Poštnina plačana v gotovini: KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST kraljevske banske uprave dravske banovine Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48’—, polletno din 96'— celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 75. kos. A' LJUBLJANI dne 17. septembra 1938. Letnik IX. VSEBINA: 4čJ). Uredba o upravnih taksah za policijsko nadzorovalno službo pri javnih prireditvah. 461. 46(1. Pravilnik o izvrševanju uredbe z zakonsko močjo o legiti- macijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev. Pravilnik za opravljanje zdravniške službe pri bratovskih ekladnicah. Uredbe osrednje vlade. 459. Na podstavi §§ 80 in 81. zakona o notranji upravi Predpisujem sporazumno z ministrom za finance in v Soglasju z ministrskim svetom tole uredbo , 0 upravnih taksah za policijsko nadzorovalno službo pri javnih prireditvah.* Clen 1. Za opravljanje policijske nadzorovalne službe pri Javnih prireditvah in v zabaviščih smejo državna krajevna policijska oblastva poleg državnih in občinskih iaks, določenih v zakonu o taksah in drugih predpisih, Pobirati tudi posebne upravne takse. Te takse se pobirajo od dne, ko dobi ta uredba moč, v območju uprave htesta Beograda in vseh uprav policije.; v ostalih krajih Pa, ki so sedež državnih krajevnih policijskih oblastev, sme ta taksa pobirati samo po predhodni odobritvi Ministra za notranje posle in ministra za finance. Člen 2. (‘) Upravne takse plačujejo: 1. prireditelji javnih prireditev, za katere se plačuje vstopnica (n. pr.: gledališče, kinematografske predstave, varieteji, cirkusi, raz-slave, sejmi, koncerti, nogometne, lahkoatletske tekme, ,0koborbe, rvaški nastopi, konjske, motociklistične in druge dirke); 2. prireditelji javnih prireditev, za katere plačuje odmena, ne pa vstopnica (n. pr. vrtiljaki, ^Pogani, avtodromi, električni čolni, gugalnice, streljar-metanje obročkov); 3. imetniki gostinskih obratov, * »Službeni glasnik ministrstva za notranje posle« 1 dne 1. septembra 1938., št. 03^9. če poleg svojega rednega poslovanja v svojem obratu redno prirejajo za zabavo občinstva godbo in druge zabave, in to račnnaje za čas 24 ur in dalj; če pa prirejajo specialne koncerte ali plesne veselice, plačajo takso za ves čas; 4. lastniki posameznih podjetij, skladišč in drugih objektov, ki zahtevajo posebno policijsko nadzorovanje za te predmete. ('-') Če zaprosijo prireditelji sami asistenco policijskih organov, le-ti pa jo po uradni dolžnosti niso zavezani dajati, se plačuje upravna taksa tudi ob raznih rodbinskih slovesnostih (n. pr.: svatbe, sprejemi) in ob javnih razprodajah. Člen 3. (‘) Upravna taksa se ne sme pobirati za predstave v državnih gledališčih in društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije, za šolske prireditve kakršne koli vrste in tudi ne za prireditve, katerih čisti dohodek je določen siromašnim, bednim in gladnim. (5) Ban sme oprostiti te dolžnosti tudi druga človekoljubna ali prosvetna društva. (*) Od države in banovine subvencionirana gledališča plačujejo za svoje predstave polovico predpisane upravne takse. Člen 4. (l) Po trajanju policijske nadzorovalne službe pri javni prireditvi se plačuje upravna taksa: za vsakega uradnika občne uprave ali uradniškega pripravnika (semkaj spadajo tudi policijski izvršilni uradniki ne glede na položaj in skupino), zaposlenega pri javni prireditvi z nadzorovalno službo, od vsake ure, in sicer od 6ih do 18ih po 8 dinarjev od ure, od 18ih do 6ih pa po 12 dinarjev od ure, za vsakega pri javni prireditvi z nadzorovalno službo zaposlenega policijskega zvanič-nika ali služitelja (kamor spadajo tudi policijski agenti in uniformirani organi), ne glede na položajno skupino od vsake ure, in sicer od Bili do 18ih po 5 dinarjev od ure, od I8ih do Gib pa po 7 dinarjev od ure. (5) Imetniki gostinskih obratov, ki prirejajo poleg svojega rednega poslovanja za zabavo občinstva redno tudi godbo, plačujejo ne glede na število z nadzorovalno službo zaposlenih uradnikov, uradniških pripravnikov, zvaničnikov in služiteljev po 5 dinarjev od ure (člen 2., t. 3.). Imetniki gostinskih obratov plačujejo, če prirejajo specialne koncerte ali plesne veselice, takso po odstavku 1. tega člena. (“) Vsaka začeta ura velja za polno uro; v nadzorovalno službo se računa tudi pol ure pred začetkom javne prireditve in četrt ure po koncu prireditve. Če pa morajo opravljati policijski nadzorni organi na željo oziroma v korist stranke službo zunaj svojega službenega kraja, imajo pravico tudi do potnin in dnevnic po predpisih, ki veljajo v tem pogledu. Člen 5. (') Upravne takse se plačajo vnapred, ko se izda dovolilo za javno prireditev. Če se glasi dovolilo na več dni ali za trajno, je v njem obenem določiti, ali se plačuj upravna taksa dnevno, sedemdnevno, petnajstdnevno ali mesečno vnapred. Če je več oseb dolžnih plačati to takso (n. pr. pri večjih razstavah, sejmih itd.), se mora znesek primerno razdeliti na vse te osebe. Vsak interesent mora v takem primeru plačati oziroma jamčiti samo za tisti del celokupne takse, s katerim je bil obremenjen. (■) Oblaslvo, ki je pristojno dajati dovolitve za javne prireditve, mora zaposliti pri javni prireditvi z nadzorovalno službo samo najpotrebnejše število policijskih uslužbencev. Na zahtevo se osebam, zavezanim plačevanju upravne takse, priobči ustno, in tudi iše preden izroče prošnjo za dovolitev javne prireditve, koliko policijskih uslužbencev bi bilo ob nameravani prireditvi zaposlenih. Člen 6. (*) Na prošnjo oseb, zavezanih plačevanju upravne takse, sme starešina urada, ki daje dovolitve za javne prireditve, dovoliti, da smejo odkupiti upravno takso po členu 4. s pavšalnim mesečnim zneskom. (2) Na prošnjo oseb, omenjenih pod št. 2. člena 2., sme starešina urada znižati upravno takso, omenjeno v členu 4., celo do ene tretjine, oziroma pavšal v istem razmerju. Člen 7. Upravne takse za policijsko nadzorovalno službo pri javnih prireditvah so državni dohodek, upravljajo se pa zase. Organ, ki ga določi starešina urada za pobiranje te takse, mora voditi blagajniški dnevnik, v katerega mora vpisovati: 1. dan plačila; 2. rodbinsko in osebno ime vplačnika z navedbo stanovanja; 3. številko, pod katero je bila dovolitev dana; 4. znesek vplačane vsote; 5. pripombo o številu zaposlenih organov. 0 vsakem vplačilu se izda stranki nekolkovana pobotnica z. navedbo številke, pod katero je vpisana v dnevnik prejemkov. Med vsem mesecem za upravne takse pobrani denar se razdeli na koncu vsakega meseca med organe krajevnega državnega policijskega oblastva, ko se poprej odbije 25°/o za podporni sklad državnih policijskih izvršilnih uslužbencev. Člen 8. v> I ' ' (*) Pobrane upravne takse se razdele v ustreznem odstotnem razmerju med vse uradnike in uslužbence tistega državnega krajevnega policijskega oblastva, po »predaj določenem razmerju,. \ (a) Natančnejše predpise o razdeljevanju in nadzorovanju pravilnega pobiranja in upravljanju teh taks predpiše ban, za upravo mesta Beograda pa upravnik mesta Beograda po predhodni odobritvi ministra za notranje posle in ministra za finance. Člen 9. Bani, vsak za svoje območje, predpišejo pravilnik o upravljanju podpornega sklada državnih policijskih izvršilnih uslužbencev. Ti pravilniki stopijo v veljavo, ko jili odobri minister za notranje posle. Za območje uprave mesta Beograda predpiše pravilnik minister za notranje posle. Člen 10. Ko dobi ta uredba moč, prenehajo veljati vsi dosedanji predpisi, po katerih so se pobirale v tej uredbi urejene upravne takse.* Vsa oblastva občne uprave, ki so doslej pobirala upravno takso, a v členu 1. niso navedena, da bi jo smela še dalje pobirati, je od dne, ko dobi la uredba moč, ne smejo dalje pobirati, dokler ne dobijo dovolitve. Tako dovolitev daje minister za notranje posle sporazumno z ministrom za finance (člen 81. zakona o notranji upravi). Člen 11. Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenem glasniku ministrstva za notranje posle > obvezno moč pa dobi dne 15. septembra 1938. Minister za notranje posle dr. Korošec s. r. Ministrski svet se je v svoji seji z dne 27. julija 1938. na podstavi člena 81. zakona o notranji upravi izrekel soglasnega s prednjo uredbo. V Beogradu dne 27. julija 1938.; M. S. št. 713. Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. Stojadinovie s. r. (Sledijo podpisi ostalih gg. ministrov.) 460. Na podstavi člena 17. uredbe z zakonsko močjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev** in sporazumno z ministri za notranje posle, vojsko in mornarico, trgovino in industrijo, promet, finance ter gozdove in rudnike predpisujem tale pravilnik o izvrševanju uredbe z zakonsko močjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev.*** I. Značaj in oblika poslovne knjižice. člen 1. (') Brez poslovne knjižice po teni pravilniku se n® sme nihče, izvzemši osebe, navedene v odstavku 3. teg& * Tako tudi naredba pokrajinskega namestnika za Slovenijo o pristojbinah političnih in policijskih uradnikov in policijskega varnostnega moštva za službo v Prl" vatnem interesu z dne 30. septembra 1922., »Uradni list* št. 323/104 iz 1. 1922. ** »Službeni list« št. 288/47 iz 1. 1938. *** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z d»0 fi. ftsabambiA 1938u it, 80izix.il/i93. člena, zaposlovati kot učenec, delavec ali nameščenec, ee nima njegova zaposlitev javnopravnega značaja. ('■') Poslovna knjižica služi: a) kot javna listina o istovetnosti imetnika; b) kot dokaz vrste in časa zaposlile; c) za vpisovanje podatkov pri upravah za posredovanje dela in pri organih delavskega in nameščenskega zavarovanja, kolikor niso za to izdane posebne članske knjižice; č) kot kontrolna in potniška legitimacija po °dst. 2. § 148. uredbe o preskrbovauju nezaposlenih delavcev z dne ‘Jo. novembra 1937. (a) Nameščenci, ki imajo položaj komercialnega ali tehničnega direktorja (upravnika) ali prokurista, ne Morejo imeli poslovne knjižice. Člen 2. (') Oblika in vsebina poslovnih knjižic, kontrolnih listov in imenika (dnevnika) izdanih poslovnih knjižic so določeni v prilogah pod I, II in lil tega pravilnika. (-) Kot poslovne knjižice se smejo uporabljati samo obrazci, ki jih tiska osrednja uprava za posredovanje dela. Vsako drugo natiskovanje se kaznuje po veljavnih zakonskih predpisih. 0 Osrednja uprava za posredovanje dela sme po potrebi predpisati obrazce in spreminjati in dopolnjevati obrazce, omenjene v odstavku 1. tega člena pod II in III. Clen 3. (') Poslovne knjižice se izdelujejo v takšni velikosti, da se lahko nosijo v žepu, in so vezane v platno. Na sprednji strani platnic je vtisnjen državni grb v pridviž-nem tisku, na zadnji strani platnic pa znak osrednje Uprave za posredovanje dela, tudi v pridvižnem tisku. 0 Poslovna knjižica ima 44 notranjih strani. Strani 1 do 8 izpolnjujejo oblastva in ustanove, ki izdajajo, zamenjavajo in obnavljajo poslovne knjižice, ustanove delavskega (nameščenskega) zavarovanja in uprave za Posredovanje dela. Stran 9 je za pripombe, ki se vpisujejo po odst. 1. člena 6. tega pravilnika. Strani 10 do 31 Izpolnjuje delodajalec, overjajo pa, kjer je to predpisano, prisilne združbe obrtnikov in trgovcev. Strani 32 do 36 so določene izključno le za poslovanje uprav za Posredovanje dela; strani 37 do 41 so določene za potrebe ustanov za zavarovanje delavcev (nameščencev). straneh 42 do 44 je natisnjen pouk za imetnika poslovne knjižice. Člen 4. (') Poslovna knjižica velja 10 let od dne izdaje, zamenjave ali obnovitve. V desetem letu je imetnik poslovne knjižice dolžan zahtevati, naj se mu knjižica zamenja. Imetnik poslovne knjižice ima pravico zahte-vati, naj se mu poslovna knjižica zamenja, tudi že pred Pretekom tega roka, če se knjižica popolnoma izpolni ali Poškoduje. Za izdajo in zamenjavo poslovne knjižice se Pobira samo cena obrazca v znesku 10 dinarjev. 0 Kdor poslovno knjižico zgubi, ima pravico zahtevati njeno obnovitev. Poslovna knjižica se lahko obnovi ®ole, ko se naznani, da se je stara poslovna knjižica zgubila, osrednji upravi za posredovanje dela radi objave * službenem organu osrednje uprave, da se je zgubila. T.° Prijavo more napraviti oseba, ki je poslovno knjižico zgubila, sam6 po občini oziroma ustanovi, pristojni *a obnovitev poslovne knjižice. Za obnovitev poslovne kujižice se pobira 30 dinarjev, in sicer znesek 10 dinarjev za objavo, da se je zgubila, znesek 20 dinarjev pa ^ obrazec knjižice. II. Kako se dobivajo poslovne knjižice. Čleii 5. (]) Poslovne knjižice se morejo dobiti na pismeno ali ustno prošnjo, vloženo pri oblastvih in ustanovah, navedenih v členih 9. in 10. tega pravilnika. (2) Da dobi poslovno knjižico, mora prosilec priskrbeti tele podatke: kraj in čas rojstva, državljanstvo, šolska ali strokovna izobrazba, zakonski slan, ime očeta, ime in dekliški priimek matere, število otrok in leto njih rojstva; če pa prosilec ni polnoleten, tudi še učna pogodba ali pismena odobritev očeta ali varuha (skrbnika) ali varstvenega (skrbstvenega) sodnika, da vstopi na delo. 0 Da predloži te podatke, sme uporabljati prosilec tele listine: krstni list (izpisek iz knjige za vpisovanje rojstev), poročni list (izpisek iz knjige za vpisovanje porok), policijsko ali železniško legitimacijo, prejšnjo poslovno ali delavsko (nameščensko) knjižico, potne listine (potni list), vojaško knjižico, šolsko ali strokovno spričevalo, domovnico ali spričevalo o državljanstvu in ostale listine, s katerimi se dajejo podatki. Za izdajo poslovne knjižice zadostuje samo ena izmed teh listin, če so v njej vsi potrebni podatki. Če pa v predloženi listini ni vseh podatkov, mora predložiti prosilec kako drugo listino. Če so v predloženih listinah različno navedeni dan, mesec in leto prosilčevega rojstva, morajo biti za vpis v poslovno knjižico odločilni dan, mesec in leto prosilčevega rojstva tako, kakor so navedeni ti podatki v listini urada, ki vodi matične knjige. Če ne predloži prosilec potrebnih podatkov, a jih imajo oblastva ali ostale ustanove, ki izdajajo poslovne knjižice, se sme izdati poslovna knjižica tudi na podstavi takih podatkov. Podatki pod točkami 6., 11., 14., 15. in 16. na straneh 3 do 7 obrazca poslovne knjižice se izpolnjujejo na podstavi verodostojnih izjav prosilca samega. 0 Prošnji je priložiti dve istovetni fotografiji v velikosti 4'5X6 cin in 10 dinarjev v gotovem za obrazec poslovne knjižice. Slike morajo biti jasne, neuporabljene, doprsne in iz poslednjega časa. Morajo biti na mehkem papirju. Na sliki mora biti upodobljen ves obraz, glava ne sme biti pokrita in mora biti na sliki najmanj 1*5 cm velika. Iz fotografije cele skupine izrezane slike se ne sprejemajo, fotografije v uniformi pa se sprejemajo, če je uniforma predpisana za izvrševanje redne zaposlitve. 0 Tujim državljanom, pribežnikom in emigrantom se smejo izdajati poslovne knjižice samo, če spolnjuje prosilec tudi še posebne pogoje, ki jih predpiše minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sporazumno s prizadetimi ministri. 0 Pri izdajanju, obnavljanju in zamenjavanju poslovnih knjižic so poslovne knjižice in vse listine, vloge in izkazila, ki jih priskrbujejo neposredno oblastva in ustanove ali pa delavci in nameščenci sami, oproščene vsake državne in samoupravne takse. Prav tako so oproščeni vsake državne in samoupravne takse vsi vpisi in potrdila (overitve) v poslovnih knjižicah. 111. Izpolnjevanje poslovnih knjižic. Člen 6. 4 • (') Oblastva, ustanove in delodajalci smejo vpisovati samo v prostore, ki so v poslovni knjižici zanje določeni, in pri tem upoštevati zaporedbo, predvideno v obrazcu. Na prazne strani se smejo vpisovati samo podatki, ki jih odredi minister za socialno politiko in ljud- sko zdravje v svoji pristojnosti ali sporazumno s prizadetimi ministri iz pristojnosti drugih resorov. (-’) Delodajalec je dolžan vpisati v prostore, ki so za to v poslovni knjižici določeni, tvrdko, dan začetka zaposlitve, natančno vrsto službe (stroke) ali posla kakor tudi dan prestanka zaposlitve. (3) Delodajalec ne sme vpisovati v poslovno knjižico druge pripombe razen tistih, ki so v obrazcu poslovne knjižice samem predvidene, niti kake druge znake. Zlasti ne sme delodajalec vpisovati v poslovno knjižico ne povoljne ne nepovoljne ocene ali pripombe o sposobnostih in kakovosti dela delavca ali nameščenca. Popravke vpisov mora overili delodajalec s svojim podpisom in po možnosti tudi s pečatom tvrdke. (4) Prisilne združbe overjajo poslovne knjižice samo za trgovsko pomožno osebje, zaposleno v trgovinskih obratih, in za osebe, ki so se izučile rokodelstva in so zaposlene v rokodelskih obratih. Člen 7. Oblastva in ustanove, ki izpolnjujejo poslovne knjižice, prilepijo na prostor, ki je za to v poslovni knjižici določen, fotografijo, na katero pritisnejo dvakrat svoj pečat tako, da je na določenih mestih odtisnjena polovica pečata. Druga istovetna fotografija se prilepi na prostor, določen za to v kontrolnem listu A (za osrednjo upravo za posredovanje dela). Člen 8. (') Ko izpolnjuje poslovno knjižico, je pristojno oblastvo ali ustanova dolžna vpisati potrebne podatke v svoj imenik poslovnih knjižic in v kontrolna lisla. Kontrolna lista A in B sta priložena poslovni knjižici. Kontrolni list A se pošlje osrednji upravi za posredovanje dela, redno izpolnjen in overjen, kontrolni list B pa pridrži oblastvo ali ustanova, ki izdaje, zamenjuje ali obnavlja poslovno knjižico, za svojo kartoteko. (2) Podatke o rodbinskih članih po izdaji, zamenjavi ali obnovitvi poslovne knjižice vpišejo in overjajo oblastva in ustanove, ki knjižice izdajajo, zamenjavajo ali obnavljajo, ali pa uradi, ki vodijo matične knjige, ali organi delavskega zavarovanja in posredovanja dela. Le-ti vpisujejo in overjajo tudi podatke o smrti teh članov. (3) Ti vpisi morajo biti vpisani jasno in čitno. IV. Izdajanje poslovnih knjižic. Člen 9. (*) Poslovno knjižico izda praviloma selska ali mestna občina prosilčevega domovališča. V krajih, kjer so prisilne združbe obrtnikov ali trgovcev, izdaja poslovne knjižice trgovskemu pomožnemu osebju, ki je zaposleno v trgovinskih obratih, in osebam, ki so se izučile rokodelstva in so zaposlene v rokodelskih obratih, prisilna združba, kateri pripada delodajalec. ('-) Poslovne knjižice oseb, zavarovanih pri državnih prometnih napravah, izdajajo organi, ki jih določi za državne železnice generalna direkcija državnih železnic, za vse ostale prometne naprave pa ministrstvo za promet. (3) Oblastva in ustanove, ki so pristojne za izdajanje poslovnih knjižic, so jih dolžne izdati najdalj v dveh dneh od dne, ko je predložil prosilec vse potrebne podatke. (4) Oblastva in ustanove, ki izdajajo poslovne knjižice, se morajo pri osrednji upravi za posredovanje dela pravočasno založiti s potrebnimi obrazci. V. Zamenjava in obnovitev poslovnih knjižic. Člen 10. (‘) Poslovne knjižice, iztekle, napolnjene ali poškodovane v smislu odst. 1. člena 4. tega pravilnika, in zgubljene poslovne knjižice v smislu odst. 2. člena 4. tega pravilnika zamenjujejo in obnavljajo oblastva in ustanove, ki so pristojne za izdajanje poslovnih knjižic. (-) Poslovne knjižice oseb, zaposlenih pri poveljstvih in napravah narodne vojaške sile, obnavljajo in zamenjujejo pristojni starešine takih poveljstev in naprav. (•’) Poslovne knjižice oseb, zavarovanih pri državnih prometnih napravah, obnavljajo in zamenjujejo organi, ki jih določi za državne železnice generalna direkcija državnih železnic, za vse ostale prometne naprave pa ministrstvo za promet. (4) Pri zamenjavi ali obnovitvi poslovne knjižice se vpišejo v novo poslovno knjižico razen podatkov, predpisanih za izdajo, tudi še sumarni podatki o glavnih zaposlitvah imetnika poslovne knjižice, če so razvidni iz stare poslovne knjižice oziroma iz drugih dokazil ali listin. Po potrebi naj zahteva občina ali ustanova podatke za novo poslovno knjižico od osrednje uprave za posredovanje dela. (s) Stara poslovna knjižica se vrne imetniku z datiranim in overjenim zaznamkom čez prvo notranjo stran, da je kot legitimacija prenehala veljati. VI. Legitimacije zasebnih nameščencev. Člen 11. Zasebni nameščenci morejo na podstavi odloka o sprejemu v pokojninsko zavarovanje pri pokojninskem zavodu dobili na zahtevo od občine svojega stalnega bivališča in proti plačilu cene obrazca v znesku 80 dinarjev posebne legitimacije, ki povsem nadomeščajo poslovne knjižice (obrazec la). Za obnovitev legitimacije se pobira znesek |k> 50 dinarjev. Vil. Poslovanje osrednje oprave za posredovanje dela. i Člen 12. C) Pravico, tiskati poslovne knjižice, ima izključno le osrednja uprava za posredovanje dela. O Oblastva in ustanove, ki izdajajo, zamenjujejo ali obnavljajo poslovne knjižice, morajo pobirati od prosilcev ceno obrazca poslovne knjižice, če se pa zgubi, znesek za oglas razveljavitve, in polagati tako pobrane zneske najkasneje vsak drugi mesec na račun osrednje uprave za posredovanje dela pri Poštni hranilnici* Obenem morajo poslati osrednji upravi kontrolne liste A, da more imeti poslovne knjižice v osrednjem razvidu. (3) Tiskanje poslovnih knjižic, obrazcev za razvido-vanje in ravnanje z njimi obremenja proračun osrednje uprave za posredovanje dela. Za kritje teh izdatkov služijo predvsem dohodki od poslovnih knjižic; če bi pa B dohodki ne zadoščali, se (mravnajo izdatki iz ostalih sredstev osrednje uprave za posredovanje dela. Morebitni prebitki rabijo za podpiranje nezaposlenih delavcev P° odst. 2. § 132. uredbe o preskrbovanju nezaposlenih delavcev z dne 25. novembra 1937. Člen 13. (') Osrednja uprava za posredovanje dela zalaga dblastva in ustanove z obrazci poslovnih knjižic. (2) Osrednja uprava zalaga brezplačno pristojna oblastva in ustanove z imenikom (dnevnikom) izdanih poslovnih knjižic. (3) Osrednja uprava za posredovanje dela vodi potrebne knjige in kartoteke radi razvidovanja poslovnih knjižic in statističnega obravnavanja zbranih podatkov. Vlil. Nadzorstvo. Člen 14. Nadzorna oblastva morajo preskušati pravilnost poslovanja s poslovnimi knjižicami. Člen 15. (') Osrednja uprava za posredovanje dela mora dajati oblastvom na zahtevo potrebne podatke v zvezi s poslovni m i knjižicami. (2) Oblastva, samoupravna telesa, njih naprave kakor tudi vse organizacije in korporacije ter pravne in fizične osebe morajo dajati na zahtevo osrednje uprave vse potrebne podatke v zvezi s poslovanjem in razvidova-ttjem poslovnih knjižic. IX. Prehodne in končne določbe. Člen 16. Od 28. septembra 1938. dalje se bodo izdajale poslovne knjižice samo po določbah tega pravilnika. Člen 17. C) Sedanje poslovne knjižice se morajo zamenjati najdalj do 31. decembra 1939. Po t^m roku zgubijo poslovne knjižice, delavske knjižice ali legitimacije in druge Podobne listine, ki so bile izdane do vštetega 27, septembra 1938 po predpisih, navedenih v členu 18. uredbe z zakonsko močjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev z dne 24. marca 1938., značaj Poslovnih knjižic. (") Zamenjavo po odstavku 1. tega člena opravi v krajih, kjer posluje kako državno krajevno policijsko oblastvo (uprava policije, predslojništvo mestne policije aH policijski komisariat), lo oblastvo, v ostalih krajih pa Pristojno občinsko oblastvo oziroma pristojna prisilna združba obrtnikov ali trgovcev. Sedanje poslovne knjižice po odst. 2. in 3. člena 10. tega pravilnika pa zamenjajo tamkaj navedeni organi. (:t) Poslovne knjižice |n> odst. 2. člena 16. uredbe z zakonsko močjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev zamenja osrednja uprava za posredovanje dela samo do 31. decembra 1938. Po tem roku ne sprejme osrednja uprava za posredovanje dela teh knjižic več v zamenjavo niti ne pripozna zanje kakršno koli odškodnino. Člen 18. (J) Navodila za (»oslovanje in ravnanje s poslovnimi knjižicami izda minister za socialno politiko in ljudsko zdravje, tiskajo se pa v Službenem glasniku ministrstva Za notranje posle in v službenem organu osrednje uprave Za Posredovanje dela. (2) Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje u‘e na predlog osrednje uprave za posredovanje dela ustanoviti stalno posvetovalno komisijo za poslovne knjižice in ji določiti področje. Člen 19. Dohodki od poslovnih knjižic in izdatki v zvezi s tiskanjem in oskrbovanjem obrazcev po tem pravilniku za leto 1938. se izkažejo v proračunu osrednje uprave za posredovanje dela za leto 1939. Morebitne predjeme za poslovanje v letu 1938. je dolžna osrednja uprava za posredovanje dela dovoliti iz svojih sredstev. Člen 20. Ta pravilnik stopi v veljavo dne 28. septembra 1938. V Beogradu dne 14. julija 1938.; S. u. št. 1058/38. Namestnik ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje, minister brez portfelja dr. Novakovič s. r. P r i po m b a: Obrazci I, la, II in III se objavijo v -Službenem arhivu«, službenem organu osrednje uprave za posredovanje dela. 461. Na podstavi členov 3. in 12. uredbe o ustroju ministrstva za gozdove in rudnike M. S. št. 268 z dne 23. aprila 1936. in §§ 1., 2., 63., 80., 81., 82., 105. in 106. pravil bratovske skladnice z dne 29. decembra 1937., R. št. 4826, predpisujem tale pravilnik za opravljanje zdravniške službe pri bratovskih skladnicak.* Člen 1. Posli zdravniške službe. Zdravniška služba pri napravah bratovskih sklad-nic se deli na upravno: vodstvo administrativnih poslov, na higiensko: skrb za higienske razmere, in na kurativno: zdravljenje obolelih članov in njihovih rodbin. Člen 2. Organi zdravniške službe. A. Izvrševalni organi zdravniške službe so: a) šef-zdravnik glavne bratovske skladnice in b) zdravniki krajevnih bratovskih skladnic. B. Posvetovalni organi so: a) zdravniki specialisti in b) konference zdravnikov bratovskih skladnic. Člen 3. Nadzorstvo nad zdravniško službo. (') Neposredno nadzira zdravniško službo glavni upravni odbor glavne bratovske skladnice p« šefu-zdrav-niku. * >Službene novine kraljevine Jugoslavije«: z dno 22. julija 1938., št. 163/L1V/431, (3) Če imajo krajevni upravni odbori glede poslovanja zdravnikov in opravljanja zdravniške službe kaj očitali, sporoče to glavni bratovski skladniei (člen 14.). Člen 4. Zdravniki in njih sedež. (') Pri krajevnih bratovskih skladnicah opravljajo zdravniško službo zdravniki. Na sedežu glavne bratovske skladnice opravlja zdravniško službo šef-zdravnik ali njegov pomočnik, če ni to urejeno drugače. ('•’) Zdravniki krajevnih bratovskih skladnic so stalni, postavljeni in razvrščeni po pravilniku za uslužbence bratovskih skladnic z dne 20. decembra 1937., 11 R št. 4887, pogodbeni in honorarni. Stalni in pogodbeni zdravniki imajo svoj sedež pri rudniku ali v kraju, ki ga določi glavni upravni odbor. Honorarni zdravniki obiskujejo redno rudnike ali pa se jim pošiljajo laglje oboleli v ordinacijo ali v ambulanco, če le-ta je. Honorarni zdravniki smejo imeti več ko 40 let. (3) Po dve ali več manjših krajevnih bratovskih skladnic sme imeti enega ali dva skupna stalna ali honorarna zdravnika, če to razmere dopuščajo. Člen 5. Izbira in postavljanje zdravnikov. (‘) Glavni upravni odbor izbira in postavlja zdravnike z natečajem, in to na predlog krajevnih upravnih odborov in po zaslišanju šefa-zdravnika. (*) Natečaje razpisuje glavna bratovska skladnica. V natečaju se navedejo okoliš, število članov, približno število rodbinskih članov, višina plače ali honorarja in prejemkov v naravi, ki jih more imeti zdravnik pri do-tični krajevni bratovski skladniei. (a) Šefa-zdravnika izbere in postavi glavni upravni odbor z natečajem. Člen 6. O zdravnikih. (’) Zdravnik bratovske skladnice mora: 1. biti državljan kraljevine Jugoslavije; 2. govoriti in pisati državni jezik; 3. biti doktor vsega zdravilstva in imeti diplomo fakultete kraljevine Jugoslavije ali diplomo tuje fakultete, nostrificirano na eni izmod domačih medicinskih fakultet (ali pa je že dosegel to pravico); 4. biti duševno in telesno zdrav; 5. imeti po zakonu predpisani staž opravljen, imeti pravico do privatne prakse in biti vpisan v imenik pristojne zdravniške zbornice; 6. imeti urejeno vojaško obveznost in ne sme imeti pri sprejemu v službo več ko 40 let, izvzemši honorarne zdravnike (člen 4., odst. 2.). (’) Izmed teh zdravnikov se predvsem sprejemajo zdravniki z dokazanimi sposobnostmi za malo in srednjo kirurgijo in za porode z ginekologijo. Člen 7. Privatna praksa in druga zdravnikova služba. (‘) Vsak zdravnik bratovske skladnice obdrži pravico do privatne prakse, ne sme jo pa izvrševati na škodo dolžnosti pri bratovski skladniei. (!) Brez pritrditve glavne bratovske skladnice ne sme prevzeti zdravnik drugo stalno službo. Odobriti mu more le-ta samo takšno službo, zaradi katere ne trpi škode služba pri bratovski skladniei. Člen 8. Dolžnosti šefa-zdravnika. Šef-zdravnik glavne bratovske skladnice je zdravstveni referent glavne bratovske skladnice. Njegove dolžnosti so: 1. da ima celokupno zdravstveno osebje, zaposleno pri posameznih krajevnih bratovskih skladnicah, v razvidu; 2. da predlaga glavnemu upravnemu odboru v odobritev navodila in predpise za opravljanje vseh vrst zdravstvene službe pri napravah bratovskih skladnic; 3. da podaja predloge in oddaja svoje strokovno mnenje o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na zdravstveno službo in varstvo in pospeševanje zdravja zavarovancev; 4. da zbira in ureja podatke za zdravstveno statistiko, ki mora biti enotna; 5. da nadzoruje zdravstveno službo pri vseh napravah bratovskih skladnic; 6. da daje potrebna navodila in naredbe zdravnikom krajevnih bratovskih skladnic o vseh vprašanjih zdravstvene službe; 7. da sklicuje po potrebi in predseduje konferencam zdravnikov bratovskih skladnic, ki se morajo po možnosti enkrat na leto sniti, in da predlaga njih sklepe glavnemu upravnemu odboru v odobritev; 8. da vodi zdravniške komisije, ki jih skliče na njegov predlog glavna bratovska skladnica, in da prevzame za njih poslovanje popolno odgovornost za vsa vprašanja, ki spadajo v pristojnost glavne bratovske skladnice; 9. da preskuša in ocenja vse pritožbe, podane zoper zdravnike bratovskih skladnic in ostalo zdravstveno osebje s katere koli strani; 10. da na zahtevo glavnega upravnega odbora prisostvuje, sejam tega odbora in oddaja pri njih svoje strokovno mnenje o vseh vprašanjih, ki se tičejo članov in zdravstvene službe pri napravah bratovskih skladnic vobče, prav tako tudi o vprašanjih invalidnosti in starostne onemoglosti. Člen 9. Dolžnosti zdravnika krajevno bratovske skladnice. Dolžnost zdravnika krajevne bratovske skladnice je: 1. da daje zdravniško pomoč članom bratovske skladnice in njih rodbinskim članom; 2. da podaja predloge za specialistične in komisijske zdravniške preglede, za kopališko in sanatorijsko zdravljenje, za invalidske podpore, dalje za upokojitev oh onemoglosti zaradi starosti, bolezni ali kakih drugih hib po pravilih bratovske skladnice; 3. da pregleduje delavce, kadar stopijo v službo, in predlaga za sprejem v Članstvo samo tiste osebe, ki so zdravstveno za delo sposobne; 4. da skrbi za ureditev bolnic in ambulane pri rudnikih in njih vzdrževanje v pravilnem stanju, kjer j ih je kaj; 5. da skrbi za predpisno urejeno vzdrževanje omaric za prvo pomoč na posameznih delovnih krajih (nosila, obvezilni material, zdravila itd.), in za priročno lekarno, e e je ustanovljena; 6. da zbira in ureja podatke za zdravstveno statistiko; 7. da poučuje dogovorno z rudniško upravo določene osebe, da bi pravilno dajale prvo pomoč; S. da po potrebi prisostvuje sejam krajevnega upravnega odbora in oddaja na zahtevo strokovna mnenja o vseh vprašanjih zdravljenja in bolovanja članov bratovske skladnice; 9. da prisostvuje konferencam zdravnikov bratovskih skladnic na poziv šefa-zdravnika in da pripravlja potrebni material; 10. da podaja predloge krajevnim upravnim odborom bratovskih skladnic o postavljanju, razporejanju, nagradah in odpuščanju njemu podrejenega bolniškega in zdravstvenega osebja vobče. Clen 10. Pregled delavcev pri vstopu v službo. Posebno se naglaša, da morajo biti zdravniški pregledi kar moči izčrpni, upoštevaje strogo koristi naprave, t. j. da predlaga zdravnik za sprejem v službo in članstvo samo take osebe, ki so popolnoma zdrave oziroma sposobne za delo v tistem poslu, za katerega se sprejemajo. Zlasti mora paziti na kronične bolezni pljuč, srca, oči, ušes, kroničnega revmatizma; isto velja tudi za obolele golšne žleze, vratne žleze, kilo, zobe, spolne bolezni in nosečnost. Clen 11. v Zdravljenje članov. (*) Pri zdravljenju članov mora postopati zdravnik vestno in z največjo skrbnostjo in si s svojim zdravniškim znanjem prizadevati, da bolnim članom in njih rodbinskim članom vzpostavi pokvarjeno zdravje in delovno sposobnost v razmerno najkrajšem času. (5) Pri tem mora z ene strani dajati bolnikom vse ugodnosti, ki jim po pravilih gredo, z druge strani pa varovati korist skladnice nasproti članom, ki bi skušali Uveljaviti neopravičene in pretirane zahteve. (-1) Zdravnik je dolžan nadzirati bolnike, ki se zdravijo doma v svojih stanovanjih, v kolonijah ali izven rudniškega okoliša, po njemu podrejenem bolniškem osebju ali po kontrolorju, pa sporazumno s krajevnim upravnim odborom. N Clen 12. Posli v zvezi z opravljanjem zdravniške službe. (l) Razen zdravljenja članov je zdravnik dolžan opravljat} tudi vse pismene posle, ki so v zvezi z opravljanjem zdravniške službe. O Pri urejanju in razporejanju podatkov, ki jih dajejo pregledi in zdravljenja obolelih članov, si mora pravnik prizadevati, da ugotovi, ali niso neke obolelosti ^vaue po aa;axi samega posla, ki ga tisti oboleli člani opravljajo, ali po okolnostih, ob katerih se ti posli opravljajo, t. j. paziti mora na pojav profesionalnih bo. lezni. (3) Prav tako se mora zdravnik pri izdelavi zdravstvenih statistik ozirati na splošne in posebne higienske razmere pri podjetju, torej na klimatske razmere in vodo, zlasti pa na delavska stanovanja, na snažnost, svetlobo in zračenje v delovnih oddelkih, na kopalnice, prehrano, kantine in krčme, kjer se delavci zbirajo, na stranišča itd. Svoje opazbe v tem pogledu pošilja zdravnik pismeno šefu-zdravniku po glavni bratovski sklad-nici. Clen 13. Predpisovanje zdravil. Pri predpisovanju zdravil se mora ravnati zdravnik po predpisih, ki jih izda glavna bratovska skladnica. Clen 14. Neodvisnost oziroma podrejenost zdravniškega dela. Zdravniki krajevnili bratovskih skladnic so v opravljanju svoje strokovne zdravniške službe neodvisni od krajevnih upravnih odborov, podrejeni so pa šefu-zdravniku tako glede vprašanj čisto zdravniške služba kakor tudi glede administracije v zvezi z njo. Clen lb. • Cas ordinacije. Čas ordinacije določa krajevni upravni odbor sporazumno z zdravnikom. Clen 16. Odgovornost zdravnikov. Zdravnik je dolžan poznati poleg zakona in pravil bratovske skladnice tudi vse razpise glavne bratovske skladnice, ki se nanašajo na zdravniško in zdravstveno službo. Odgovoren je moralno in gmotno za škode, nastale zaradi nemarnosti ali zlorabe v službeni dolžnosti. Clen 17. Prejemki zdravnikov. (l) Vsak stalni zdravnik prejema lahko poleg prejemkov, ki jih dobiva po pravilniku za uslužbence bratovskih skladnic z dne 20. decembra 1937., II R št. 4887, tudi še eno ali več tehle doklad: I. Članska doklada: a) Pri podjetju z do 1000 člani sme prejemati 80 do 100 par na člana mesečno, la članska doklada pa ne sme biti manjša od 500 dinarjev na mesec; b) pri podjetju z nad 1000 do 2000 člani sme prejemati 70 do 90 par na člana, članska doklada pa ne sme biti manjša od 800 dinarjev niti večja od 1500 dinarjev na mesec; c) pri podjetju z več ko 2000 člani sme prejemati po 50 par na člana mesečno, članska doklada pa ne sme biti večja od 1500 dinarjev na mesecj č) pri podjetju z več zdravniki določi glavni upravni odbor višino doklade na vsakega člana mesečno in razmerje razdelitve doklade posameznim zdravnikom, toda doklada posameznemu zdravniku ne sme biti manjša od 500 dinarjev niti večja od 1500 dinarjev na mesec. II. Doklada za oskrbovanje priročne lekarne: Vsak zdravnik, ki oskrbuje priročno lekarno, sme dobivati doklado do 500 dinarjev na mesec. III. Doklada za upravljanje bolnice: Vsak zdravnik, ki upravlja bolnico ali je zaposlen v bolnici, sine dobivati mesečno doklado od 300 do 1000 dinarjev, po številu postelj in po poslu, ki ga opravlja. IV. Potni pavšal: (') Pavšal za potovanja izven okoliša podjetja se sme dodeljevati po krajevnih razmerah in po potrebnih stroških. Znesek tega pavšala določa krajevni upravni odbor, odobruje ga pa glavni upravni odbor. (2) Glavni upravni odbor odloči, ali naj prejema zdravnik bratovske skladnice katero izmed doklad iz odstavka 1. tega člena in koliko v predpisanih mejah. (3) Šef-zdravnik prejema poleg prejemkov in doklad po pravilniku za uslužbence bratovske skladnice z dne 20. decembra 1937., II R. št. 4887, tudi še za oskrbovanje lekarnarsko-zdravstvenega zalagališča, če je, doklado od 500 do 1000 dinarjev na mesec po sklepu glavnega upravnega odbora. (4) Pogodbenemu zdravniku se določijo prejemki s pogodbo, ki se z njim sklene, oziroma jih odobruje glavni upravni odbor ne glede na določbe tega pravilnika. Clen 18. Zdravnikovi posli pri rudniških podjetjih. (*) Zdravnik bratovske skladnice je dolžan poučevati člane reševalne čete pri rudniku in tudi vse prometno nadzorno osebje glede prve pomoči ob nezgodah (prva obveza, prenos ali prevoz poškodovancev ali obolelih, oživljanje ponesrečencev itd.). (2) Na prošnjo podjetja mora pregledati zdravnik člane reševalne čete glede njih sposobnosti za delo v zaplinjenih prostorih in prisostvovati njih vajam. (3) Obdobno mora pregledati po pravilih rudarskega oblastva predpisano omarico za prvo pomoč. (4) Za vse te posle mu daje podjetje posebno nagrado. Clen 19. Zaščita zdravnikov zoper zlorabe. Da bi se zavaroval zdravnik zoper zlorabe v primerih, kadar ga kličejo brez potrebe, da bi opravil hišni pregled, mora take primere ovaditi krajevni bratovski skladnici, ki mora po zakonskih predpisih in zdravniškem ceniku povrniti zdravniku nastale stroške za račun dotičnega zavarovanca. Clen 20. Pomožno zdravstveno osebje. (') Pomožno zdravstveno osebje pri napravah bratovskih skladnic (bolničarje, babice, dezinfektorje ipd.) postavlja glavni upravni odbor bratovske skladnice na predlog krajevne bratovske skladnice in po zaslišanju šefa-zdravnika. ('-') Dolžnosti tega osebja določi glavna bratovska skladnica na predlog šefa-zdravnika. Clen 21. Zdravnikova odsotnost. Ce se oddalji zdravnik s svojega sedeža, mora pustiti v svoji ordinaciji (ali v bolnici, ainbulanci) obvestilo, kje ga je moči dobiti. Ce mora zapustiti svoj sedež za več ko en dan, mora poskrbeti za namestnika in to javiti krajevni bratovski skladnici. Clen 22. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinalu. Tedaj preneha veljati pravilnik za opravljanje zdravniške službe pri bratovskih bla-gajnicah z dne 12. oktobra 1930. ( Službene novinec z dne 24. oktobra 1930., št. 244/1.XXXV).* V Beogradu dne 13. julija 1938.; H. R. št. 2735/38. Minister za gozdove in rudnike It. Kujiindžič s. r. * -Službeni liste št. 248/40 iz 1. 1930. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska in zalaga tiskarna Merkur tkd. s Ljubljani; njen predstavnik; filmar Mihalek k Ljubljani, - SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 75. kosu IX. letnika z dne 17. septembra 1938. Razglasi kraljevske banske uprave iVIII. No. 5374/1. 2GG2 Razglas. Kranjske deželne elektrarne v Ljubljani so zaprosile za uvedbo razlastilne-ga postopka, da se jim odobri ustanovitev služnostne pravice zaradi gradnje in vzdrževanja prostovoda visoke napetosti oziroma postavitve 'drogov na sledečih zemljiščih: a) kat. obč. Metlika, pare. št. 4010/15, last Kovačiča Janeza iz Križevslce vasi štev. 34, b) kat. občina Podzemelj, pare. št. 508 in 509/6, last Cerjaiiea Ivana iz Gradca štev. 57, c) kat. občina Gradac, pare. št. 1763 in 1764/1, last VVeibla Viktorja iz Metlike štev. 14, pare. štev. 1179, 1180, 1189, 1531/1 in 1531/2, last Marajn Mare iz Vranoviča štev. 24, pare. štev. 1190/2, 1232/14, 1246, 1602 in 1520/6, last Žu-niča Janeza iz Vranoviča štev. 16, pare. štev. 1197, 1222/4, 1224 in 1527, last. Schvveigerja Janeza iz Vranoviča št. 13, pare. Št. 1232/6, 1232/11, 1232/29, 1600, 1588/2 in 1588/3, last Petrovčiča Jožefa iz Vranoviča št. 32, č) kat. obč. Črnomelj, pare. št. 411/49 in 411/50, last Glasser Katarine iz Črnomlja št. 185, pare. št. 407/16 in 407/17, last Plevnika Jožeta iz Črnomlja št. 125, pare. št. 407/14 in 407/15, last Plevnika Franca iz Črnomlja št. 125. Na to prošnjo se na podstavi § 58. ob. z. ob uporabi določil III. oddelka zakona z dne 18. februarja 1878., drž. zak. št. 30, odreja razpoložitev razlastilnega predloga z načrti v času od 16. do vključno 30. septembra t. 1. pri sreskem načelstvu v Črnomlju s pristavkom, da smejo prizadeti v tem roku razpoložene spise in načrte pregledati. Obenem se na podstavi §§ 106. in 122. ob. z., §§ 84. in 89. gradb. z., §§ 9. in ^0. zakona z dne 25. oktobra 1875., kranj. dež. zak. štev. 26., § 1. zakona z dne 25. decembra 1981., Sl. 1. 616/81, razpisujeta komisijski ogled in obravnava nameravane gradnje za četrtek 6. oktobra 1938. s sestankom komisije ob 9. uri pri modu čez Kolpo v Metliki. Vsi interesenti se obveščajo, da morejo morebitne ugovore zoper nameravano gradnjo vložiti pri kr. banski upravi do vključno 2. oktobra t. k, najpozneje Pa pri obravnavi sami. Poznejši ugo-^>ri se ne bodo upoštevali, kolikor ne ki bilo javnih zadržkov. ^ralj. banska uprava dravske banovine. « Ljubljani due 15. septembra 1938. II. št. 24.171/1-38. 2667-3-1 Razglas. Košir Josip, lastnik valjčnega mlina v Škofji Loki, je z vlogo od 20. julija 1938. zaprosil za podelitev vodopravne dovolitve za preureditev svoje obstoječe vodne naprave na parceli št. 3 k. o. Škofja Loka na levem bregu potoka Selščiea. Preureditev je v tem, da se pri njegovi napravi, ki služi za pogon mlina, nadomeste obstoječa tri vodna kolesa s Francis-turbino s stoječo osjo maksimalne požiralne možnosti Q=2000 1/sek., ki bi izrabila pri padcu h=2.35 m bruto silo 62’5 HP in proizvajala na osi turbine neto silo 50 HP. Pri nizki vodi Q = 1600 1/sek. bi izrabila ta turbina bruto silo 51 HP in proizvajala neto silo 42 HP. Po ekonomskih razmerah bi se pozneje zgradila še druga turbina istega tipa in bi znašala skupna bruto jakost obeh turbin pri popolnem izkoriščanju 9 mesečne vode 97'5 HP. Pridobljena sila bi se porabila za pogon valjčnega mlina. O tem odreja kraljevska banska uprava dravske banovine na osnovi odredb § 17., odst. 2.a, zakona o izkoriščanju vodnih sil, v smislu odredb §§ 37. in 38. istega zakona na mestu samem krajevni ogled in razpravo na četrtek 20. oktobra 1938. in po potrebi še na naslednji dan s sestankom komisije na mestu samem ob 8.15 uri dopoldne. Predmetni načrti so od dne prvega razglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave« na vpogled med uradnimi urami pri tehničnem razdelku sre-skega načelstva v Škofji Loki do vključno 22. oktobra 1938. K razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti z opozorilom, da morajo svoje morebitne zahtevke in ugovore glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi sicer veljalo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane naprave ter se bo dovolitev izdala, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov, oziroma se bo odredilo po veljavnih zak. predpisih kar zahtevajo javne koristi. Prav tako se bodo vzele v pretres pismene pripombe, predložene kraljevski banski upravi, odd. II., v Ljubljani najkasneje do 17. oktobra 1938. ali vodji komisije do pričetka razprave. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 13. septembra 1938. ❖ V-No. 6210/2—1938. 2648 3-1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del za gradnjo želozo-hetonskega mostu v Mnrtijaneili v km 0.425 banovinske ceste 1/27 1. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 5. oktobra 1938. ob II. uri dop. v sobi št. 218 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gajeva ul. 5/11. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehn. odd. kralj, banskega uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8/II., soba št. 13. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša din 183.048'48. Predpisana kavcija znaša din 19.000. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani dne 13. septembra 1938. H* V-No. 5846/4-1938. 2617-3-2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zalivanje granitnega tlaka na Masarykovi, Vilharjevi, šmartinski, Itesljevi, Miklošičevi, Gosposvetski, Bleivveisovi in Celovški cesti ter carinskem dvorišču v Ljubljani I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. oktobra 1938. ob 11. uri dop. v sobi št. 23 mest. tehničnega oddelka v Ljubljani, Nabrežje 20. septembra. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v mestnem tehničnem oddelku. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 1,332.424'50. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah tehničnega oddelka banske uprave in mestnega tebničuega oddelka v Ljubljani. Kraljevska banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 9. septembra 1938. V. No. 87/122. * 2583 3—3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za napravo betonske vodilne zgradbe na obmejni Muri pri Cmureku prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 30. sept.mbra 1938. ob 11. uri dop. v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila se dobe med uradnimi urami istotam. ■ Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša din 794.241'55. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine. X Ljubljani dne 7. septembra 1938. Razglasi sodišč in sodnih oblastev III Og 17/38-7. 2670 Uvedba postopka r:a proglasitev mrtvim. P1 a j h Alojz, rojen 24. maja 1890. v Rušah, r. k., samski, delavec, pristojen v Oplotnico, nazadnje stanujoč v Brucku, je odrinil leta 1915. z 8. artilerijskim polkom na gališko fronto. Od leta 1915. dalje ni nobenega glasu več o njem. Ker je potemtakem verjetno, da je imenovani umrl, se uvaja na prošnjo Plajh Jožefe, zasebnice v Oplotnici, postopek v dokaz smrti ter se izdaje poziv, da se do 1. oktobra 1939. poroča o po-grešancu sodišču ali obenem postavljenemu skrbniku, g. Prelogu Mihaelu, viš. pis. oficialu v pok. v Celju. Po preteku tega roka in po sprejemu dokazov se bo odločilo o predlogu. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 1. septembra 1938. * II P 332/38-1. 2669 Oklic. Koprivnik Ivan, zasebnik na Vrhah št. 12, je vložil proti Tamoču Martinu ml. zaradi 1200 din k opr. št. II P 332 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 1. oktobra 1938. o poli devetih pred tem sodiščem v izbi št. 7, razpravna dvorana. Ker bivališče tožene stranke ni znano, se ji postavlja Tamoč Antonija iz Vrh št. 11 za skrbnico, ki jo bo zastopala na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Slovenjem Gradcu, odd. II.. dne 30. avgusta 1938. •j* R I 362/38-2. 2628 Sklep. Nepravdna zadeva Klavs Ane, roj. Markovič, soposestnice v Martinji vasi št. 16, Razdrh Frančiške, soposestnika žene v Martinji vasi št. 16, kot predlagane skrbnice na čin za Razdrha Antona iz Št. Jurija št. 1 in soposestnika v Martinji vasi št. 16, ki je v Kanadi neznanega bivališča, in ki jih zastopa dr. Pehani Beno, javni notar v Višnji gori, radi razdelitve skupnosti zemljišč vi. št. 40 in 41 k. o. Prapreče. Po § 276. o. d. z. se odsotnemu Razdr-hu Antonu, pos. iz Št. Jurija št. 1, sedaj neznanega bivališča, postavi za skrbnika Grden Franc, pos. v Martinji vasi št. 25, ker ni zapustil v okrožju tega sodišča nobenega rednega upravnika svojih poslov, brez tega pa so ogrožene njegove pravice in ovirane pravice drugih udeležencev. Okrajno sodišče v Višnji gori, odd. I., dne 13. septembra 1938. V I 1499/38-10. 2666 Popravek. Dražbeni oklic V I 1499/38, objavljen v prilogi k 69. kosu »Službenega lista« z dne 27. avgusta t. 1. pod tek. št. 2456, se popravlja tako, da se v njem črta pare. št. 29, pare. štev. 178/8 pa popravi na 178/18. Vstavi pa se pare. št. 148 (hiša št. 29). Okrajuo sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 14. septembra 1938. I 256/38-14. 2332 Dražbeni oklic. Dne 20. oktobra 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 12 dražba nepremičnin (stavbišče s hišo št. 2 in dvoriščem p. št. 105 in njivo p. št. 104/3) zemljiška knjiga Bu-košek vi. št. 226. Cenilna vrednost: din 22.325'—. Najmanjši ponudek: din 14.883'32. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Brežicah dne 27. julija 1938. * I 373/38-8. 2341 Dražbeni oklic. Dne 20. oktobra 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 12 dražba nepremičnin (hiša št. 33 z gospodarskim poslopjem, vrt, njive in travniki) zemljiška knjiga Mihalovec vi. št. 54. Cenilna vrednost: din 143.321*25. Vrednost pritekline: din 15.762'—. Najmanjši ponudek: din 95.555'60. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Brežicah dne 29. julija 1938. * 1 2102/37-31. 2532 Dražbeni oklic. Dne 21. oktobra 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Celje vi. št. 14. Cenilna vrednost: din 934.300'—. Vrednost pritekline: din 103.520'—. Najmanjši ponudek: din 800.000'—. Vadi j: din 93.430'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Celju, odd. VI., dne 24. avgusta 1938. «{• I 866/37-39. 2605 Dražbeni oklic. Dne 21. oktobra 1938. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Pongrac vi. št. 163 in 164 ter zemljiška knjiga Zabukovec vi. št. 87. Cenilna vrednost: din 184.904'—. Vrednost pritekline: din 2.000'—. Najmanjši ponudek: din 123.269'33. Vadij: din 18.490'40. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Celju, odd. VI., dne 24. avgusta 1938. * I 472/38-8. 2404 Dražbeni oklic. Dne 21. oktobra 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Predgrad vi. št. 382. Cenilna vrednost: din 22.809'—. Vrednost pritekline: din 33'—. Najmanjši ponudek: din 15.206. Varščina: din 2.280'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Črnomlju, odd. II.,> dne 16. avgusta 1938. •j: I 495/38—5. 2495 Dražbeni oklic. Dne 21. oktobra 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sela vi. št. 560. Cenilna vrednost: din 19.800'—. Najmanjši ponudek: din 13.200'—. Varščina: din 1980'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljal* glede nepremičnin v škodo zdražitelja* ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni »klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kočevju, odd. Hi dne 23. avgusta 1938. I 563/38—7. 2361 Dražbeni oklic. Dne 20. oktobra 1938. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Litija vi. št. 192. Cenilna vrednost: din 84.490'—. Najmanjši ponudek: din 56.327'—. Varščina: din 8.450'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draz-benetn naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ii je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Litiji, odd. II., dne 12. avgusta 1938. I 256/38-8. 2362 Dražbeni oklic. Dne 20. oktobra 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču, v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Moravče vi. št. 512 do polovice. Cenilna vrednost: din 2.801'—. Najmanjši ponudek: din 1.868'—. Varščina: din 280’10. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beriem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega .sodišča. Okrajno sodišče v Litiji, odd. II., dne 11. avgusta 1938. .Va I 68/38. 2526 Dražbeni oklic. Dne 20. oktobra 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Iška vas vi. št. 200 in 386, k. o. Studenec vi. št. 553 in 566 in k. o. Golo vi. št. 159 v 6 skupinah. Cen. vrednost Najm. ponudek Varščiua I. skupina: din 24.150'— 16.100'— 2.415'— II. skupina: din 2.234'— 1.490'— 224'— III. skupina: din o.873'75 3.916'— 588'— IV. skupina: din 11.181*25 7.455'— 1.119'— V. skupina: din 2.413'— 1.609'— 242'— VI. skupina: din 4.675'50 3.117'— 468'— (v gotovini ali vrednostnih papirjih). . Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, 8>cer bi se ne mogle več uveljavljati Blede nepremičnin v škodo zdražitelja, je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega 8°dišča. ^krajno sodišče v Ljubljani, odd. Va., dne 27. avgusta 1938. V I 1330/38-10. 2665 Dražbeni oklic. Dne 21. oktobra 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Stepanja vas vi. št. 129. Cenilna vrednost: din 28.310'—. Najmanjši ponudek: din 18.873'—. Vadij: din 2.831'— v gotovini ali vrednostnih papirjih. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 5. septembra 1938. I 970/38-37. 2553 Dražbeni oklic. Dne 19. o k t o b r a 1938. o p o 1 i d e -vetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin v skupinah: zemljiška knjiga d. o. Dragonja vas vi. št. 53, Mihovci vi. št. 144, Šikole vi. št. 253, Cirkovci vi. št. 179, in sicer v 6 skupinah Cenilna vrednost po skupinah: dinarjev 44.061'— za I., din 16.833'— za II., din 12.363'— za III., din 4.154'40 za IV., din 2.30910 za V., din 2.647'20 za VI. skupino. Vrednost priteklin: din 2.980'— za I. skupino. Najmanjši ponudek: din 29.374’ —za L, din 11.2*2'— za II., din 8.272'— za TIL, din 4.155*— za IV., din 1.540'— za V., din 1.765’— za VI. skupino. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju. odd. IV., dne 25. avgusta 1938. I 2100/37-34. * 2566 Dražbeni oklic. Dne 19. o k t o b r a 1938. o p o 1 i desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Podlož vi. št. 320. Cenilna vrednost: din 61.038'50. Vrednost priteklin: din 2.650'— . Najmanjši ponudek: din 30.519'25. Vadij: din 6.105'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 29. avgusta 1938. I 266/38—9. 2653 Dražbeni oklic. Dne 19. oktobra 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Brezje vi. št. 48, 59. Cenilna vrednost: din 12.588'—. Vrednost pritekline: din 150'—. Najmanjši ponudek: din 8.492'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče .v Sevnici dne 20. avgusta 1938. I 285/38-8. * 2575 Dražbeni oklic. Dne 21. oktobra 1938. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Stara Loka vi. št. 125. Cenilna vrednost: din 8.305'—. Najmanjši ponudek: din 5.453'32. Vadij: din 830'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Škofji Loki dne 26. avgusta 1938. I 54/38-14. 2572 Dražbeni oklic. Dne 21. oktobra 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Zali log vi. št. 22, 143, 159 in 36. Cenilna vrednost: din 186.367'—. Vrednost pritekline: din 5.210'—. Najmanjši ponudek: din 127.717'97. Vadij: din 19.157'70. Dražba se vrši jk> skupinah, glede vi. št. 36 tudi po parcelah. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski tega sodišča Okrajno sodišče v Škofji Loki dne 7. septembra 1938. $ I 134/38—7. 2574 Dražbeni oklic. Dne 19. oktobra 1938. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Videm vi. št. 88, 164 in 181 ter Vsi-inka vi. št. 118 k. o. Videm. Cenilna vrednost: din 30.116'70. Vrednost pritekline: din 550'—. Najmanjši ponudek: din 20.100'—. Varščina: din 3.100'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Vel. Laščah dne 4. septembra 1938. [Vpisi v trgovinski register. Vpisali sla se nastopni firmi: 927. Sedež' Ljubljana, Pred škofijo 13. Dan vpisa- 26. avgusta 1938. Besedilo: Jeločnik & Simončič, Nova manufaktura »Pred Šenklavžem«. Obratni predmet: Manufakturna trgovina na drobno. Družbena oblika: Javna trgovska družba od 22. avgusta 1938. Družbeniki: Jeločnik Avgust, trg. poslovodja, Jegličeva 10/VII; Simončič Ludvik, trg. nameščenec, Verovškova ulica 19, oba v Ljubljani. Za namestovanje upravičen: Tvrdko zastopata oba družbenika, ki podpisujeta kolektivno, in sicer na ta način, da postavljata oba svoj podpis pod napisano firmo. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. avgusta 1938. Fi 55/38-2 — Rg A VII 239/1. •J* 928. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 2. septembra 1938. Besedilo: Torpedo, trgovina s pisalnimi stroji, družba z o. z. Obratni predmet: Nakup, prodaja in popravljanje pisarniških strojev in aparatov ter trgovina z vsakovrstnimi pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. Družbena pogodba z dne 27. avgusta 1938. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Visokost osnovne glavnice: din 200.000. Na to vplačani zneski v gotovini: din 200.000'—. Poslovodje: Matelič Alojzij, trgovec v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 18. Za namestovanje upravičen: Vsak poslovodja zastopa družbo samostojno in podpisuje zanjo na ta način, da od kogar koli napisanemu, natisnjenemu ali s pečatom odtisnjenemu besedilu tvrdke pristavi svoj podpis. Če se imenuje prokurist, zastopa tudi ta tvrdko samostojno in podpisuje zanjo samostojno, vselej pa s pristavkom p. p. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 2. septembra 1938. Fi 56/38 - Rg C .V 230/1. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 929. Sedež: Boh. Bistrica. Dan vpisa: 2. septembra 1938. Besedilo: »Triglav-Auto« družba z o. z. Izbrišeta se poslovodji Mavrič Franc in Rozman Jakob, vpišeta pa se poslovodji Heinrihar Rafko, pos. in trg. z lesom v Boh. Bistrici št. 121, in Arh Jakob, pos. v Boh. Bistrici št. 74. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 2. septembra 1938, Rg C IV 279/6. * 930. Sedež: Cerknica. Dan vpisa: 22. avgusta 1938. Besedilo: Franc Serko in sin, poprej Adolf Obreza. Zaradi polnoletnosti se izbriše označba nedoletnosti imetnika tvrdke Serka Danijela, trgovca v Cerknici št. 91, ter se ob enem izbriše označba, da zastopa tvrdko kot imetnikova mati in varuhinja Serko Dana v Cerknici št. 91. Imetnik tvrdke Serko Danijel, trgovec v Cerknici št. 91, bo odslej podpisoval tvrdko tako, da bo pod tvrdkino besedilo postavil svoj tvrdkin podpis. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. avgusta 1938. Rg A II 53/13. * 931. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 2. septembra 1938. Besedilo: »Avtoniontaža« d. d. v Ljubljani. Vpiše se kooptirani upravni svetnik Graner Hinko, industrialec v Čakovcu. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 2. septembra 1938. Rg B III 121/5. * 932. Sedež: Ljubljana, , Dan vpisa: 2. septembra 1938. Besedilo: Delniška družba pivovarne »Union« v Ljubljani. Izbriše se upravni svetnik Kosler Peter, vpiše pa se upravni svetnik Kosler Oskar, graščak v Ortneku na Dol. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 2. septembra 1938. Rg B I 34/46. * 933. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 22. avgusta 1938. Besedilo: Theresia Rger. Obratni predmet: Manufaktur- und Posamentriewarenhandlung. Besedilo firme odslej: T. Egcr. Sedež: Ljubljana. Obrat: Modna trgovina. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. avgusta 1938. Rg A 11 58/7. 934. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 22. avgusta 1938. Besedilo: Narodna tiskurna d. d. Izbrišejo se člani upravnega odbora Žerjav Alfonz, Ribnikar Adolf in dr. Rape Stane, vpišeta pa se na novo izvoljena člana upravnega odbora Žerjav Borut, zasebnik v Ljubljani, in Reisner Josip, ravnatelj srednje tehnične šole v pok., v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dno 22. avgusta 1938. B I 71/21. * 935. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 22. avgusta 1938. Besedilo: Splošno jugoslovansko bančno društvo d. d., podružnica v Ljubljani. Poočiti se izprememba rodbinskega imena prokurista in namestnika šefa filiale (podravnatelja) Griinvvalda Lea v Gordan Leo. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. avgusta 1938. B III 60/13. * 936. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 2. septembra 1938. Besedilo: Trboveljska preinogokopna družba. Izbriše se zaradi smrti upravni svetnik Henry Laporte. Vpiše se upravni svetnik Avsenek Ivan v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, , odd. III., dne 2. septembra 193S. Rg B II 163/35. * 937. Sedež: .Majšperk. Dan vpisa: 7. septembra 1938. Besedilo: Tovarna strojil, družba & omejeno zavezo v Majšperku. Družbina pogodba z dne 12. februarja 1938., opr. št. 5684, se je spremenila z notarsko posvedočbo /, dne 29. avgusta 1938., opr. št. 5742, v členu »dvanajstič«. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 7. septembra 1938. Rg C III 15/3. * 938. Sedež: Majšperk. Dan vpisa: 7. septembra 1938. Besedilo: »Vunateks«, industrija v<”‘ nenih tkanin, družba z omejeno zavezo v Majšperku. Družbina pogodba z dne 10. septen1' bra 1936., št. 710/36, se je spremenil*1 z notarsko posvedočbo z dne 29. avgust8 1938., št. 5743 v točki »enajstič« (§ Okrožno kot trg, sodišče v Mariboru, odd. III., dne 7. septembra 1938. Rg C III 5/3. 939. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 7. septembra 1938. Besedilo: Mariborska tovarna svile, družba z omejeno zavezo. Družbina pogodba z dne 4. oktobra 1933., št. 5041, se je spremenila z notarskim aktom z dne 9. avgusta 1938., opr. št. 5734, v členih 4. in 5. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. 111., dne 7. septembra 1938. Ilg C II 101/15. * 940. Sedež: Ptuj. Dan vpisa: 1. septembra 1938. Besedilo: Šampanjske kleti Franc Čuček & Cie (prej W. Hintze). Sedež odslej: Orešje št. 20 pri Ptuju. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 1. septembra 1938. Kg A II 78/10. * 941. Sedež: Ruše. Dan vpisa: 1. septembra 1938. Besedilo: Tvorniea za dušik d. d. Ruše. Izbrišejo se člani upravnega sveta: dr. Bohinjec Josip, dr. Slokar Ivan, dr. Spitzer Šandor, in Kubie Artur. Vpišeta pa se novoizvoljena člana Upravnega sveta s pravico podpisovanja po družbenih pravilih: dr. Žitko Stanko, odvetnik v Ljubljani in Avsenek Ivan, industrialec v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 1. septembra 1938. Rg B II 15/15. Izbrisale so se nastopne firme: 942. Uradni izbrisi: Hanlto Petrič, trgovina z mešanim blagom In žganjem v Radovljici. Ker že nad 10 let ne posluje. (Rg AII2/4.) Jos. Pcrhanz, poslovalna pisarna v Ljubljani. Ker že nad 10 let ne posluje. (Posam IX 268/10.) Ivo Premeri, trgovina z mešanim blagom v Ljubljani. Ker že nad 10 let ne obratuje. (Rg A Ul 66/4.) Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. avgustu 1938. Uradni izbrisi: Ivan Paternost, trgovina z živino v Pod-®erkvi, lastnik Ivan Paternost v Podcerkvl 25. , Ker že nad 10 let ne obratuje. (Rg A VL 31/5.) Rozalija Podkrajšek, trgovina z drobna-r‘j° ln suhimi rožami v Ljubljani. „ Ker že več let ne obratuje. (Posam I 308'3.) ljahVan Potokar’ Izdelovanje opeke v Radom- Ker že nad 10 let ne obratuje. (Rg A 1 74/2.) * ^krožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. II L, dne 2(j. avgusta 1938. 944. Sedež: Borovnica. Dan izbrisa: 26. avgusta 1938. Besedilo: Anton Kobi. Obratni predmet: Lesna trgovina in industrija. Zaradi opustitve obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. avgusta 1938. Kg A VII 20/2. * 915. Sedež: Ljubljana. Dan izbrisa: 26. avgusta 1938. Besedilo: Ciuha & Jesih. Obratni predmet: Trgovina z manufakturo. Zaradi opustitve obrala. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. avgusta 1938. Kg A II 5/7. * 946. Sedež: Ljubljana. Dan izbrisa: 22. avgusta 1938. Besedilo: F. Nerinia. Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom. Zaradi opustitve obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. avgusta 1938. Rg A IV 10/7. * 947. Sedež: Ljubljana, Dan izbrisa: 22. avgusta 1938. Besedilo: Ivan Perdan nasledniki. Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom. Zaradi opustitve obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. avgusta 1938. Kg A 1 94/11. * 948. Sedež: Ljubljana. Dan izbrisa: 22. avgusta 1938. Besedilo: Franc Petan. Obratni predmet: Trgovska agentura komisijska trgovina. Zaradi opustitve obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. ITI., dne 22. avgusta 1938. Rg A IIT 230/2. * 949. Sedež: Ljubljana-Mostc. Dan izbrisa: 26. avgusta 1938. Besedilo: »Kovina« Bidover-Lesar. Obratni predmet: Trgovina z «elez-nino in mešanim blagom. Zaradi razdružitve družbe. Okrožno kot odarsko in gospodinjske potrebščin® in obrtne izdelke vsake vrste, zlasti knjige in pisarniške potrebščine ali ji*11 nabavo posredovati; 2. nabavljati si za dosego tega nam®' na potrebne stavbe in inventar. Zadružna pogodba z dne 30. 1938. Zadruga je ustanovljena za ned ločen čas. Poslovni delež znaša din 1000'— in se mora plačati ob pristopu ali v obrokih, Vendar najkasneje v enem letu. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njegovim enkratnim zneskom. Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, po potrebi pa jih sme objavljati še na drug način. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani. Upravni odbor sestoji iz 9 zadružnikov. Člani upravnega odbora so: 1. Fr. Finžgar, župnik v p. v Ljubljani, predsednik, 2. dr. Mirko Božič, ravnatelj Hranilnice dravske banovine v Ljubljani, podpredsednik, 3. dr. Joža Basaj. ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani, odbornik, 4. dr. Ivan Grafenauer, gimn. profesor v Ljubljani, odbornik, 5. Silvo Kranjc, gimn. profesor v Ljubljani, odbornik, 6. Ignacij Zaplotnik, katehet v Ljubljani, odbornik, 7. dr. Alojzij Zaplotnik, stolni kanonik v Ljubljani, odbornik, 8. dr. Stanislav Žitko, odvetnik v Ljubljani, odbornik, 9. Cvetko Božič, ravnatelj gozdnega ravnateljstva v Ljubljani. Pravico zastopati zadrugo ima: upravni odbor ali tisti, ki ga pooblasti upravni odbor. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta dva člana upravnega odbora ali Po en član upravnega odbora in en pooblaščen uradnik, ki ga po predhodni načelni odločbi skupščine za to pooblasti Upravni odbor, in sicer tako, da se lastnoročno podpišeta pod napisano ali natisnjeno ali s pečatilom odtisnjeno besedilo firme. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. avgusta 1938. Fi 48/38-3. — Zadr. XI 237/1. Konkurzni razglasi ®58. 26G4 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini ležeče pušči n e po pok. Mayer Ivani, učite-*Jici v pok. iz Stožic št. 91, ki jo zastopa skrbnik Koman Ivan, posestnik v Mali Vi>si 46. Konkurzni sodnik: dr. Vračko Edvard, 8°dtiik okrožnega sodišča v Ljubljani. Upravnik mase: dr. Sajovic Jos. st., ftciv. v Ljubljani. Oglasitveni rok do 8. oktobra 1938. na fožno sodišče v Ljubljani. Ugotovitveni narok pri podpisanem .°dišču dne 14. oktobra 1938. ob 11. uri j! s°bi št. 134. *rožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. septembra 1938. St U/38-2. 959. 2629 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Hohnjeca Milana, trgovca v Vojniku. Poravnalni sodnik: Kraut Vladimir, sodnik okrožnega sodišča v Celju. Poravnalni upravnik: dr. Hrašovec Milko, odvetnik v Celju. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 2, dne 12. oktobra 1938. ob 9. uri. Rok za oglasitev do 7. oktobra 1938. pri okrožnem sodišču v Celju. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 13. septembra 1938. Por 13/38—2. 9(10. 2642 Potrditev poravnave izven konkurza. Poravnalna stvar: Kopušar Martin, trgovec v Celju. Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenil s svojimi upniki dolžnik Kopušar Martin dne 2. septembra 1938. pri tem sodišču in ki določa, da se poravnajo prednostne terjatve in terjatve, v katere poravnava ne posega, v celoti, ostali upniki pa dobijo 40"/oiio kvoto, plačljivo v 10 enakih mesečnih obrokih, od katerih zapade prvi obrok 60 dni po pravnomočni potrditvi poravnave. K tej poravnavi pristopa kot poroki-nja s posledicami § 60. por. zak. Ažman Kristina, soproga profesorja in posestnica v Celju. Zrinjskega ulica 4. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 13. septembra 1938. Por 10/38—45. Razglasi raznih uradov in oblastev T. No. 1099/602-1938. 2631 3-1 Razglas o licitaciji. Tehnični razdelek sreskega načelstva v Mariboru-levi breg razpisuje za gradnjo sodobnega cestišča od malih kock na državni cesti št. 50 od km 138.040— 141.763 (Maribor—Pesnica) II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 11. oktobra 1938. ob 11. uri dop. v prostorih tehničnega razdelka v Mariboru. — Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tem razdelku. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša din 4,588.243*40. Kavcija v znesku din 280.000'— se polaga pri davčni upravi v Mariboru za okolico do 10. ure dopoldne na dan licitacije. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasnih deskah tehničnega oddelka in tehničnih razdelkov. Tehnični razdelek sreskega načelstva v Mariboru dne 12. septembra 1938. Narodna banka 2634 kraljevine Jugoslavije Stanje 8. septembra 1938. Aktiva. dinarjev Podloga ... 1.84o,287.962'69 (+ 865.397-91) Devize, ki niso v podlogi 394,385.348-99(4- 3,493.843-37) Kovani novec 395,627.981-50 (— 5,743.343-50) Posojila . . 1.618,243.206-63 (+25,214.210-50) Vrednostni papirji ... 209,810.562-10(— 664.000-—) Prejšnji predjetni državi ... 1.642,470.570-56 (+- 16.312'13) Začasni predjemi gl. drž. blagajni 600,000.000-— Vrednosti rezervo. fonda 186,180.356-79 (+ 600.300-52) Vrednosti ostalih fondov ........... 13,900.585-18 (—11,050.000-—) Nepremičnine ........... 194,999.962-98 (+ 2,396.074'79) Razna aktiva 2.162,225.231-69 (+ 7,080.011-64) 9.263.131.759-11 Pasiva. dinarjev Kapital . . . 180,000.000-— Rezervni fond .... 220,392.25330 Ostali fondi . 36,366.690-51 Novčanice v obtoku . . 6.282,068.900-—(+ 35,840.100-—) Obveze na pokaz 2.202,588.081-26 (— 12,480.331-04) Obveze z rokom .... 50,000.000"— Razna pasiva 291,715.93404 (- 1,144.901-60) 9.263.131.759-11 Obtok in obveze .... 8.484,656.981-26 Celotno k ritje .... 27"94 70 Kritje v zlatu .... 27’68 c/. Obrestna mera: po eskomptu....................• . • ■ 5% po zastavah: na zlato in varante ••••••• 5% na vrednostne papirje • • • a . • 6% II. št. 43.416/1938. 2663 2—1 Oklic. Tvrdka Motormetan, k. d., namerava prenesti skladišče za zemeljski plin iz Žibertove ulice št. 7, dvorišče v zgradbo na parcelo št. 99/1 k. o. Spodnja šiška ali pa v klet gospodarskega poslopja na parceli št. 98 k. o. Spodnja Šiška. Mestno poglavarstvo odreja na osnovi S§ 107., 108. in 109. obrtnega zakona komisijsko obravnavo na dan 29. septembra 1938. ob 9. uri dop. na mestu samem. Interesenti se vabijo, da se razprave udeleže oz. da vlože svoje ugovore pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani pismeno ali ustno na razpravnem naroku samem. Mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 10. septembra 1938. No. 725/38. 2658 Razpis. Občina 1’išece, srez brežiški, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: štirji razredi srednje ali njej enake strokovne šole z završ-nim izpitom, ter potrebna praksa v tej službi. Varščina: din 5.000'—. Mesečna plača din 500'— po odobrenem statutu, brez vseh drugih dajatev v naturi (naravi). Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa pri podpisani občini. Uprava občine Pišece dne 14. septembra 1938. Št. * Razpis. 2637 Občina Zg. Tuhinj, srez kamniški, razpisuje pogodbeno mesto občinskega delovodje. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 15 dni po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tukajšnji občini. Uprava občine Zg. Tuhinj dne 10. septembra 1938. Štev. 338/38. 2647 Oglas licitacije. Licitacija zastavljenih predmetov bo dne 6. in 12. oktobra t. I. od 15. ure dalje na Poljanski cesti št. 15. Mestna zastavljalnica v Ljubljani dne 13. septembra 1938, * Štev. 2977/E—Jel. 2650 Razpis. Mestna elektrarna ljubljanska razpisuje dobavo 2.685 komadov raznih žarnic za javno razsvetljavo. Ponudnik dobi potrebna pojasnila med uradnimi urami pri ravnateljstvu mestne elektrarne, Krekov trg 10/11. Ponudbe je vložiti v zaprtem ovoju z napisom: »Ponudba za žarnice za javno razsvetljavo« do 3. oktobra 1938. Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske dne 15. septembra 1938. Razne objave 2646 Vabilo na redni letni občni zbor, Tovarne sukna »Tekstilana« d. d. v Kočevju, ki bo dne 3. oktobra 1938. ob 11. uri dopoldne v posvetovalnici Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1937. in predložitev bilance ter računa izgube in dobička per 31. decembra 1937. 2. Poročilo revizorjev o pregledu poslovanja in bilance za poslovno leto 1937. 3. Sklepanje o odobritvi zaključnih računov za poslovno leto 1937. in o podelitvi razrešnice upravnemu svetu. 4. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička za poslovno leto 1937. 5. Volitev dveh revizorjev in enega namestnika. 6. Slučajnosti. Glasovaino pravico na občnem zboru ima vsak delničar, ki vsaj 6 dni pred zborovanjem položi pri blagajni Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani, najmanj 10 delnic, ki upravičujejo na občnem zboru do enega glasu. Kočevje dne 14. septembra 1938. Upravni svet. * 2540-3-3 Poziv upnikom. Vodovodno društvo v Škofji Loki, re-gistrovana zadruga z neomejeno zavezo, je na občnem zboru z dne 15. julija 1938. spremenila neomejeno zavezo v omejeno jamstvo s petkratnim zneskom vpisanih deležev in poziva vse svoje upnike, da prijavijo v roku treh mesecev, to je do 31. decembra 1938. svoje terjatve načelstvu zadruge. Upnikom, ki bi ne privolili v to spremembo pravil, bo zadruga na njihovo zahtevo izplačala vse terjatve, ki obstoje na dan tretje objave tega poziva. Načelstvo. * 2539-3-3 Poziv upnikom. »Zadruga za izvoz jajc v Št.Jurju ob južni železnici, registrovana zadruga z omejeno zavezo« je po odloku ministrstva za kmetijstvo z dne 29. januarja 1938., št. 33.112/V/37, prešla v izvenste-čajno likvidacijo. Likvidacija je bila poverjena »Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani«, za vr-šitev likvidacijskih poslov pa je bil pooblaščen Alojzij Bajec, tajnik Kmetske posojilnice v Celju. Upniki zadruge se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve po stanju 8. maja 1938. v roku treh mesecev ua naslov podpisanega likvidatorja. Celje dne 30. avgusta 1938.. Alojzij Bajec, tajnik Kmetske posojilnice v Celju, likvidator. * 'f 2644 Objava. Izgubil sem letno izpričevalo tretjega razreda drž. realne gimnazije v Celju iz 1. 1937./38. in ga proglašam za neveljavno. Aubreht Jože s. r., Žalec 138. 2668 Objava. Izgubil sena izpričevalo I.b razreda višje narodne šole Andreja Praprotnika v Ljubljani (na Ledini) za let® 1934./35., kat. št. 2, in ga proglašam za neveljavno. Dečman Franc s. r. * Objava. 2635 Podpisani sem izgubil odhodno izpričevalo elektrotehniške delovodske šole na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, letnika 1925.,* in proglašam listino za neveljavno. Dobnikar Ivan s. r. * 2649 Objava. Izgubili sva vozni izkaznici na ime Ema Lirzer, št. 45/1938, in Josipina Lir-zer, št. 46/1938, izdani v Mariboru, kakor tudi prometno knjižico na ime Em® Lirzer, reg. št. 2—2847, Gornji Boč-Sel-niea. Proglašava jih za neveljavne. Lirzer Josipina s. r., Lirzer Ema s. r., Maribor, Cvetlična ul. 36. * Objava. 2660 Izgubil se je orožni list na ime Murko Anton, gostilničar v Pobrežju, št. 9489/2) izdan 28. julija 1932. od sreskega načelstva Maribor-desni breg. Proglašam ga za neveljavnega. Murko Anton s. r* Pobrežje. * Objava. 2661 Izgubil sem orožni list, izdan od sreskega načelstva v Slov. Konjicah pod št. 471/V, ki ga s tem proglašam za neveljavnega. Pec Ferdo s. r., Loče pri Poljčanah* * Objava. 2645 Tzgubiln sem odpustnico dekl. ljudsko šole v Mariboru z dne 8. julija 1909. jo proglašam za neveljavno. Teni Katarina s. r’ * 2656 Objava. Izgubila se je prometna knjižica tovorni avtomobil Mercedes-Benc, e'1' denčna številka 2-1125/38 in voznis*^ izkaznica na ime Herber Emil, ter se • tem proglašata ta dva dokumenta z neveljavna in brezpredmetna. Dioničko društvo za promet kovina111*1 Zugmayer i Gruber Slov. Bistrica. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani, puvfl ha zalaga liskama Merkur i Ljubljani, njen predstavnik: Q. Mikalek x Ljubljani,-