MESEČNA MLADINSKA PRILOGA »SLOVENSKEGA VESTNIKA« — CELOVEC, V SREDO 22. DECEMBRA 1948 — LETNIK III. ŠTEVILKA 11 {29)
Pa&ittU foma dela ftOfttaiiU
Velike so bile naloge slovenske mla-
V narodno-osvobocfilni borb!
dine na Koroškem v preteklem poletju in jeseni. Toda kljub težkemu domačemu delu je naša mladina bila kos skoraj vsem nalogam, ki so bile pred njo postavljene. Brez dvoma, uspehi bi lahko bili še večji, upoštevati pa moramo, da je poletno in jesensko delo na kmetih, kjer je zaposlen največji del naše mladine, včasih vendarle oviralo naše mladinske organizacije in funkcionarje^ na terenu pri doslednem in točnem izvrševanju zadanih nalog. V zimskem času, ki je sedaj pred nami, bomo imeli nedvomno mnogo več možnosti za delo kot smo jih imeli v poletju. Zato bomo s še večjo energijo in načrtno šli na delo na vseh področjih mladinskega udejstvovanja. Prosti čas, ki ga nudijo dolgi zimski večeri, bomo morali znati popolnoma izkoristiti, kajti v zimskem času bo treba izvršiti mnogo dela. Treba bo, da ravno v tem času poživimo mladinsko organizacijo in dvignemo njeno politično in organizacijsko raven. Ker nam današnje reakcionarne avstrijske oblasti še vedno odrekajo šole v materinem jeziku in naprednem duhu, bo ena naših poglavitnih nalog učenje. Saj so veliki voditelji vseh naprednih gibanj v svetu vedno spet poudarjali: Mladina uči se, uči se in še enkrat uči se! Sledeč tem navodi-
smo dokazali svojo zrelost
Varnostni direktor Stossier ponovno zavrnil vlogo Z^tSK
Kakor je v eni izmed svojih zadnjih številk poročal že »Slovenski vestnik«, je Zveza mladine za Slovensko Koroško takoj po svojem pokrajinskem plenumu v novembru t. 1. poslala Varnostni direkciji za Koroško v slovenskem jeziku pisano vlogo, ki vsebuje obvestilo o mladinskem plenumu, kakor to zahteva društveni zakon. Varnostna direkcija pa je Pokrajinskemu odboru Zveze mladine to vlogo vrnila s pripombo, »... da je na osnovi določb zveznega ustavnega zakona pravila treba vložiti v nemškem jeziku... Zaradi tega Varnostna direkcija »ni
smatrala za potrebno«, da bi vlogo Zveze mladine upoštevala.
Na to šovinistično zadržanje Varnostne direkcije za Koroško je slovenska mladina odgovorila s pismom, v katerem z ogorčenjem ugotavlja, da to ravnanje Varnost-direkcije ponovno dokazuje teptanje
najprimitivnejših nacionalnih In demokratičnih pravic koroških Slovencev in postavlja na laž vsa svetohlinska in hinavska zatrjevanja avstrijskih zastopnikov na mednarodnih konferencah o »popolni enakopravnosti? slovenskega naroda na Koroškem. Razkrinkali pa so se tudi zastop-
Jugoslovanska mladina je slavila novo veliko zmago
V nedeljo, dne 5. decembra t. 1. so pred poslopjem predsedstva vlade na gradišču Novega Beograda proslavili graditelji iz-
lom bomo s svojimi lastnimi silami poskr- polnitev letošnjega plana in hkrati zaklju-
beli za to, da nikomur in nikdar ne bo več uspelo raznarodovati našo mladino ^n ji vcepljati sovraštvo do katerega koli drugega naroda. Sami se bomo učili brezmejne ljubezni do svojega lastnega naroda, ker bomo samo na tej osnovi znali ceniti tudi druge narode in njihove pravice. Zato se bomo zbirali na večernih sestankih, na katerih se bomo lahko politično in strokovno usposabljali za naše vsakdanje delo in borbo. Znanja željni bomo posečali ljudske univerze, ki jih bo organizirala in izvedla Slovenska Prosvetna zveza. Posluževali se bomo naših knjižnic, ki nam nudijo mnogo lepih in vzgojnih knjig prav tako Vestnika in našega mladinskega lista »Mlade Koroške«. Izobrazba in znanje, bodisi na tem ali
ček letošnjih del. V borbi za izpolnitev letošnjega gradbenega plana so mladinske brigade že spočetka razvile močno tekmovanje, ki je doseglo svoj višek med tekmovanjem za V. kongres KPJ, ko je ves ta delovni kolektiv izpolnil takratni mesečni plan s 111 odstotki. Graditev Novega Beograda po zamisli maršala Tita smatra vsa jugoslovanska mladina za svojo najvišjo čast ter je zategadelj pri tem delu še prav posebno dvignila deiovni polet, tako da je bil letošnji plan izpolnjen 29 dni pred določenim rokom.
Svečanega zaključka letošnjih gradbenih del in proslave v čast izpolnjenega plana sta se udeležila člana CK KPJ V. Krstulovič in R. Dugonjič, ministra zvezne vlade Vlada Zečevič in Frane Frol,
delovne brigade z brigadnitni zastavami, Zaradi sijajno izpolnjenega letošnjega plana je bila mladina nenavadno razgibana ter je pričakala svečano proslavitev s prepevanjem udarnih pesmi in dolgotrajnim in viharnim vzklikanjem »Tito-Par-tija.« Mi smo Titovi — Tito je naš. »Mladina gradi socializem«. Na proslavi je med drugim govoril tudi minister zvezne vlade Vlada Zečevič, ki je navdušenim graditeljem sporočil pozdrave vlade maršala Tita in vseh članov vlade ter čestital graditeljem k njihovi sijajni delovni zmagi.
onem področju je najmočnejše orožje sle- g|ana centralnega sveta Ljudske mladine hemega delovnega človeka, zlasti pa sle- Jugoslavije Jožo Bačič in Stojan Bjelajev,
hernega mladinca, je orožje, ki ga nam nihče ne more izbiti fz rok.
Predobro vemo, da bi nas tuja in domača reakcija rada vzgojila v hlapce, da bi ji ponižno služili za njihove nazadnjaške in protiljudske namene. Toda na nas in posebno na naših mladinskih funkcionarjih je ležeče, da jim pokažemo, kako neizmerno se v tem svojem prizadevanju motijo prav v slovenski mladini na Koroškem. Prav dobro so nam še v spominu vsi podli zločini, ki so jih storili fašistični divjaki nad našim narodom in nad nami. Mladina Slovenske Koroške, ki je prekaljena v borbi za svojo nacionalno in socialno svobodo, noče več kriviti svojih hrbtov, ker ve, da je njena pot pravilna in njena borba pravična. Zato danes budno stoji na straži in se bo vztrajno borila proti temu, da bi jo še kdaj koli izkoriščala veleposestniška in bogataška gospoda.
V našem, delu in v naši borbi se npo-ramo predvsem zavedati, da ne gre za danes ali jutri, marveč gre za bodočnost našega naroda. Da pa bomo bolj sposobni izvrševati težke, toda častne naloge, ki jih pre,d nas postavlja tako naš slovenski narod na Koroškem, kot vse demokratične sile in celotno napredno gibanje v svetu, moramo v prvi vrsti vzbuditi in gojiti narodno zavest pri vseh slojih naše delovne mladine. Lenin sam pravi, da »samo na zdravi narodni podlagi je mogoče graditi močno napredno idejo.«
Naša narodno osvobodilna borba, ki smo jo z orožjem v roki končali že pred več kot tremi leti, ki pa moramo spiičo spremenjenih pogojev nadaljevati z vsemi demokratičnimi sredstvi, je vsekakor močan činitelj v svetovnem naprednem gibanju, v svetovnem taboru demokracije in miru, kateremu na čelu stoji Sovjetska Zveza, naša matična država FLR Jugoslavija in ostale ljudske demokracije. V skupuo borbo z vsemi naprednimi silami
predstavniki mesta Beograda, člani glavnega štaba mladinskih brigad in glavne direkcije gradbenega podjetja »Novi Beograd«. Prostor pred slavnostno okrašeno tribuno pa so napolnile številne mladinske
Član centralnega sveta Ljudske mladine Jugoslavije Jožo Bačič pa je v svojem govoru poudaril: >Naša mladina, ki se je naučila rušiti stara pojmovanja o normah in delu, je izšla tudi tokrat kot zmagovalec. Premagala je vse tehnične težave, potolkla vse dvomljivce in starokopitneže, porušila postavljene norme in 29 dni pred rokom izpolnila letošnjo nalogo. Mladina Jugoslavije lahko dosega velike uspehe v zgraditvi države zato, ker jo vzgajata KPJ in tovariš Tito,«
S proslave so mladinske brigade poslale Centralnemu komiteju KPJ in maršalu Titu obširno brzojavko v kateri sporočajo
niki koroške deželne vlade, ki ob vsak! priložnosti skušajo preslepiti svetovno javnost z lažnivim govoričenjem o svoboščinah in pravicah koroških Slovencev. Zveza mladine za Slovensko Koroško poudarja, da je svoboda jezika osnovna pravica slehernega naroda in da se bo za to osnovno pravico odločno borila vse dotlej, dokler tudi Varnostna direkcija za Koroško ne bo priznala slovenskega jezika kot enakopravnega nemškemu.
Hkrati s tem protestom je Pokrrrjinskl odbor Zveze mladine Varnostni direkciji vrnil tudi prvotno poslano vlogo s točnim nemškim prevodom v pričakovanju, da bo to Varnostni direkciji zadostovalo. Vendar pa Varnostna direkcija tudi tega ni priznala in je Pokrajinskemu odboni ZM vrnila tudi to drugo vlogo z nemškim prevodom, sklicujoč se na to, da more reševati samo v nemškem jeziku pisano vlogo. Ta ukrep pa še bolj osvetljuje zakrknjeno sovražnost Varnostne direkcije napram slovenski mladini in slovenskemu ljudstvu na Koroškem.
Poleg tega je varnostni direktor polkovnik Stossier smatra! za potrebno, da v odgovoru na protest Zveze mladine za Slovensko Koroško slovenske mladince psuje kot >nezrelo mladino«. Očitno vidi bivši Hitlerjevi oficir nezrelost slovenskih mladincev v tem, da so že v času. ko je on še zvesto služil nacističnim zločincem, na Slovenskem Koroškem kot partizani vodili junaško borbo proti fašizmu za svojo in svobodo svojega naroda.
velike delovne
Združitveni kongres ZKMJ in LNJv Beogradu
Dne 15. t. m. se je v Beogradu pričel kongres Zveze komunistične mladine Jugoslavije in Ljudske mladine Jugoslavije. Po sklepu V. kongresa KPJ sta se na tem kongresu obe mladinski organizaciji zlili v eno, enotno organizacijo.
Ta sklep V. kongresa KPJ pomeni veliko priznanje vsej jugoslovanski mladini za njen prispevek v narodnoosvobodilni borbi in v graditvi socializma. Častno izpolnjene težke naloge, kot gradnje prog Brčko — Banoviči, Šamac — Sarajevo, ceste »Bratstva in enotnosti« in mnoge druge dokazujejo visok socialistični patriotizem jugoslovanske mladine, njeno pripravljenost na najtežje napore za zgraditev socializma. Z združitvijo ZKMJ in LMJ bo stopilo mlad. gibanje v Jugoslaviji na novo, višjo organizacijsko in ideo-
loško stopnjo. Družbena vloga mladine bo s tem porastla.
Kako globoko se je jugoslovanska mladina zavedala tega velikega dogodka — kongresa združitve — najbolj zgovorno
dokazujejo uspehi predkongresnega tek- ^ s0 na *radigžu Novega movanja. Na skupnih sestankih ZKMJ in
LMJ je mladina skrbno proučevala sklepe V. kongresa Partije in naloge, ki jih je Partija naložila mladini. Nenehno izboljševanje načina ideološko politične vzgoje, veliki uspehi pri produkciji z novim socialističnim načinom dela in razvijanjem socialističnega tekmovanja izražajo priprave mladine na ta kongres, hkrati pa globoko predanost Partiji, ki je znala mladino Jugoslavije povesti do teh zmag in na pot v lepšo bodočnost mladega rodu.
pa moremo biti vključeni samo, če ta skupnost temelji na enakopravnosti in bratstvu vseh narodov. Za nas mladince in mladinke to pomeni, da moramo najprej skovati bratstvo v naših vrstah, da moramo zgraditi iskreno medsebojno tovarištvo in dvigniti zavest skupnosti. Šele, če bo ta zavest zakoreninjena v naši mladini, bomo smeli upati, da bo vsako delo in vsaka akcija, ki se je bomo oprijeli, uspešna. Takrat bomo lahko dah tudi odločen odgovor vsem tistim, ki danes morda še dvomijo v nas koroško slovensko mladino.
Da v vsej naši borbi in pri vsem našem de'u nismo osamljeni, nam je porok naše članstvo v Svetovni zvezi demokratične mladine.
če smo si priborili s tem zaupanje v svetu, se moramo tudi v nadalje izkazati vredne tega zaupanja. Bratstvo in enotnost, ki ga kujemo v lastnih vrstah na osnovi narodne zavesti, moramo dnevno razširjevati in kovati bratstvo in enotnost med vso demokratično mladino sveta.
Kakor je danes vsak napredni delovni človek prepričan v zmago delovnega ljudstva nad svojimi zatiralci, tako moramo tudi mi slovenska mladina zaupati v lastne sile, ki jih nikdar ne smemo podcenjevati. Zaupati moramo v naše mladinske množice in iti z vso vnemo in ljubeznijo na delo in v borbo za velike in svetle cilje ki so pred nami. Tako, in samo tako bo sleherni naš korak spremljal uspeh.	Vida.
podrobne uspehe svoje zmage.
Z izpolnitvijo letošnjega gradbenega plana je mladina postavila temelie za dela v naslednjih letih ,ki bodo zelo obsežna. Letošnja delovna zmaga je mladino še bolj prekalila. Od 11. aprila 1948 do zaključka letošnjih del je delalo na ogromnem gradišču Novega Beograda 49 800 mladincev v 318 brigadah. 9023 mladincev in mladink je bilo razglašenih za udarnike, 12.877 pa je bilo pohvaljenih. 296 mh-dinskih delovnih brigad je bilo razglašenih za udarne. Poleg mladine je sodelovalo pri gradnji še 4000 uslužbencev, inženirjev in tehnikov, od katerih je bilo 250 razglašenih za udarnike, pohvaljenih pa 750.
Ogromen mladinski delovni kolektiv se je v skupnih naporih strnil v močno in ie-kleno celoto ter dosegel sijajne uspehe.
Beograda
vgradili 36.140 m3 betona, izkopali in nasuli 1,733.906 m3 zemlje in peska, sezidali 69.535 m3 zidu, zgradili 128 hiš in 99 lesenih barak, položili 24.329 m normalnega tira in opravili še celo vrsto drugih del. Hkrati je mladina skrbela za svojo strokovno usposobljenost. 1982 mladincev in mladink je obiskovalo stroKovne tečaje. Uspehi pri strokovnem usposobljanju so mladini omogočili, da je laže in hitreje izpolnila svojo letošnjo gradbeno nalogo. Gradišče Novega Beograda je bilo obenem tudi veliko žarišče kulturnega in političnega dela mladine. Na gradišču se je naučilo pisati 3329 mladincev in mladink. Imeli so 3734 predavanj, ki lih je poslušalo 455.726 mladincev in mladink. Poleg 834 raznih prireditev so imeli tudi 1446 filmskih predstav. Fizkulturntf značko pa je osvojilo 1431 graditeljev.
318 mladinskih brigad in na tisoče strokovnih delavcev, tehnikov in inženirjev se je z vsemi silami borilo za izpolnitev letošnjega plana. V tej borbi so sc mladinci naučili kako je treba delati za izpolnitev nalog pri izgradnji socializma in kako je treba ljubiti socialistično domovino. Letošnje izkušnje jim bodo dragocena pobuda za še večje uspehe pri graditvi novega glavnega mesta socialistične Jugoslavije.
JOŽE KRANJC
Pravljica iz dvajsetega stoletja
V teh žalostnih dneh, ko je vojska minila in se je svet začel nanovo ooo-roževati, je živel čevljar Jeronim. Mlad je bil, dvajset let star, pa se je oženil, ker je Reziko iz sosedne vasi tako rad imel, da ni mogel več sani spati. Delal je pridno in vse bi bilo prav, da ga niso razmere na kmetih, kjer je bilo čevljarjev ko listja in trave, privedle v mesto, kjer je vladal knez Dobrodušec v veliko zadovoljnost svojih podložnikov. Kar na vozičku je peljal svoje bogastvo: čevljarski stolček, mizico, blazino, dreto, par škrpetov, ženo in dvoje otrok, ki sta v dveh letih prišla na svet. Kakor je bil majhen, je bil vseeno močan. Kodrasti črni lasje so mu padali čez lica, .sive oči so zadovoljno gledale pred se na belo cesto, ki se je vlekla čez polja, vlekel je voz, zraven pa je pel, saj si je mislil, Bog mi daj srečo, usojeno ie tako. Žena je nekai časa pehala, nekaj časa hodila poleg njega, nekaj časa pa se je vozila, posebno, kadar je bilo navzdol. Tudi otroka je nadoiila vmes in nič je ni skrbelo. Slabše, kot je bilo, si je mislila, ne more biti, mož pa je mlad in čvrst. Da bi le prijazno stanovanje dobila, pa bo. In tako sta na večer prišla pred mestno stražo.
Brkat stražar je snel sulico z rame, prijel jo je v roke in jo postavil počez čez cesto.
»Stoj!« je zavpil.
Ko se je Jeronim ustavil, je oni potegnil iz žepa cigareto, prižgal jo je in puhnil dim v večerni somrak, zakašlial je, se potrepljal po rejenem trebuhu in vprašal:
»Kdo si človek, iti od kod?«
Jeronim, ki se je sprva ustrašil, je prišel k sebi. Priklonil se je skoro do tal in rekel:
»Pozdravljeni gospod, in hvala vam za lepe besede! Jaz sem Jeronim, čevljar, prihajam iz Hude vesi v to lepo mesto, da služim knezu in šivam meščanom podplate!«
Tako je rekel in pokazal dreto. Stražar je pokimal. Ni vedel prav, kaj naj stori. Zato je naročil, naj Jeronim počaka, sam pa je šel v svojo hišico k telefonu in se dolgo razgovarjal. Ko sc je vrnil, je snel zlato čelado s plešaste glave, razprostrl je roke in vzkliknil:
»Bodi zdrav, mladi meščan, in Bog daj tvoji ženi rodovitnost, našel si milost v knezovem srcu. Pojdi takoj po tej-le poti in ko prideš do velike palače, ki je vsa rumena, se obrni na desno. Dospel boš do hišice, tam je tvoje stanovanje!« (n mu je stisnil roko. Jeronim pa se je spet vpregel in je našel vse tako, kakor mu je bilo povedano.
Stanovanje je bilo knezova last, Jeronim je moral plačevati mesečno zanj dvesto dinarjev. Saj jih je lahko, ko je šival in krpal po ves božji dan in še zvečer, ko je zagorela električna luč. Tudi knezu ie delal in vsem, ki so stanovali v prelepi palači. Žena pa je prala dvor-jankam in meščankam svilene spodnjice in nič več ni trpela lakote. Tudi rodila sta leto za letom. Jeronimčka za Jero-nimčkom, sina za sinom, same vojake, knezu v slavo in čast.
In tako so tekli dnevi in leta. Jeronim se je staral. Prvi sivi lasje so pobelili njegovo glavo. Že ni mogel več dosti delati sam, otroci so šivali pod njegovim vodstvom. Tudi žena je dobivala gube v obraz. Napočila je pač jesen, ko človeško telo odcvete.
Zgodilo pa se je, da ie knez prodal nekaj svojih hiš, nied njimi tudi hišico, v kateri je stanoval Jeronim.
Nekega dne se je pred Jeronimovo hišico ustavil avtomobil, ves belo poslikan s prekrasno streho. Iz nje je stopil, napravljen v svilo in brokat otkan v zlate činke novi lastnik, ravnatelj Oklopne banke, mlad, pa izobražen in zelo bogat človek.
Izstopil je in šel naravnost v hišico. Sredi sobe se je ustavil, povohaval, potegnil stekleničico s kolonjsko vodo, pritisnil si jo je na nos, nato pa je dejal: »Vi ste čevljar Jeronim?«
Jeronim, ki je prav tedaj ležal na leseni postelji, je skočil kvišku, zagrabil za usnjeni predpasnik in je začel brisati klop pri peči. Vmes pa je govoril:
»Da, jaz sem! Pa sedite, gospod, bom takoj umeril.«
Gospod pa je odkimal:
»Ne. Ne boš mi meril podplatov. Pri-
šel sem, da tl povem: ta hiša je moja, kupil sem jo, še jutri se izseliš.«
Jeronim ga je začudeno pogledal. Gledal ga je in mislil: menda se je zmotil, pa je dejal:
»Motite se, gospod. Ta hiša je moja.«
Seveda se je gospod grozovito začudil. Iz žepa je potegnil listino iz pergamenta, razprostrl jo je, vso okrašeno z zlatimi pečati in jo pomolil čevljarju pod nos, rekoč:
»Beri! Sam knez je podpisan, kdo se bo prepiral s teboj. Če ne greš zlepa, te sodno izselim, pa mirna Bosna.«
Seveda Jeronim ni poslušal z odprtimi ustmi. Sklical je otroke, ženo in še psa, ki ga je redil, in je krepko povedal:
»Ta je pa lepa! Dvajset let sem plačeval, vsak mesec po dvesto dinarjev, sedaj pa taka reč.«
Gospod je začel mahati z rokami, razburil se je, ves rdeč je postal v obraz in je vpil:
»Neumnež! Najemnino si plačeval, ne hiše, bedak. Ti že pokažem! Na vse zgodaj boš šel ven, da veš!«
In se je obrnil ter se odpeljal.
Jeronim pa je stopil na prag, pridušal se je in zavpil za njim:
»Figo, če češ!«
Nato pa se je oblekel v nedeljsko obleko in se napotil naravnost v palačo.
Potrkal je. Stražarji so mu odprli in ga peljali v notranje hrame.
In že je bil v sobi samega kneza.
Ta je sedel na zlatem prestolu, obdan od mladih deklet, zavitih v prosojne tančice, plesale so pred njim in kazale svojo lepo rast. Res, silen pogled! Vmes pa je igral radio najlepše pesmi, kar jih premore svet.
Jeronim se je sprva začudil, pa je bil že toliko star, da se ni nič kaj brigal za vse to.
Možato je stopal po parketih naravnost proti prestolu.
Godba je onemela.
Plesalke so posedle po divanih, se začele posipati z rožnato moko in si rdečiti ustnice.
Knez je vstal. Velik, ogrnjen v bel plašč z zlato krono na glavi, z dolgo sivo brado, si je nataknil očala in radovedno pogledoval po dvorani. Ko je Jeronima spoznal, je sedel nazaj, se z glavo naslonil na zlati obrobnik in je smehljaje vprašal:
»Kaj pa je tebe prineslo, Jeronim?«
Jeronim se je postavil ko mlad vojak, napel je prsi, raztegnil roke, potem pa se je odkril in povedal:
»Slišal sem bil takrat, da si dober in da je pravica edini tvoj zakon. Pa sem prišel s svojo ženo pod tvojo oblast in ti si mi hišo ponudil, se spomniš? Leto za letom sem ti plačeval po dvesto dinarjev na mesec, letos že dvajseto leto, knez. Računaj, knez! Komaj deset-tisoč dinarjev je vredna, niti kopalnice nima, ne plina. Ali je nisem plačal?«
Tako Je razvneto govoril Jeronim io veroval v kneza.
Knez je vzel nalivno pero iz žepa, potegnil je papir in začel računati. Brž je dognal. Pokimal je s svojo dobrotljivo glavo:
»Jasno, človek, da si jo plačal.«
»Nul« je pojasnil Jeronim. — »Zakaj pa si prodal hišo, da me mečejo ven?«
In je povedal, kaj se mu je zgodilo.
Knez se je sprva začudil. Potem je planil kvišku, pritisnil na gumb ob prestolu in priklical služabnike.
Ko so pritekli, je zavpil:
»Zakaj mi niste povedali, potepuhi, da Jeronim ni zastonj stanoval?«
Služabniki so stopili v krog in se posvetovali. Nato je eden izmed njih stopil h knezu in razložil, da so mislili zvišati kneževske finance, da je bila napeljava vodovoda zelo draga, pa baterije za radio da tudi niso zastonj.
Knez se je pomiril. Milost se mu je razlila v obraz, ko je odslovil služabnike in jim dejal:
»Glejte, da ne delate več po svoji glavi. Pri meni je glavno pravica, pa amen!«
Nato je pokimal Jeronimu. Ponudil mu je sedež med plesalkami. Tudi cigareto mu je dal, potem pa je ukazal, naj privedejo ravnatelja Oklopne banke.
Brž je vstopil le-ta.
Priklonil se je in nasmehnil. In ko je zvedel, za kaj gre, si je privihal brke in je dejal: »O svetli knez! Ta človek je bil samo najemnik. Najemnik pa je zalo na svetu, da plačuje. Najemnina ni kupčija.«
»Ali ni dajal v denarju?« je vprašal knez, ki ga je že spreletela jeza pri takem odgovoru.
»Seveda je. To je bila vendar njegova dolžnost!«
In tedaj se je knez razsrdil. Dvignil Je roko in jo spet spustil, da je padla na naslanjalo, potem pa je zaklical:
»Kaj slepomišiš? Bi li rad izrabil mojo pozabljivost, a? Plačeval je v denarju« plačal je pol preveč — sedaj pa, da bi mu še hišo vzeli?«
Vzel je žezlo. Zamahnil je z njim po zraku in zatrdil:
»Hiša je njegova, Mir! Ne trpim krivice!«
Ravnatelj pa se je še kar upiral. Dopovedoval je nekaj o obrestih, o premoženju in se celo izpozabil, da je udaril z nogo ob tla, tako grdo, da ga je knez dal vreči v ječo.
Jeronim je zavriskal, kar tekel je proti domu. Ves vesel je zbral družino, poslal po vina in klobase, še mene je povabil. Jaz pa nikakor nisem mogel priti na to gostijo, ker sem prav tedaj pisal to pravljico.
rila. Pa ne samo zanj, temveč tudi za njegovo mamico. Perilo, sladkarije in knjige! Knjige! Mirko se je zelo razveselil in Je odnesel ginjen od sreče vse doinov svoji materi. To z lastnim delom prisili* ženo božično veselje je njemu in mamici ožarilo njun srečen in iskren božični večer.
INA STOKANOVA:
BOŽIČNA
Cin, cin,
z neba zlate drsijo sani, v njih božiček v belem kožuščku sedi, cin, cin.
Cin, cin,
prepolne sani so daril,
vsak otrok bo, kar si je želel, dobil,
cin, cin.
Cin, cin,
le k Frančku božička ne bo,
ker je poreden, ker se obnaša grdo,
cin, cin.
cin, cin.
z neba zlate drsijo sani,
Franček poredni pa v postelji svoji ihti, Cin, cin,


Cesta prišt. Janžu v Rožu
M gb* 'SftrtA Vftg	£
/

Mirko je bil prodajalec časopisov v velikem mestu. Očeta ni imel več. Njegova mati pa je bila uboga perica. PoDoldne pred božičnim večerom je šel prodajat zadnje izdaje časopisov. Z velikim svežnjem pod pazduho je tekal po mestu. Na nekem cestnem križišču je naletel na svojega prijatelja Sašo. Saša je bil sirota in je stanoval v sirotišnici. Tudi on je prodajal časopise. Postala sta in Mirko mu je rekel: »Vesel Božič! Kaj boš danes zvečer počel?« »Pri nas imamo majhno božično slavje!« je odgovoril Saša. Tedaj je prišel mimo njun součenec Jurij, sin bogatega tovarnarja. Ta se je že zelo veselil božičnega večera, kajti pričakoval je mnogo daril. Oba dečka sta šla nekaj časa z njim in spotoma jima je pripovedoval, kaj si želi za Božič.
Z začudenjem sta ga poslušala revna dečka in premišljevala o krasnih božičnih darilih. Saj ni mogoče, da bi si kdo mogel želeti kar toliko lepih stvari hkrati! Toliko dobrot tudi Jezušček naenkrat ne-more prinesti!
Nenadoma se ustavi pred trojico dečkov avto. Bil je voz Jurijevega očeta. Vrata se odpro, Jurij se poslovi od dečkov in vstopi. Oba dečka pa sta gledala še dolgo brez besed za brzečim avtom ...
Mirko in Saša sta hodila še nekaj časa skupaj in se pogovarjala o tem, kar sta ravnokar doživela. »Kaj misliš,« je rekel Mirko, »ali bova tudi midva kateri-krat v življenju deležna takega božične-
ga obdarovanja kakor Jurij?« »In železnica, o kateri nama je pravil,« je menil Saša, »z razsvetljenimi vozovi in z lokomotivo na paro?« »Pozabil si na lepo število knjig! Ali jih bo Jurij sploh kdaj prečital?« »In kinoaparat si želi — toda to je že skoraj nemogoče!«
Ko sta kmalu nato prišla k uredništvu, kjer je bil Mirko zaposlen, sta si še enkrat voščila vesele božične praznike, tokrat pa že z bolj žalostnim nasmehom.
Saša je šel sam dalje. Tudi on je dospel kmalu do svojega delodajalca: izročil je preostale časopise v upravništvu m odšel v sirotišnico. Tam je v vseh prostorih dišalo po Božiču, po smrekovih vejicah in kadilu. Vse sobe so bile razsvetljene, v veliki dvorani v pritličju pa je stalo krasno okrašeno božično drevo v vsej svoii bleščeči krasoti.
Na njegovem vrhu je sedel majhen an-geljček z lučko v rokah in je svetil tja do najskritejšega kotička. Velika, belo pogrnjena miza je stala poleg smreke in na njej polno daril. Za koga? Za otroke v sirotišnici pa tudi za Šašo! Torej tudi na njega jc mislil božiček. Polno hvaležnosti in veselja je bilo ta večer njegovo voščilo tovarišem v sirotišnici.
Tudi Mirka je pričakovalo v uredništvu lista presenečenje. Na sicer drugače tako goli časopisni mizi je stalo božično drevesce z gorečiitii svečicami. Okoli drevesca pa so bila nakopičena različna da-
Božična pravljica
V deveti deželi je na božični večer umiral dober in moder kralj. Umiral je, pa ni mogel umreti. Gledal je v božično drevo na mizi in težke misli so mu rojile po glavi. Tri sinove ima, vsi trije so dobri in razumni. Vsi trije so hrabri junaki. Kateremu naj prepusti kraljestvo? Kateri je najvrednejši? Gleda kralj v lučke na
Kralj zadovoljno pokima s sivo glavo. Tisti hip že stopi drugi sin v sobo, se prikloni kralju in pripoveduje:
»Dragi oče in kralj! Storil sem, kakor si velel. Vse mesto sem prehodil. Nazadnje sem stopil še v gostilno. Tam so se ljudje prepirali. Še malo pa bi se stepli. Pa sem stopil mednje in jim dejal: ,Mir z vami! Pojdite domov in ljubezen naj vlada med varni.’ Ko so ljudje zvedeli, kdo sem, so dejali: ,Ta je miroljuben. Če bo ta kralj, bomo vedno v miru živeli.’«
Kralj zadovoljno pokima z glavo in pogleda proti vratom. Tam je že prestopil najmlajši sin prag. Ves je v zadregi, ko sede na posteljo k očetu in ga prosi: »Odpusti mi oče in kralj! Nisem mogel med ljudi, kakor si velel, da pogledam,
če je vse prav. Glej, na poti sem zagledal malega dečka v snegu na tleh. Ves premrzel je ležal tam. Ves dan je beračil pa se je utrudil in zaspal. Odnesel sem ga v prvo hišo. Tam sem pomagal, da srno ga obudili k življenju. Ko si je opomogel, sem ga pripeljal v grad. Sedaj je spodaj med kuharji. Lačen je in ves sestradan. To je trajalo tako dolgo, da nisem mogel izvršiti, kar si od mene želel.«
>Hm « odgovori kralj. »Pa kaj so rekli ljudje, ko so videli, kaj si storil?«
»Ljudje?« se čudi mladi kraljevič. »Kaj nai bi rekli? Saj niso vedeli, kdo sem!
Tedaj se krati skloni na postelji in pokaže na naitnlajšega:
»Razglasite po vsem kraljestvu, da ta, moj najmlajši, moj naslednik. On nalvrednejši!«
In je kralj legel in umrl.
Vsi ministri in velikaši so pokleknili in molili. Svečke na božičnem drevescu so ugašale, zunaj pa se je delala nova zarja.
je
je
TILKIN BOŽIC
V vasi, ki so jo porušili grdi fašisti, je živela mati z edino hčerko Tilko. Očeta ni bilo doma. Boril se je za domovino in srečnejšo bodočnost v partizanski vojski in Tilka je bila ponosna, srečna in vesela, da je njen atek partizan. Preden je odšel, je na razvalinah stare domačije z
Cerkvica v Lovankah
drevescu, gleda v angela, ki se ziblje vrh drevesca. Pa se mu zdi. da mu je angel vdahnil srečno misel. Skloni se na postelji in zašepeta:
>Naj pridejo moji sinovi k meni!«
Ministri in velikaši se umaknejo od postelje in trije sinovi stopijo h kraljevi postelji.
Stari kralj jih dolgo gleda, potem pa jim veli:
»Nocoj je božični večer. Stopite v mesto med ljudi in poglejte, če je vse prav med njimi. Kjer ni prav, pa storite tako, da bo prav. Potem se vrnite in povejte. Najvednejšemu prepustim kraljestvo!«
Bratje se poklonijo in odidejo. Ministri in velikaši pa »se čudijo, a ne rečejo nič. Sedejo okrog božičnega drevesca. Tam čakajo, da se kraljeviči vrnejo.
Dolgo čakajo. Svečke na drevescu so skoraj dogorele, ko se vrne najstarejši kraljevič. Stopi pred očetovo posteljo in pove:
»Hodil sem po mestu in gledal skozi okna. Okna bogatih so bila razsvetljena, okna revežev pa ne. To se mi ni zdelo prav. Pa sem naknpil toliko božičnih drevesc in jih daroval revežem, da so sedaj vsa okna v mestu razsvetljena. Vsi so sedaj srečni in dobre volje. In ko so izvedeli, kdo sem, so dejali, da sem dober in blag.«
velikim trudom postavil leseno hišico, ki je imela le eno okno, vrata in peč. Po vsej vasi so ostale po bombardiranju le peči in dimniki. Črni, požgani so se rotili v nebo in Tilka jih ni marala ne pomladi, ne poleti in ne jeseni. Lepše, prijetnejše je bilo v naravi: na paši, v gozdu, ko je hodila po gobe.
Pritisnila pa je zima. Prišel je Božič. Tilke ni mikalo več v vas, ne na pašnik. Stisnila se je k očrnelemu dimniku in mislila na očeta, ki ga je ljubila nad vse. Na sveti večer bi se bila skoraj zjokala, tako ji je bilo dolgčas po njem. Še bolj se je zavila v ostanek italijanskega šotorskega krila in gledala na kup mahu v kotu in na lesena pastirčka. Od lepih jaslic, ki jih je v danih časih izrezljal ded. sta ostala sama.
	p		1	"l		
	IZKULTURA^	le	M	1®	S£S
Prvi smučarji na Slovenskem
Kadar zapade o zimskih časih v visokem planinskem svetu debel sneg in pota tako zamete, da ne moreš nikamor, ker se vse vdira pa človek globoko ugreza: tedaj jemljejo ljudje majhne procke, pletene iz tankega šibja, nekatere pač tudi iz motvoza, ter si jih privezujejo na noge. Tako hodijo varno po snegu in se jim ni bati, da bi popustil: bodi sneg še tako mehak in mlad, te široke procke te drže, da ne ugrezneš. To je znamenita iznajdba.
Če pa je sneg zmrzel in trd, si privezujejo železne dereze, ki jih imenujejo krampeže; ti imajo po šest ostrih konic Prav tako uporabljajo krampeže tudi poleti, kadar morajo na strme skalnate pianine, zakaj brez njih marsikje ni mogoče dalje. Poleg tega poznajo kmetje ponekod na Kranjskem, zlasti pri Turjaku in tam okoli, neki redek izum, kakršnega nisem videl še nikoli v nobeni deželi, namreč da se spuščajo pozimi, ko leži sneg po visokem hribovju z neverjetno naglico v dolino. V ta namen jemljejo po dve leseni deščici, četrt palca debeli, pol čevlja široki in približno pet čevljev dolgi, bpre-daj sta deščici ukrivljeni in navzgor za-Vihnjeni. Na sredi je usnjat jermen, da se
Nad vso pokrajino je legla noč. Zunaj je zavijala burja in potiskala sneg skozi špranje v steni. Drobni kosmiči so plesali celo v kotu, padali in se topili na mahu in pastirčkoma. Medli prameni iz razpok v peči so metali medlo svetlobo na zamišljen materin obraz.	^
Tedaj je nekdo potrkal. Tilko je presunilo kot vedno, kadar so nenadoma pridrveli Italijani ali Nemci. Vrata so se odprla in na pragu je stal oče. Materi je padlo od presenečenja in sreče poleno iz rok. Tilka je veselo in glasno vzklikala. Oče se je tiho nasmehnil, odložil puško, objel svoji ljubljenki in sedel za peč. Hčerka in mati s početka nista mogli do besede, potem pa sta niu radostni in zadovoljni pripovedovali, kar sta doživeli, ter ga obsipavali z vprašanji.
V kočici je postalo nenadoma topleje, svetleje... Pozno v noč je pripovedoval oče o krajih svoje domovine, kjer so ljudje že popolnoma svobodni. Pravil je, kako grade tam hiše, mostove, železnice in ceste. Tilka je poslušala, jedla orehe in jabolka, k jih je prinesel atek in večkrat vzkliknila:
»Srečna sem, da si prišel!«
Mati pa je dejala:
KOROŠKE
»Lep je letošnji Božič, še lepši bo prihodnji. ko bo vsa domovina svobodna, ko se bo vrnil oče 'za vedno in nam postavil lepši, večji dom!«
Tilki se je zdelo, da je plamen v peci vzplamtel višje in da sta se celo pastirčka v kotu nasmehnila.
Deie- vpcašuie
»Mamica moja, ti mi povej, ali bo prišel letos božiček?
In če bo prišel, kaj bo prinesel?
Ali nam jabolk, piškotov, orehov bo kaj
natresel?
Kaj meniš ti, mamica, to mi povej? »Seveda bo prišel k vsem otročičem, ki niso požrešni in samogoltni: prišel bo k tistim, ki so ubogljivi, ki so darežljivi in postrežljivi.
In kar bo prinesel in kar bo natresel,
bo treba razpoloviti,
med vojne sirote porazdeliti.
Sirote, veš, nimajo d6ma, nimajo mame
niti očeta
ne posteljice svoje ne ubovala ne
pokrivaia
Zatorej: karkoli bo jabolk, piškotov,
orehov
in drugih dobrot božiček prinesel, lepo boš razdelil na dvoje, pol vsega sirotam boš dal, in kar bo ostalo, bo tvoje!«
Hlode* BvctUa dui^a zaklad
Modra Barbiča je bila velika čarovnica. Doma je bila pri Matičku v Podni v Rožu. Znala je čarati in ljudi zdraviti, a tudi dvigati zaklade. Njen dober in slab glas je šel tudi na Kranjsko. Kranjci so jo povabili na dom, da jim dvigne zaklad, ki je »gorel«. Barbiča je šla na Kranjsko in ukazala, da ji prineso na kraj, kjer se je prikazovala lučka, belo novo rjuho. Povedala jim je, da je hvala Bogu
vtikajo noge vanj; na vsako nogo se pritrjuje po ena taka deščica. K temu Ima kmet še čvrsto gorjačo v rokah; to si nastavi pod pazduho, pa sc drži ob nji močno nazaj, da mu je za oporo in krmilo, in tako se driča. Lahko bi zapisal tudi smuka ali leti po najbolj strmem pobočju. Zakaj v tem ko stoji na deščicah in se prav trdno, da, z vso močjo naslanja na gorjačo, ko reže tako urno navzdol, da presega do malega vsako domišljijo in v hitrosti nič ne zaostaja za tistimi, ki se na Holandskem z drsalkami prepelavajo po ledu. Vsak trenutek se utegne izogniti vsemu, kar mu je na poti, bodi že drevo ali skala, bodi kaj drugega takega. Noben hrib mu ni prestrm, nobeden z drevjem tako porasel, da se ne bi mogel na ta način drkati po njem. Zakaj kjer koli mu stoji kaka ovira na poti povsod ie kos svoj smuk po kačje kljukati in vijugati. Če pa je pot povsem prosta, neza-rasla in brez opotike, se drevi lepo naravnost, in sicer venomer tako stoje navzad oprt ob gorjačo: te se drži možak s tolikšno silo in močjo, tako Čvrsto in trdo. ko da bi ne imel nobenega uda in nobenega sklepa.

na tem mestu v resnici velik in težak zaklad in da je mogoče divgniti denar samo z denarjem. Zato so ji morali poio-žiti na rjuho tri sto zlatnikov. Barbiča je nato naznanila Kranjcem, da bo dala denarju tako moč, da se bodo godile čudne reči: zemlja se bo odprla in, kdor bi bil blizu, se pogrezne v zemljo z zakladom vred. Zaradi tega naj vsi beže, kakor daleč le morejo, in naj nobeden ne
pogleda nazaj, dokler ga ona ne pokliče. Naredila je nekaj priklonov na vse Kraje in pričela s čaranjem, potem pa dala ljudem znamenje, da naj beže. Kmetje so res bežali, Barbiča pa je zavila rjuho z denarjem in jo pobrala domov preko Ljubelja.
Po daljšem času so prišli Kranjci do nje in jo dolžili goljufije. Barbiča jih je ozmerjala in se zadrla nanje: »Kateri hudič pa je bil tako radoveden, da je nazaj pogledal? Zaklad je z vašim denarjem še globokeje pogreznjen in še iaz sem si komaj življenje rešila!« Kranjci so trdili, da nihče od njih ni pogledal nazaj, pa jim je Barbiča zatrjevala, da je tistega itak. že Hudič vzel in da bo vzel tudi njih, če se brž ne spravijo.
HuUf-a
Perhta pravijo v Rožu tudi Pehtrna, drugod tudi Pehtra baba. la se potika na večer pred Tremi kralji okoli hiš in jojmene, če dobi otroke v pest. Ko rogovili okoli hiše, pri tem hudo poka z bičem. V Rožu je Pehtrna belo oblečena, obličje ima pokrito, v rokah drži razbeljene pečne vile, na katerih je nasajena klobasa. Priden otrok more sneti to klobaso raz vil, poreden otrok pa se pri tem samo opeče.
Pehtrni se moraš kakor daieč mogoče ogniti, če slišiš njeno pokanie. Ni vatno je srečati. Svore v Selah je srečal to babo na razpotju in jo je oponašal, ko je vozila mimo in pokala. Pehtrna je zaradi tega zasadila Svorcu sekiro v koleno, da jo je moral potem sedem let nositi.
V Zilji ima Perhta žrlin1 na hrbtu in pravijo:
Pehtra baba hodi zdaj, kjer otrok se najde kaj, bučne2 v vampič2 z vilami, tih, k so zlo nasiteni.
1	žrlin — koš.
2	bučne — sune.
8 vampič — trebušček.
DVANAJST PALČKOV - MALČKOV STRIC JOŽA SVOJIM PRIJATELJEM
Že december v svet hiti. Bratcem palčkom — malčkom govori:
»Jaz pa žalost bom odgnal, malčke pridne bom obdaroval. Jaslice bom v kot po-
stavil, radost v hiše bom privabil. Bo svet pozabil, kar je slabega bilo.
Tako, oj bratci moji, glejte, tako na svetu bo, ko vladal jaz bom nad zemljo:
In ko se je december vrnil zadnji dan, je Silvester sveti mož zazehal ves zaspan. Pomel si je oči in hitro vstal. Je zamrmral:
»Zdaj grem pa jaz tja doli med ljudi. Ml bodo vse povedali, če niste dobro vladali, oj, palčki — malčki vi!«
So palčki — malčki se prestrašili, se Silvestru na rokav obešali:
»Kar letos napak smo napravili, pa bomo hletu vse popravili!«
Se nasmeje sveti mož:
»Že prav, že prav, zdaj spat se spravite. za delo v novem letu se pripravite!«
Živali, ki prespe zimo
Na vrtu sem imel prijatelja, s katerim sva si bila dobra. Poleti sem z njim delil marsikak dober grižljaj, a on mi je zato uničeval na vrtu miši in drugo golazen. Ta prijatelj je bil boter jež, ki se je bil spomladi naselil na mojem vrtu. V začetku se me je izogibal, pozneje pa ml je vedno pritekel nasproti in iztegoval svoj smrček, da ugotovi, če mu nisem česa prinesel.
A nekega dne v pozni jeseni se ni zme-
nil zame. Preveč je bil zaposlen. Tekal je sem ter tja, nabiral listje in ga nosil v rov pod uto. Sklonil sem se In pogledal v rov. Tam si je ježek postlal mehko, gorko ležišče.
»Ta pa zna!« sem si mislil. »Ko bo vse pripravljeno se bo še enkrat do sitega najedel, potem se bo zvil na svojem ležišču v klopčič in prespal zimski mraz. Stanovanjskih skrbi ne bo imel in tudi za hrano in kurivo mu ne bo treba skrbeti. Ko ga bo zbudilo pomladansko sonce, bo prime-žikal iz svojega stanovanja. Nekoliko bolj shujšan bo, a dobre volje. Pogledal bo okrog sebe, preiskal vrt. Miši, krastače, Črvi in in razni mrčes — vsega bo dovolj. Spet se bo razveselil življenja.«
A vse živali niso tako skromne. So tudi izbirčne in razvajene. Med te spada hrček. Ta si za zimo pripravi dvosobno stanovanje — spalnico in jedilnico. Hrkeč se noče postiti vso zimo kakor jež. Vse poletje je spravljal živež v svojo jedilnico. Ko se umakne pred mrazom v svojo spalnico, je njegova jedilnica prepolna vsemogočnih dobrot — največ žita. Med zuno se večkrat zbudi. Tedaj ima kar pred nosom obloženo mizo. Najč se do sitega in spet zaspi. Hrane ima dovolj, pa zima naj traja dalje kot navadno.
najbližjemu potoku, sc napije vode in mimogrede zgrabi kako miško, ki jo je povabilo vreme iz luknje A to ni res, da bi jazbec pozimi sesal maščobo iz svojih tačk, kakor pravijo nekateri ljudje.
Tudi to ni res, da bi polh spal nepretrgoma sedem mesecev v letu. če posije sonce v njegovo duplo, se tudi polh upa po zimi pokukati v svet in se navžiti svežega zraka. Tedaj pregleda ves svoj zaklad želodov in lešnikov, ki ga je jeseni skril po duplih in skalnatih luknjah v bližini svojega doma. Naje se do sitega in se nato vrne na svoje ležišče.
Zimsko spanje živali je nekako omrtvičenje telesa. Želodec neha delovati, čreva mirujejo, kri komaj še kroži in celo srce šibkeje bije.
Kam pa izginejo živali, ki nimajo tople krvi — kače, žabe, krastače, kuščarice? Te živali se zakopljejo čez zimo v luknje ali blato ter tam čakajo pomladi. Navadno se skrijejo v zemljo že septembra in pridejo spet na površje aprila.
Gliste, dolgi deževniki se jeseni združijo in zlezejo globoko v zemljo. Tam se zvijejo drug okrog drugega, v kupo po več desetin skupaj ter nepremično čakajo, da jih toplota zvabi na svetlo. Ako pritisne zelo hud mraz in zleze mrzal globlje v zemljo, se ogrci zarijejo v globlje plasti, a tudi krt se tedaj umakne v globlje rove ali pa si izkoplje nova lovišča.
Tudi nekatere ribe prespe zimo. Krap se pred zimo s polovico telesa zarije v blato in nepremično čaka pomladi.
Najbolj skrbno se pripravi za zimo polž. Skrben je in natančen. Najprej si
poišče pripravno ležišče pod listjem ali lesom. Nato se povleče v svojo hišico in pokrije vhod z apnasto steno, da mraz ne more do njega. Tako zavarovan čaka odhoda mrzle zime.
Seveda prespijo tudi zimo žuželke. A ne vse .kajti mnogo žuželk pobere že jesen. Čmrlji in ose razpuste jeseni svoja gnezda. Večina jih pomre, le nekatere močne samičke prežive zimo, da ustanove pomladi novo družino. Le-te se skrijejo v kako varno zavetje in čakajo konca mrzlih dni. Mravlje se ne razidejo, am-
Tudi jazbec in medved se umakneta čez zimo v svoj brlog, da prespita zimo. Vendar tudi ona dva ne spita neprenehoma do pomladi. Ako nastopi milo vreme In ne zmrzuje ponoči, se medved dvigne iz svojega brloga in gre na lov, da se spet naje in da laže dočaka pomladi. Tudi jazbec vstane v takih nočeh. Teče k
Vsem svojim mladim prijateljem» S ln prijateljicam želi vesele božične > praznike in srečno ter zadovoljno Novo leto
i	stric Joža
pak ostanejo v mravljišču. Zapro prav skrbno vse dohode in ležejo spat. Spe trdno vso zimo in ne potrebujejo hrane kakor čebele, ki samo dremajo in se tu pa tam nasrkajo sladkega medu.
Dragi moji prijatelji!
Kopico vaših pisemc imam pred seboj in ne vem, kateremu bi najprej odgovoril. Res zelo me veseli, da mi tako pridno pišete. Iz vaših pisemc tudi vidim, da se pridno učite slovenskega jezika, čeprav vam današnje šole na Koroškem ne nudijo te možnosti, v zadovoljni meri. Kar tako naprej, ntoji mladi prijatelji, in videli boste, da uspeh ne bo izostal. Saj imate lepe slovenske kniige, prebirajte jih pridno, kajti mnogo poučljivega in koristnega boste našli v njih za vaše nadaljnje življenje. Tudi »Mlada Koroška« vam nudi dosti lepega in poučljivega berila. Le pridno jo prebirajte! Ona naj vam bo nadomestilo za slovenske učne knjige, ki jih vam koroške šolske oblasti ne nud>jo takšne, kakršne potrebujete kot zavedni slovenski pionirji in najmlajši borci za svobodo in enakopravnost svojega teptanega in zatiranega naroda.
Gotovo se veselite božičnih počitnic in zimskega časa, ko se boste sankali in smučali, kepali, delali snežene možičke itd. Zimski šport je lep in glejte, da se pri smučanju in sankanju ne boste samo zabavali, marveč se tudi učili. Izuriti se ino-
movini. — Piši nam še večkrat, piši o vašem delu, o vaših šolah, ker nas vse to zanima. Za danes pa bodi prisrčno pozdravljen!
Jerica Pipan, Kapla ob Dravi. Veseli me, da tako pridno delaš v pionirski organizaciji. Le pridno hodite na vaie in se učite, kajti čimveč bomo znali, tem lažje se nam bo godilo v našem življenju in tem bolj bomo kos našim sovražnikom, ki nam še vedno odrekajo naše najosnovnejše pravice.
Da pa ti Miklavž ničesar ni prinesel, je gotovo znak, da nisi bila pridna. Torej poboljšaj se, če ne, te bo tudi božiček pustil na cedilu.
Uganko o ptiču, ki ga z njegovo krasno obleko pozna vsa Evropa, sem rešil in jo bom v prihodnji številki priobčil. Večkrat pošlji kakšno uganko, da jo bom objavil v »Mladi Koroški«. Piši večkrat, saj ti verjamem, da pišeš sama, ne pa tvoja sestra. Pozdravljena!
Lojzka Černut, Zgornje Dobje. Le pridno prebiraj »Mlado Koroško«, ker iz nje se boš mnogo naučila. Res je, da so nam gestapovci pobrali med vojno mnogo lepih knjig in to ne samo Tebi, marveč tudi
1.	Navpično In vodoravno: 1 rokodelec; 2 iglasto drevo; 3 členonožec.
2 kolonialno blago; 3 na jutranjem nebu. 3. Navpično in vodoravno: 1 moško
2.	Navpično in vodoravno: 1 rokodelec; ime; 2 del živali; 3 dve stvari.
rate v dobre smučarje, da boste pozneje na različnih tekmah lahko zastopali smučarje Slovenske Koroške.
Pred nami so božični prazniki, ki se jih vsak izmed nas veseli. Gotovo pričakujete lepih božičnih daril. Če ste bili pridni, se marljivo učili in ubogali svoje starše — in jaz upam da ste to bili — vam bo božiček gotovo nekaj lepega prinesel.
S tem pismom, moji prijatelji, se za letos poslavljam od Vas. Veseli me, da ste mi v tem letu pridno dopisovali in želel bi, da to storite tudi v bodoče. Kakor raz-vidim iz številnih rešitev uganke »Grozd«, ki ste mi jih poslali, vas uganke zanimajo. Predvsem me pa veseli, da ste uganko vsi pravilno rešili, za kar imam pripravljene lepe nagrade, ki jih boste prejeli v prihodnjih dneh. Tudi v tej številki sem priobčil uganko — križanko — za vas, ki pa ni tako lahka, kakor je bila zadnja. Potruditi pa sc morate, da boste tudi to pravilno rešili. Pričakujem čimprejšnje rešitve križanke in sicer v prav tako velikem številu, kakor pa uganke »Grozd«. Za najboljše rešitve imam pripravljenih nekaj lepih nagrad. Torej potrudite se!
Vaših pisemc imam toliko, da vsakemu posameznemu ne morem odgovoriti. Zato bom danes odgovoril samo nekaterim, ostalim pa pozneje. Ne bodite užaljeni.
Gačnik Oto, Retje — Trbovlje. Najbolj razveselilo me je pisemce, ker nam pišeš iz svobodne domovine. To najbolj zgovorno dokazuje, da so pionirji svobodne domovine — LR Slovenije — in pionirji danes še zatirane in za svojo svobodo se boreče Slovenske Koroške medsebojno najtesneje povezani in bodo to v skupni borbi tudi ostali, dokler tudi za koroške Slovence ne bo napočil dan rešitve in združitve z brati v skupni do-
drugim, predvsem našim prosvetnim društvom. To je bil velik kulturni zločin nad našim ljudstvom. Zato moramo danes, tembolj ceniti slovensko knjigo in jo čuvati. Ker tako rada bereš, ti bom poslal nekaj lepih knjig, čuvaj jih in jih vedno prebiraj, daj pa jih tudi drugim, da jih bodo brali. Piši mi večkrat — piši o svojem življenju v izseljeniškem taborišču, kar bom lahko objavil tudi v »Mladi Koroški«, da se bodo tudi ostali pionirji seznanili o življenju naših najmlajših rojakov v najtežjih dneh naše zgodovine. Bodi mi toplo pozdravljena!
Tonček Danevšček, Rute — Podgorje.
Uganko si pravilno rešil. Potrudi se, da boš rešil tudi križanko »Na saneh«, ki je objavljena v današnji številki. Prihodnjič pa mi piši kaj več. Pozdravljen!
Joško Pak, Plešivec — Kotmara ves. Ker si tako lepo rešil uganko, Ti bom poslal knjigo, ki si jo tako želiš. Upam, da ti bo koristila in da mi boš še večkrat pisal in tudi še naprej pridno prebiral našo »Mlado Koroško« ter reševal uganke. Bodi najiskrenejše pozdravljen!
Juri! Pečnik, Podjuna — Globasnica. Veseli me, da si se tudi Tl oglasil. Kaj pa še pri vas delate pod Matjaževo Peco?! Slišal sem, da ste podjunski pionirji jako pridni in da imate redne sestanke, kjer pojete in se učite slovenskega jezika. Ja* ko nadaljujte in mi še večkrat pišite. Knjigo, ki si jo želiš, boš prejel! Zdravo, Jur-ček!
Tako, moji mladi prijatelji, ostalim pa bom odgovoril prihodnjič. Le pridno mi dopisujte, kajti vaša pisemca mi napravijo mnogo veselja. Želim Vam vesele božične praznike in mnogo uspeha pri Vašem delu in pri učenju v novem letu 1949.
Toplo Vas pozdravlja
vaš stric Joža.