Listek. Maron, mladi spoznovalee z Libanona. (Povest. — Prevel A. J.) (Konec.) 7. NepričakovanareSitev. Maron moli v smrtnem strahu in zapre oči. Druzi pa vpijejo nanj, naj hitro pristopi k turški veri, drugače takoj usmrtijo mater, sestro in njega. Pa v tem groznem trenutku se naenkrat zasliši iz daljave klic: «Stojte! Stojte!* — Druzi začudeni pogledajo, odkod bi prihajal ta klic. Tudi Maron odpre upaje oči. Od mesteca prijezdi krdelce oboroženih Druzov, njim na čelu kneginja z vihrajočim pajčolanom. Kneginja |e opazovala iz svoje palače, kako so Turki obkolili in izropali kristjane, in je mislila, da jih bodo zato tudi varovali. A videti mora, kako Turki izroče Maronite divjim Druzom, ki z groznim krikom planejo na uboge ubežnike. Meči in bodala se lesketajo v solncu in jok in stok umirajočih napolnjuje daleč okrog okolico. Pri tem prizoru se omehči kneginji srce in notranji glas ji pravi: <Naglo na morišče, da reSiš tiste, ki so tebe reSili! Hiti, drugače prideš prepozno!» Druzinja zdaj takoj skliče svoje služab- nike in jim zapove, se oborožiti in konje osedlati. Ko se to zgodi, skoči na konja in jezdi svojim služabnikom na čelu. In vsi so že od daleč na ves glas vpili in klicali morečim Druzom, naj počakajo. In res, prišla je še ravno o pravem času, da reSi udovo in otroke. Krvoželjni Druzi ostrmijo pri nepričakovanem prihodu nepoznanih jezdecev in izpustijo svoje žrtve ter pričakujejo, kai se bode zdaj zgodilo, ko pridirjajo do njih kneginja in njeni služabniki na sopihajočih konjih. In v bližini še enkrat glasno zakliče bojevnikom svojega rodu: <Ne dotaknite se kristjanov, ki še živijo, drugače bodete občutili mojo jezo!» Druzi ubogajo in se spodtljivo umaknejo pred svojo kneginjo, ki se obrne proti njim rekoč: <Ali se ne sramujete moriti slabih žen in otrok?» «Kneginja,» odgovori star Druz, «nam se je tako zapovedalo.« «Kdo vam je to zapovedal?* naglo vpraSa kneginja. •Turški paša,» se je glasil odgovor. • Sramota! sramota je to izdajstvo za Turke, ki so kristjanom obljubili, da jih bodo varovali! Zdaj pa so jih sramotno izdali!» Tako govori plemenita kneginja v opravičeni jezi. Na to nadaljuje: «V imenu svojega moža, vašega kneza, vam strogo prepovem, tem preostalim ženam in mladenčetn kaj žalega storiti. Ti so mi rešili življenje, zato je vaSa dolžnost, da tudi njim ohranite življenje. Ti so pod mojim varstvom.» Druzi si ne upajo ugovarjati ter se umaknejo, da popolnoma oplenijo in oropajo mrliče. Kneginja pa zapove služabnikom s svojih konjev stopiti in udovo in njene otroke na konie posaditi ter pripeljati v svojo palačo. Ko Maron spozna, da so res vsi rešeni in se jim ni treba ničesar več bati, pade poleg svoje stare matere na kolena, jo prime za roko in jo poljubi govoreč: «Mati! mati! Hvala Bogu, da si rešena!» Tudi Judita in Ali sta bila globoko ganjena ter sta hvalila Boga za nepričakovano rešitev. Udova pa objame svojega sina in jokaje se od veselja reče: <Maron, moj ljubi sin, jaz Boga bolj hvalim za t\st>jo srčnost v tej največji skuSnjavi, ko bi bil moral gledati naSo smrt. kakor za naSo rešitev.» Zdaj prijezdi kneginja čisto blizu naših ubežnikov in reče sočutno: «Ne bojte se, temveč sledite mojim služabnikom, ki vas bodo pripeljali v mojo hiSo. Tam ste popolnoma varni.> Udova se prisrčno zahvali plemeniti kneginji. Nato vstane z Maronovo pomočjo, da bi šla v mesto nazaj. A bila je preslaba, tako da so jo morali služabniki nesti. Ko Maron srčno stopa za svojo materjo skoz trume divjih Druzov, ga ti krvoločni pagani močno občudujejo govoreči med seboj: «To je res srčen mladenič, škoda, da je krSčanski pes, prav res.» Ko pridejo v knežjo hišo, jim kneginja da nekaj okrepčave. Potem jim odkaže sama nekatere sobe za stanovanje rekoč: <Ljubi prijatelji in reSitelji mojega otroka, zdaj morate nekaj dni ostati pri raeni, dokler Druzi ne odidejo. Potem vas pa bodem dala varno zapeljati v vašo domovino.> A Druzi še dolgo niso odšli. Zelo je pa bolelo udovo in njene otroke, ko so videli iz knežje hiSe, kako so divji Druzi požgali nad sto krščanskih hiš in neusmiljeno tnorili po ulicah Maronite. Mnogo majhnih kršCanskih otrok so celo pometali v ogenj, kjer so urarli strašne smrti. Tudi kneginji so presedale take grozovitosti. Zato reče udovi: «Jaz globoko obžalujem strašno osodo kristjanov.* <Kneginja,> odgovori udova, «teh kristjanov ni treba toliko pomilovati, ker gredo po kratkem trpljenju in smrtnem boju v nebeško veselje. Obžalujem pa morilce, ker bodo po smrti goreli v večnem ognju, ako se ne spokorijo.* Po teh besedah krščanske žene je Druzinja postala zelo resna, kajti njen mož in njen brat sta tudi bila med morilci. Naslednje dni je prišla pogosto h krščanski udovi, ki ji je morala razlagati krščanske verske resnice. Božje resnice naše sv. vere so jo zelo ganile in nekega dne reče: <VaSa vera je zelo lepa in tolažljiva. Pa jaz se bojim postati kristjanka, kajti moj mož bi me gotovo zapodil ali še celo umoril.> Na to pokaže vdova na Alija in pravi: «Glejte, kneginja, ta mladenič je bil poprej mohamedan. A spoznal je Iepoto in resnico krSčanske vere in je zapustil očeta in dom ter je postal kristjan.» | Začudeno pogleda kneginja mladega Alija in vpraša: «Vi ste poprej bili Turek? Povejte mi odkritosrčno, kaj vas je osrčilo in nagibalo, da ste vse zapustili ter se podali v smrtno nevarnost?« <Draga kneginja,» odgovori Ali skromno, < Jezus Kristus, Sin Božji in OdreSenik vseh Ijudi je rekel: Kdor koli bodefmene spoznal pred ljudmi, njega bodem tudi jaz spoznal pred nebeškim očetom; kdor pa mene zataji pred Ijudmi, ga bodem tudi jaz zatajil pred svojira o^etora, ki je v nebesih. Te besede Kristusove so mi dale moč, da sem sledil svojemu prepričanju in postal kristjan. In jaz bodem goreče prosil Boga, da tudi Vam da to moč in milost.» Kneginja pa je žalostno zraajala z glavo in ni več govorila o krščanski veri. Čez nekaj dni, ko v Deir el Kamaru ni bilo možno več nobenega kristjana umoriti, zapuste tudi Druzi razrušeno mesto. In kneginja vpraša zdaj udovo: «V katero mesto vas naj dam zdaj ko je mirneje, poslati?* «Dobra gospa,» odgovori udova, mi se nočemo več vrniti na svoj dom, kajti naSa hiSa je razdejana in vse naSe premoženje poropano. Spravi nas v mestece Aleksandret ob morju, kjer je mnogo kristjanov in kjer bodemo varni.» Kneginia ji izpolni prošnjo. Udovo in njena otroka, pa tudi Alija obdari bogato z obleko, denarjem in drugitni rečmi ter jim da za vodnika zanesljivega Druza izmed svojih služabnikov. Pri slovesu še objame krščansko udovo in Judito, Maronu in Aliju pa da roko rekoč: <Molite za mene, za mojega otroka \n mojega moža, da ne pridemo v večni plamen peklenski.» Udova in otroci ji to obljubijo in se prisrčno zahvalijo za varstvo in darove ter odrinejo po skrivnib potih v Aleksandreto, kamor pridejo čez nekaj dni. V mestecu si najmejo majhno hiSico ob morju, od koder so imeli krasen razgled na široko morje in na snežene hribe libanonske. Judita in njena mati ste si služile svoj kruh s šivanjem in vezenjem. Maron in Ali sta si pa kupila osla ter sta nosila pitno vodo iz bližnjih hribov v mesto. Tako so živeli vsi mirno in zadovoljno. Spominjali so se mnogokrat prestanih nevarnosti in trpljenja, a pozabili tudi niso dobre kneginje, ki jim je rešila življenje. — Molili so za njo in njenega otroka, da bi se jih Bog usmilil in jih reSil večne smrti. Tako so živeli nekaj let v molitvi in delu, ne da bi se zgodilo kaj posebnega, dokler Bog ni poslal Maronu in Juditi nove žalosti. Zboli jima namreč draga mati in postaja vkljub vsem zdravilom vedno slabejša. Zdravniki ji niso vedeli pomagati. Zato ji priskrbijo dobri, pridni in krščanski otroci duSnega zdravnika, katoliškega duhovnika. Ko pobožna udova prejme božjega Zveličarja, se popolnoma uda v božjo voljo. Blagoslovi Se Marona in Judito ter jih navduSeno opominja in prosi, naj zvesta ostaneta sv. veri do smrti, ker potem se bodo v kratkem zopet videli v nebesih, kjer bodo združeni na veke. Nato mirno zaspi v Gospodu. Maron in Judita sta se sicer jokala na grobu dobre matere, pa ozrla sta se proti nebesom in se pomirila ter obljubila, da bodeta izpolnovala opomin svoje umirajoče, nepozabljive matere.