ') On pak seda na-nj s častjo in shivo, Bogat, venčan, 18 ) ko nekdanje čase. Zida se nad njim poslopje 19 ) širno, Razsvetljeno v zlatu lesketaj e; Stavijo se veže 20 ) na vse kraje; Zvunaj čuje straže hojo mirno." ') miiže. — 2 j rubaši. — 3 ) troubiti. — *). podkovy. — 5 ) ocel. *) zni. —j’) prchajici, na utžku. — k ) = sina. — 9 ) nepratelska. 10 ) ehjška. — “) pruvodce. — ls ) vzpira.— ’ 3 ) stranon.— ") žarže. ls ) ukoldba. — sny. — 1; ) = raste. — IS ) horunovan. — 1! *) palač. 2 “) lmibl. 111 »Prebudi se bobnov ropotanje, 1 ) Prebudi se grom trobent vojaških, Vstane žvenket 2 ) in ostrog rožljanje, 3 ) Ide truma 4 ) vojvodov junaških; Gre med njimi knez iz zemlje tuje, Ki mu hotel je deželo vzeti; Zmagan ide, z njim tovarši vjeti, Klanja se mu, silni meč daruje.” „Zadonijo spet trobente glasne, In prikaže se obraz 5 ) kraljice; Z njo sinovi, z njo so hčere krasne, Njej visoke strežejo device. Tu gospoda kralju vsa zavpije: 6 ) „.Bog ti slavo hrani čase večne! Svetlim vnukom tvojim dneve srečne!““ Hrum veseli po dvoranah bije.” Vzdihne v živih sanjah kralj: Carujem! Oh podobe gledal sem neznane, Ha ubežen skrivam se po tujem!” V sanjah kvišku, kakor jelen, plane: 7 ) Hoče k svojim - roke širi — pada! Meč z oklepom 8 ) v dno brezdna brenkoče. 9 ) Konj se strga, podkve vdar’°) ropoče, 11 ) Krokotajo vrani 12 ) iz prepada. Na goro. {M. Vilhar.) . Na goro, na goro, Na strme vrhe! Tje ’ 3 ) kliče in miče ,4 ) • In vabi srce. Na gori cvetlice 15 ) Najzalše l(i ) cveto, In ptice preljube Najslajše pojo. ') vifeni. — s ) brinkot. — 3 ) drnčenl. — ') zastup. — 5 ) tvar. — 6 ) zvola. — ’) vyrazi; riti se. — *) pochvou. — 9 ) rinči. — l0 ) rana, udeieni. — 1 ') hluči. — n ) havrani. — 1S ) tam (Vzhdru). — '*) laka. — ls ) kvčtinky. — 16 ) nejpžknžji. 112 Na gori pod mano 'j Oblaki vise, Nad mano višave Blišči j o vedre. s ) Na svobodnej gori Ni zemskih nadlog; 3 ) Nad mano, pod mano, Krog mene je Bog. Tedaj le na goro, Na strme vrbe! Tj e kliče in miče In vabi srce. Mir? (■Josef Stritar.) Dovolj, dovolj krvi je že prelite, Popiti je ne more zemlja več; Poljane 4 ) z mrtvimi so trupli krite, Strašno razsajal 5 ) je krvavi meč. Gorje, morje široko in globoko Razlilo se je čez dežel meje; Kedo 6 ) poda nesrečnim rešnjo 7 ) roko, Prej ko jih vse ugonobi 8 ) gorje. Pepel vasi, razrušena so mesta, S plamenom meč sovražnikov divja; 9 ) Begiinov 10 ) mrgoli 11 ) steza in cesta, Da jim pred smrtjo gozd zavetja 12 ) da. Potikajo se kakor zver po hosti 13 ) A kaj, da je sovražnik daleč zad? Oj blagor mrtvim, vseh težav' so prosti! Kar jih ostalo, tare 11 ) mraz in glad. ') = menoj (mnou). — 2 ) jasnč (bez oblak). — 3 ) nesnazi, tžž- kosti. — - 1 ) pole, roviny. — 6 ) radii. — 6 ) kdo. — 7 ) spasnou. — s ) za- hubi. •— s ) zun. — w ) uprchliky. — ") hemžl. — . ll ) titulek. — ls ) hu- štinou (nizkym leseni). — '*) potira. Na pomoč klicali so daljne brate; Prišli so bratje — žalostna pomoč! Prinesli niso jim svobode zlate, Daši jih že je palo sto tisoč! V trpljčni smo pomagat jim hiteli, Trpeti jim pomagali zvesto; ') Strmi Evropa, kaj so pretrpeli, Kar drugim nemogoče — njim lehko! In hrabra stanovitnost 3 ) je zmagala, Čast, slava tl, slovanski tl junak, Sovražnika se moč ti je udala, Na tleli leži krvav, pobit divjak. Na tleh leži in, glej! roko podaje Zmagalcu: Mir med nama, silni car! Teptal 4 ) ne bodem več in davil „raje“, Odslej ji bodem dober gospodar. O car visokodušni, zmagoviti! Ti ne poslušaj ga, poslušaj nas; Ne daj, ne daj se mu pregovoriti, Ne vtakni 5 ) meča, zdaj'je pravi čas. • Zastonj prelita draga kri ne bodi, Ne vstavi 6 ) se, še eden, zadnji vdar! 7 ) Pravico in krivico zdaj razsodi, Razsodi staro pravdo, silni car! Divjaštvu ni prostora tu v Evropi! Tako je! kaj besede in prepir? Pogazi 8 ) ga, na glavo gadu stopi! Potem si zmagal res, potem bo mir. • 4 . ') včrnč. — s ) dčsi se. — 3 ) netistupmost. — 4 ) šlapati. •zastre. — 6 ) nezastav. — ’) ranu. — s ) ušlap. Lego: Mluvnice slovinskčho jaz. * 8 114 Domovini. (Sim. Gregorčič.) 0 vdova tožna, 1 ) zapuščena, Ti mati toliko sirot, S krvjo, solzami napojena, Ki bol poznaš le, nič dobrot, Oj mati vdanega ti sina, Oj, zlata mati — domovina! Ti krasna si, krasnejše ni, Kar jih obseva zarja dneva; Krepostna si, vsa vredna ti, Da krona venča te kraljeva. A trnjev le tvoj venec je, In rod tvoj rod-mučenec je; Sovražni svet te le prezira, 2 ) Prezira te in te zatira! 3 ) Kdaj to gorje pač mine ti? Kdaj se oko ti vjasni kalno? Kdaj slečeš to obleko žalno. Kdaj solnce zlato sine ti? O, da z močjo in srečo, slavo, Ne s krono trnjevo, nebo Ovilo bi ti sveto glavo, — Kako bi jaz ti pel-glaSno! A ker nikdo ne šteje 4 ) te, Ker ves te svet tepta z nogami, Jaz ljubim tem srčneje te, Jaz ljubim tem zvesteje te, A ljubim te — s solzami! Oj mati moja domovina, Ljubezen moja ti edina, Ti moja skrb in bolečina, Bog čuvaj dobrotljivi te, Bog živi te, Bog žfvi te! ‘) sroutna, žalostiva. — a ) povrha. — 3 ) utiskuje. — ‘) cti. 115 Slovenska legenda. (. Ant. Aškerc.) »Odprite!“ pred rajem začuje se klic, 1 ) In nekdo potrka 2 ) tri krati; Že s ključi za pasom, veselili'lic Stoji sveti Peter med vrati. »Kdo duša si božja?" jo praša vratar, Od glave do nog premotri 3 ) jo, — ».Slovenec ponižen, nebeški ključar! In v rajsko želim domačijo.““ .»Slovenec! Oh, rad Vam verjamem to, Predobro pač vam ne godi se; Zatorej vsak rajši ostavi zemljo, Pa k nam gor čim brž preseli se. »Iz vsakega najdete tukaj stanu 4 ) Velikih in slavnih svetnikov, 5 ) Iz Vašega jadnega 6 ) pa rodu Največ jih je — mučenikov. „No predno Vam odprem sveti raj, Prestopiva večnosti meje, — Oprostite, pri nas je tak običaj, — Kako Vam čestito ime je?“ »»Slovensko mi Primož je Trubar ime, Saj kdo me utegne 7 ) poznati...““ „Že dobro!" Šentpeter mu reče smeje, »Počakajte tukaj pred vrati!" * * * *) volani. — 2 ) zaklepe. — 3 ) premeri; motriti =t= pozorovati. — 4 ) stavu. — 5 ) svčtcrt. j- 6 ) lopotneho, usoužendho, bldndho. — ’) aai mohl. * 116 Žari *) se dvorana nebeška, žari, Od bajnih a ) leskeče lučij; Pred svatov nebeških sijajne 1 ’) redi Ustopi Šentpeter s ključi. „Iz solzne doline tuj gospod Na pragu je naše hiše, Poprosil ponižno me je za vbod, A Primož Trubar se piše.“ „„Kaj? Trubar!"” vladika Tekstor de, „ „Kak6? Primož Trubar ste rekli? Živi-li še ta do današnjega dne? Ni zdavnaj že zgorel v pekli? „„Po vsej domovini vam nekdaj razpel Bil vražje je svoje mreže, 4 ) Ovčice mi vse poloviti je htel — Gospoda gotovo to ve že.““ ,Križ božji! Slovenski Luter je tu!” Bolestno škof Tomaž Hren vzdahne, „Še tukaj ne bode pred njim miru?! Na dno vic 5 ) nazaj naj se pahne! 'j »Pripeljal ne mara 7 ) s seboj cel sod 8 ) Slovenskih je Svetih Pisem .; Peči bil sem kurit 9 ) dal ž njimi povsod, Vseh mogel dobiti nisem.” — „ »Pomislite,” “ Slomšek se oglasi, „„Pomislite, sveti očetje! Kar Primož na zemlji več ne živi, Preteklo že tri sto nam let je. ') zafi. — r ) kouzelnych. — ‘) skvčle. — ') sitč. — 6 ) vice , plur. — očistec. — “) strdi, vrhne. — ’) trebas. — 8 J sud. — ®) topiti. t 117 „„0 veri njegovi ni bilo sledu V Slovencih o mojem časi. Predlagam, da raj se otvori možu, Da brat naš zaslužni se spasi. , „V jeziku premilem on prvi iz vseh, O, čujte! nam knjige je pisal! In greh, ki učinII ga bil je, greh — Spokorniku ') Bog ga je zbrisal Joj! bil vam. prepir in spor je na to Po celi slovenski strani, Še drugi začeli nastavljati so Uho radovedno 3 ) rajani. Z Jeronimom sveti Avguštin Smehljaje se tam pogovarja. S Kvirinom šepeče škof Viktorin, Kazaje na Petra, vratarja. Metodiju papež Nikolaj Sladko se na glas poroga: 4 ) „No, brate moj, slišiš in vidiš sedaj, Kaj tvoja slavjanska je zloga? 11 .. . a ) In angeljci zlati okrog letajoč S perutmi delajo veter. . . Pri vratih brez sape, 6 ) osuplo 7 ) zroč, Ko v tleh ukopan s ) stoji Peter. „Mir!“ — čuj, s prestola svojega Bog Zdaj glas svoj svarilni 9 ) povzdigne, Slovence takoj potolaži 10 ) okrog, Vratarju z rokoj pomigne. ') kajicniku. — 2 ) smazal. — 3 ) zvčdavž. — 4 ) posmiva. — 5 ) svor- nost. — 6) d ec hu. — J ndivenč. — *) jako k zemi primrazen. — 9 ) vf- stražDjt. — 10 ) ukonejši, upokoji. 118 ■„Do danes vaš Trubar je v ogni pripet Za greh se svoj ostro pokoril, Od danes naj tukaj bo z vami vred Za to, kar je dobrega storil. ,,Ker v vašem jeziku vas prvi učil Moliti je, psalme peti, Zdaj večno me bode slovenski slavil, Pevaje svoj: ■ „ Sveti, sveti!" ... In ključ zarožlja 1 ) in raj odprt, In Primož Trubar ustopi. Mej slavnimi brati (pač mnogim na srd!) 2 ) Bog sesti veli mu na klopi. 3 ) Prešeren, glej, tam mu naproti hiti: „Naj bom jaz tvoj prvi čestitelj! Iz narodne smrtne, stoletne noči Na delo si prvi buditelj!" ') zacliresti. — 2 ) linžv. — 3 ) la vici. OB S AH. Strana frvod.S Hlaskoslovf. Pismena. Prizvuk. 5 Zvlašfni rozdily ve hlaskoslovi a vyslovr,osti. 7 Rozdily v nžkter^ch tvoricich pripunaeh jmen podstatnvch .... 12 Pravopis.14 Tvaroslovi. Podstatna jmdna.16 Pridavna jmdna .22 Namestky.25 Čislovky.29 Slpvesa. .31 Prislovce. 44 Pfedložkj'.. ... 50 Spojky .52 Mezislovee.54 SgntaktickS a jinfi zvlašfnosti. f . 51 Chrestomathie. Narodni pregdvori ... 67 Prilike .. 71 Iskrice živčnja (■/. Blemeis) . 71 Prevddi iz čeških beril. 1 Kako je bil ustandvljen sazavski samostan.72 2. Lžpa besdda najde ldpo mžsto. 73 3. Kralj Vdčeslav II. ‘.75 4: Poštšnost in plemenitost. .77 Viktdrica. (Prel. Fr. Cegnar) .78 . Vipavska borja. (M. V/tovec) . 98 Ustanavljanje goratanskih vdjvod (O. Einspieler) .105 Naslddki prvih tlirških v6jsk po slovanskih krajih. (J. Trdina) . . 106 M6jim rojakom. (V. Vodnik) .109 Memento mori (Fr. Prešeren) . . . 109 Ubčžni kralj. (Fr. Levstik) .110 Na g6ro. (M. Vilhar) .111 Mir? (J. Stritar) . 112 Domovini (S. Gregorčič) .114 Slovanska legenda. (A. Aškerc) .115 i Dodatky a opravy. Na str. 6. r. 12. dodej: Na pr. mdrje a morjč, ečmu a čemu, kako a kakd, vdziti a voziti, tičati a tičati, bčžanje a bezanje, prčveč a pre- včo, dežčla a dežčla, rdka a rdka, mdrern a mdrem a j. v. Na str. 32. f. 12. ali. zdola zmčn prizvuk dle novč (Valjavcovy) jednotnč akcentuace: presti, prčdem a sčsti, sedem m. presti, predem a sesti, sčdem. Na str. 64. f. 11. dodej: Vridkych pripadech vsak, kde se trvani dčje neda mysliti (na pf. šel zdvihnout ofech), uživa se ovšem skona- Ičho slovesa. Na str. 71. f. 3. pred „gledata“ polož: Ona, vidva)