Orel
Nad skladom sivih skal                       ni meriti ti sračnih tlalj;
si sam gospodoval                                 za kapljo kaplja ti odteka
in meril s perutjo mogolno si zrak,     krvi — in kje našel bi leka? . , .
ntoj orel ponosni, kraljevi orjak!
Na njih zdaj tožen zreš po svetu.        Prepad tvoj grob,
ki se ošivlja v novgm cvetu;                a svon sa PokoP
perut mogocna krvavi                           bo strel žareČik siltti jek,
ne tuje, lastne ti krvi.                           potokov pogorskih šutmči tek.
Po slati svobodi srce krepeni,               A tošbe ni! . . .
ki zgrinja za tabo se v prešle dni\      MolČi, ponosno trpi
le želje nosijo te v svet,                        na skalnem robn kralj sntrtno ranjen,
ah, v svet, s svobodo zlato odet.           od strele lovčeve ukanjen;
Le želje nosijo te v življenje,                saj: kar si Čas na svetu vstvari,
med brate nosi te hrepenenje —            v plen smrti zopet kdaj podari.
in tja ne moreš orel — kralj,                                                       Andrej Rape  .