jm 200. (Posamezna številka 8 vinjev.) IT Trmi, ¥ soboto, 21. julija 1917 Lataih XUI. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv i-ranfiSka AsifikeM St 20, L uadstr. — V* II nedeljsko !**•!• ai esto Ma « • • • • • • fM aa pol lds..........................• Mi Posamezne Številke .hdmosli' so predajajo po ti vinarju^ zastarele ftevi!:.c po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirekcstl ene koloa^ Cene: Oglasi trgovcev fn obrtnikov.....mm po 10 viti- Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 80 yin. Oglasi v tekslu lista do pet vrst........K SOt-J vsaka nadalje vrsta.........• • . . 2,« «•< Mali Oglasi po 4 vinarje beseda* najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in se ratni oddelek .Edinosti*. Naročnin^ In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. P'aJuje se izključno la upravi .Edinosti4 — Plača in toži se v Tistu. Uprava in inseratal oddelek se nshajata v ulici Sv. FrančiJk* AaiSkega It 20. — PoJtnohranUnični račun it. >41.652. Z Dunaja. (Od našega posebnega poročevalca). 19. i u 1 i j a 1917. Posvetovanja Oveh predsednikov bosansko - hercegovskega Sai>ora dr. Suna-riča in dr. Dimoviča z Jugoslovanskim klubom je vzbudilo v poiitiSkih krogih m tudi v javnosti izrecno pozornost. Dunajsko. budar,peštansko ki drugo časopisje dokazuje svetu nehote, da se tu pokladaio t-melji velikim politiikim dogmom na Jugu države in na Balkanu. Nočem ppta-ievaii da bi take slutnje ne imele mkakc realne podlage. — Državnopravna izdava. Jugoslovanskega kluba v seji 30. maja m akcija za obnovitev ustavnega življenja v Bosni m Hercegovini — vse to daje dovolj povoda za razmišljanja in ugibanja. V nekaterih listih (zlasti »Zert«) se pa odkrito Tiajnigava, da je za nas posebno važno to dejstvo, da se vrše takt m enak! dogovori na Dunaju in v — Jugoslovanskem kiubu, ki bi no£el biti za bodočnost vele važen posredovalec med nami in med balkanskimi narodi. Tu je prikrita nekaka ost proti Madjarom, ki se bodo pač morali počasi privaditi misli, da se urede razmere tam doli sporazumno z nami — ali orez ni\'n tako se počasi in počasi izkri®talizu-jc ves obseg jugoslovanskega vprašanja, da bomo lažje in brez ozira na desno in levo govorili o tem, kaj spada skupaj m kako dr-leč segajo naše upravičene težnje. Pod vtisom označenih — obzlrov so naši bratie v Banovira, ki se ne upaio prav z barvo ira dan. »Hrvatski Dnevnik« v Sarajevu pa je v svečanih besedah sprejel izjavo Jugoslovanskega kluba v imenu vseh bosansko-hercegovskih katoliških (!) Hrvatov in dejal, da je to edino realna podlaga za naš politički razvoi. Sprejemamo to izjavo hrvatskega glasila s hvaležnostjo na znanje in prosimo, da v ravna tudi svoje domače odnosa je nasproti pravoslavnim (!) Hrvatom tako, kakor zahteva zdrav razum in najnujnejša potreba — popolne edinosti našega jugoslovanskega naroda brez ozira na rama imena ali celo veroizpovedanjaH Ustavni odsek je imel danes sejo o prdiloglh posl. Pltto-nija in dr. Diamanda, kakor sem že sporočal. Ko sta utemeljevala prediagalca svoja predJoga, je spregovoril dr. Krek, ki je dt-j'il med drugim: Morda so nameravali ustvariti eksekutivo pri vojnem ministr- PODLISTEK. stvu za celo državo z ozrrom na izjemno st&nje in sistiranje ustavnih pravic. Toda Tisza se je uprl in urad je osta! samo za našo državno polovico brez sleherne pravne podlage. Izvršil je z internacijami, konf inačicami in s svojo cenzuro veliko zla ljudstvu rn dTžavi. V drugi državni polovici vsega tega ni bilo, pač pa je postaia Bosna dežela brez-•pravja. — Potreben bi bil nekak zakonit skupe« urad, ki bi v takih težkih časih enako varoval interese države in ljudstva. Ali kar so ustvarili, je te dokaiz, da bližem se ni spones&l v nobenem velikem vprašanju, pred katero smo bili postavljeni: ne pri prehrani, ne pri odškodnini po vojni prizadetih, ne glede na enotno pravno določeno izvrševanje izjemnega stanja. Podal je obširno paralelo z Nemčijo, kako je ta zvezna država ohranila smisel za zakon in pravo in pravice državljanov, varovala je značaj pravne države. TmJi na Nemškem bi imeli lahko silno veliko ve-leizdajalcev: v Alzaciji - Loreni, v Poznanju, na Danskem, toda posl. dr. Rissner je povedal v seji 28. okt. 1916., da so imeli tedaj le 424 interniranih (med temi 128 radi vohunstva) in 1050 konfiniranih. In kako je bilo število pri nas? (Baje 50 do 100.000! Op. dop.). Vkljub temu so Nemci čutili potrebo, ustvariti zakon, ki natančno določa pravice i interni ran cev in ravnanje ž njimi, nanje ž njimi. Vse take razmere kažejo, da država dere v pogubo, ako namesto sedanjih dveh držav ne vznikne močna zvezna država. Dr. Diamanti je bil izvoljen poročevalcem za odsek, ki naj izdela poročilo v tem smislu, da se označeni vojno-nat zoroval-ni urad zruši. Vsjne podpore v nevarnost?? Kakor znano, }e poslanska zbornica določila pod:pore rodbinam vpcikiicancev: na Dunaju po 2 K, drugod po K l'H0 in 160. 2e tam se je vlada protivila tak kn poviš-kom, ki bi dali na leto ogromne svote. Ali zbornica se na to ni ozirala. — Zdaj ima ta zakon v delu — gosposka zbornica, ki bi utegniia sprejeti stališče vlade in vrniti zakon zopet — poslaniki zbornici. Kakor se razvidi tudi iz toga slučaja, rastejo spori n.eii obema zbornicama. — Poslar.ska zbornica je doslej skušala, oguiiti se rezkim konfliktom, ki bi mogli imeti celo aalekosežne posledice na — reformo ustave v povsem demokratskem smislu, t. j. kar sklenejo izvoljeni zastopniki ljudstva, ne morejo uničiti imenovani fen podedovani člani gosposke zbornice. Ako bi se res t® zgodilo, kar se danes pripoveduje* potem bo Imela poslanika zbornica čim prej zopet sejo, da reži zakon o vojnih poi '.porah brez daljšega zavlačevanja. Stori pač le dobro delo neštetim rodbinam, ki stočejo pod težo revščine sedanje dobe. • Gosposka zbornica. DUNAJ, 20. (Kor.) Predsednik knez Fiirstenberg je poročal o sprejemu adresne deputacije go-poske zbornice pri cesarju in zaklical trikratni »Slava« cesarju. Zbornica je stoj-1 odgovorila. Pred prehodom na dnevni reO je bil pre-čita-n sledeči dopis voditelja ministrstva za deželno hrambo: »Z oziroin na predstojeće prcklnjenje rednih sej cbeh zbornic državnega zbora naznanjam za in te- ki tovarišev gkćs zakona o ziorabnem posl uže vanju označeni blaga. Sledilo je poročilo komisije za politične j stvari glede uporabljanja čmovo^nikov izven države. Knez Kinsky je prosil, naj se sprejme predlog, da se Jemljejo naknadna poročila vlake aa znanje. Soglasno sprejeto. (Odobravanje.) Baron Plener Je kot namestnik načelnika proračunske komisije predlagal. da se postavi tiskano poročilo proračunske komisije o učiteljski pragmatiki ua današnji onevni red. Sprejeto. Poročevalec dr. Wittek je prosil za .^spremenjeni sprejem načrta in od komisije predlaganili resolucij. Voditelj naučnega mmistrstva, sek. nač. dr. CvMinski, je opozaiial taa velike udobnosti novega zakona za -državno učiteljsko osobi« in na tresiotdk, v katerem bo izvršeno to delo. PouO-an-jati mera, da je bilo mogoče izvojevati zmage predvsem s pomočjo visoke mteli-gence in morali čne sajmozavesti v ^edan^h Šolah iz-učenih pripadmikov naših ljudskih amiad. Zakon je bil nato sprejet v neizpremanjeni obliki v drugem in tretjem čitanju, isto-tako predlagane resolucije komisije. — Grof Enzensberg >e odk>žH svoj mandat v ustavnem odsek«. Na njegovo mesto je bil izvoljen gen, polk. baron Georgl. — Pri-hcLnja seja jutri ob 3 pcipoklne. Konferenca siovansklh poslancev v Pragi m o ustava! reforoti. DLNAJ, 20. (Kor.) Listi poročajo: Za-upr iki Jugoslovanskega khiba m Rusinske zveze, odidejo 26. t nk v Prago, kjer bodo z zaupniki čeških strank razpravljali o ustavni reformi. _ resirar.im Cosp" ^ S^Siieviar, ki ie i^sinii. Roman. Francoski spisal tvgea Chavau«- _________ ______ m člaiiom go>^o-ke zbornice, ua v doi?ustu, odrejenem 6. n.aj-nika 1917, s tem prekinlenjem ne nastopi nobena izprem.mba, ampak iniajn ootfčni gospodje dopust tudi še vnaprej. O n, ki pa bi hoteli med temi časom nadaljevati svojo vojaško slu-žbo, je seveda Cano na prosto, i-«a se tozadevno javijo pri pristojnih poveljstvih.« Sledilo je poročilo komisije za davčne stvari o zakonu glede zagotovitve vojnega davka. Poročevalec dr. baron \V;e-er je predlagal neizpremenf^Hi sprejem zakona v obli'ki s! lepa pt^slanske zbornice. Zakon je bil nato sprejet v drugem in tretjem čitanju. Zatem je razpravljala zbornica o predlogu Ex-nerja, Qrabmayrja j ht>čeie reči s tem? Nekdaj sem čutila napram gospo'u Bi letu ven iar odkrito rčno prijateljstvi), četudi ga nisem ljubila, — je rekla j A iora čisto potihoma. kot bi govorila sama s >e4)oj. hi -edaj? — je vprašal sodnik, katerega je presenetilo to z ugašajočim glasom izrečeno priznanje. - Sedaj ... . — je nadaljevala mlada gu-. a je takoj nekako prestrašena obstala. i' > kratkem premoru je končala! — Sedaj____ga me je groza!! Nato se je onesvestila. Ko jo je videl tako kot mrtvo ležečo v naslanjaču, je gospod Oe Bauiere planil iz paviljona klicat na pomoč. Na pragu se je zaletel v pravkar pri-haja«očega Colarda. O, vi e te, gospod de Bad-iSre? — je dejal Colard. Greste r.i\mo s poseta pri gc:-pe. Jaz pa prihajam oJ gospoJa, kiine je, preden pojde spat, poslal semkaj, da mu sporočim, kako se počuti gespa. — Gospa Brichstova se počuti zelo •slabo. Pojil hitro poklicat doktorja Gar-die, — mu je ukazal sodnik. — Pripeljem ga takoj s seboj, — je de-j i! Colard. ki je odhitel, kakor hitro so ga nesle njegove stare noge. Pet minut pozneje se je že vrnil z zdravnikom v paviljon. Ko je preiskal bolnico, je Maurioe mogel pomiriti gospoda de Badierea o njeni, m staiiiu. — Samo omedlevica je, — je dejal, — gospa Brichetova se }& najbrž hudo razburila in te^a razburjenja ni mogla pre- imm m^m poročil AVSTRIJSKO. DUNAJ, 20. (Kor.) Uradno se razglasa: 20. julija 1917. Vzhodno bojišče. — Izzvani vslcd po zapadnih vlastih in Ameriki proti voiii ruskega naroda izsiliene sovratne o?enz-ve, so prešli vieraj zfutraj zavezniki v vzhodni GaltelS v protinapad. Ob 5'30 zfutra? so otvorile ra črti Zločov—Seret nemške in avstro-ogrske baterije strsTifivit Ov;enL V dopolda?»fMh urali fe sledil na-sM.ck cd c. In kr. oddelkov Spremijaiie nemške pehote. ZmagovHI napadalci so pi-odrSi skozi tri močno zgrajene Crte. Ku-ši so se umaknili v pf>pn>netn nere^ti, ostavivši na bojišču številne mrtvece ia te.*ko ran'ene. Do včer.-*? zvečer je bi!o šenih iKkr tiso« njetnlkov. V drugih oiJse-k*h u; Uske fronte je prišlo do vrste manjši??. /v- zaveznike uspešnih bojnih dejsnf. Pri Novici, južno Kaluža, so se razbili ruski napad i v topovskem ognju branilcev. V Karf;a0h se je po^pel sovražni topovski ogeni mestoma preko običajne mere. Italijansko bojiščo. — Ob Soči na obeh straneii zvišano topovsko delovanje. ' Jugovzhodno bojišče. — Nič novega. Načelnik generalnega Štaba*. NEMŠKO. BEROLIN, 20. (Kor.) Veliki glavni stan, 20. julija 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehia: V Flandriji se ie po deževnem dopoldnevu, ki je povzročilo za-čfesno pooehanje bojnega delovanja, raz-, i»a i^iio vska bitka popoldne >opet do naj->krajnejše srditosti. Sovražni sunki pri Loiiibartzyde in vzhodno ASeSsInesa so se izjalovili. Na srioiški fronti živahno to-rovsko delovattje med prekopom La Bas-scc 'a Lensoin, pesebno iugovzhoifno Kgos?. Pri Gavrellu so bili angleški bain-' ;<-ni, ki so napadli ponoči, vrženi. Tudi pri ,ionchy so Angleži po novih srditih topovskih valovih napadli vnovič, ne d^ bi dosegli !m princa Leepelda nemški arnuid-ni zbori po uspešni predpripravi nemških in avstrijskih baterij naskočili ruske postojanke med Seretom In Zlato Lipo in prodrli rkozi tri močne obrambne pasove. Sovražnik je imel težke krvave izgt'be in se je umaknil v neredu. Včerajjpopoldne le bilo priglašenih par tisoč ujetnikov. Pri Jakobovu. D vinsku in Smorgomi kakor tuiii ob otohodu in od Zlote Lipe do lužno Dnjrstra ie topovsko delovanje deloma znatno narastlo. sunki in nasilna poizvedovanja so doveiiia do več lepih delnih uspehov. Pri Novici ie bilo več iiC i ih. močaih ruskih napadov izgnbanosiu odbitih. — Tronta nadvojvode Jožefa: V Severnih Karpatih močnejši ogenj kakor v zadnjem ča^u. Tndi v gorovju kotline pri KezcH Vasarhel.v ie bojno delovanje narastfo. Pri Mackeiisenovi armadi 1 si na mace-donski fronti nič no*; cga. FEROLIN, 20. (Kor.) Veliki glavni stan, 20. !uJija 1917, zvečer. \'a zapadu samo v Flandriji močan artiljerijski boj. Na vzhodi? naše čete med Seretom in Stripo močno pritiskajo za umikajočim se sovražnikom. Prvi generalni fcvartirmoisters pi. Ludendorff. /VEZNA OFENZIVA PRI ZBOROVU. ! i URO LIN, 20. H čete prodrle in prebile tri črte ruskih postojank med gornjim Seretoni ?n Stripo. ob 9'3(l dopoldne je bila nad 400 m visoka Ziota Hora severno Zborova v naših ro-k-ih. Napad je pospeševalo jasno, solnčno vre-me. Razbite rn ke skupine so panično pobegr-ile. Njihove izgube so vsled silnega učinka našili topo^" v razbitih postojankah in krepkega zasledovanja izredno velike. Par ur po napadu ie bilo naštetih že 300U ujetiiikov in 10 topov. Ruski protinapadi na obeh stra-neh Male Stripe iu pri Zaloš-čah, ki naj bi ustavili prcilor v rusko froii-to, so bili f>Jbiti ob težkih izgubah za Ruse. Naše levo krilo pritiska za sovražnikom po močvirnatem gornjem toku Sere ia, desno krilo pa je prodrlo preko železniške črte Zborov—Tarnopol. Crta lo?.če—tJlejov Je prekoračena in ruska fronta prebita 15 km na globoko. Naše na-patbie Čete ijižijo pri B'»skih in -Konhrliih, pri Brzezanlh in jugozapadno Brod^v zaznamovati znatne uspehe. Prodrle so v sovražne postojanke in napravile jM>vsod večje .število ujetnikov. si Rusiji KABINETNA KRIZA. SK1JCANJE NOVE VELIKE SKUPŠČINE DELAVSKO - VOJAŠKIM IN KMEČKIH SVETOV. PETROCiRAD, (Kur.) Na danes po-noei vršeči -s^ skupni seji odseka sv eta delavcev in vojakov, in sveta kmečkih odiKislancev se je raspravijalo o položaju, ki je nastal vsled ministrske krize. Sprejeta je bila soglasno resolucija, ki izraza {^pranje, da odstop kadetskih ministrov nikakor ue more biti povod. :a se odj ove vladi podpora revoluciionarnc demokracije, na dru^i strani pa mnenje, da mora demokracija vsled odstopa te Ji ministrov vnovič Coločiti svoje, stališče napram izgradbi oblasti. Splošna skupščina delavskih in v-c-jaških sv"etov ie potrebna ker sta del ^arnizije in petro-grajsk-rh delavcev napravila poizkus, da bi vMiija voljo manjšine vsej deželi. Skupščina ie sklenila, da se tekam 14 dni ^kli-de glavna skupščina odsekov krajni h delavskih in vojaških svetov in zastopnikov kmečkili svetov, na kateri se bo razpravljalo o izgradbi nove oblasti in nadomestitvi kadetskih ministrov sporazumno s temi odseki. L)o rešitve tega rasami a, pravi resolucija, mora ostati vsa oblast tudi vnaprej pri ^e-danjl vladi, ki bo morala nastopati v smislu sklepov zadnja splošnega kongresa delavskih in vojaških svetov Rusije. , PETROGRAD, 19. (Kor.) Pravosodni minister Pereverčev je odstopil. Bofl v Petrogradu. LONDON, 19. (Kor.) Renterjev urad poroča iz Petrograda: V glavni ura!^' litov-nijskega okrožja je bilo prepeljanih nad 100 ranjencev. Zvečer so uporniki in delavci rde3e garde zadeli na če«to neoboro-ž^Jiiiih kozakov in jih obstreševali. Več oseb ie biio ubitih m ranjenih. Na Nev-skem prospektu so bili kozakl obstreljevani od nekega polka, ki >e. imel s seboj godbo in rdeče zastave. 5 oseb je l>:-Jo ubitih, 25 ranjenih. Domneva se, da je pričakovati odločitve meO sovražnimi strajAa-mi. Skobelev se je na nujno prošnjo mi-nistr^kegu sveta vrnil v Petrograd, da zastavi svoj vpliv pri delavcih. Glasom Reu-rerievega poročila z dne 18. t. m. so c»b eni zjutraj oddelki gardnih polkov I zrna]-lovski) in Simjenovskij vdrli s častaiski na Čelu v ravrijsko palačo, sedež osrednjih oblasti revolucionarne Rusije. Čejfi&e iu Skobelev sta imela na vojake nagoA-ore; Skobelev je opozarjal zla'sti i>a ray'jko med demokracijo in anarhijo. LUGA NO, 19. (Kor.) Kakor poročajo italria-n&i listi, }e bil predsednik petrogriij-1 skega delavskega in vojaškega sv<«ta jćejdze pri oboroženih dearsOnstracijaJi, i ko je poizkušal skupno s soei-jalfetienJmi ministri pomiriti množice, s samokresnim streloiri nezua-Diio ranjen, j PETROGRAD, 19. (Kor.) Štab pet-ro-Igraj^kc^a vojaškega okrožja je jasno do-I gnal, da je smatrati netinire za koii^i ri-e. ^'se vojaške enote so izjavile štabu, da so pripravljene podpirati vlado v njenem stremljenju glede vzpostarvitve re-:la v gutvnem mestu. PETROGRAD, 20. (Kor.) Provizorija j vUv n je sporazumno z rzvršcvalniin CvI-borom delavskega hi vojasketra sveta sklenila, sestavili posebno ki-nus-jo, ki bo s poveljstvom petrograjskega vr.ia&kega okrožja v stalni zvezi. Ta koinisiia bo obstoji-iu iz ministrstva /ai javna dela Sko-beleva in voditelja mornari?ke-ga mri^tr-stva Llbedejeva kot za>topii3kav provi-zorične vlade in iz enega člana izvrše , al-nega odbora. • Finski deželni zbor za avU>iH»i..\io Finske. HELSINGSFORS, 20. (Kot.) i )ež ' :i ibor je sprejel ruiijnost zaikcu^ke^a načrta glede avtonoenije Finske s ' 7 » nrori 27 glasovom in nato in meri to z.ikrji s iim s 136 proti 55 glasovom. RAJHSTAG. BEROLIN, 20. (Kor.) Pred sjjrejedera predloga predsednika glede od^'rditve zbornice ie bila predloga glei c vlad u pomoči za zopetno zgfadnjo trgovhiviv.ga brodovja odstavljena z dnevnega reda in sprejet zakon gie-de o6ikrbovauju vo-nih ujetnikov v vseh čitajiijih. Pred'>£K.!'nik dr. Kampf ie končal z besedami: Naj bo ■|,i-nost naroda znamenje, s katerim se bližamo srečnemu, od nas vseh zazeljc:>. nu ciiju. Bog čuvaj armado in brodovi?, lii.g ču\"aj cesarja, narod in dcimof.ino! lino odobravanje.) BEROLIN, 20. (Kor.) Državni zbor je brez deljale sprejel v tretjem crtanju 15 milijardni kredit z vsemi glasovi :>roti gla-so\om netfVtauiti socijaiistov. Nalo je bila zbornica txlgodena do 2H. septembra. BEROLIN, 20. (Kor.) Kakor port ča »Lokalanzeiger«, se prično pogajanja glede parlamentartziranja viad-e takoi. Ne gre samo za no»vo zasede nje fnz.nl! dr-zavnrii tajništev, ajnpak tudi za pariameiir tariziranje pruskih ministrstev.__ rlišrrežlai no fmtftm In tfeHia- iaesjn jBžno-slouansKsga kliuia. i. »Hrvatska Riječ«, ki ie glasilo saborske večine, hrvatsko-srbske koalioije. je na-glašala, razpravljajoč o banovi izjavi, da ta s!< ni na konstituoiji, pariame:i>ariz 'a dokazati z dejanji, da je prav razumela stremljenje in želje naroda. Važni >o tudi stavki, ki jih je izrekel ban o razmerju Hrvatske in Ogrske. Program bana je lep, dob r n s' upa-tičen. Uresničenje tega programa bi bilo velika pridobitev, ki bi pome. jala to, kar je živelo doslej v narodu in ki naj se sedaj poravna kot star dolg. Seveda niso v ban o vem govoru izerpijene vse zahteve hrvatskega tiaro'«a. Zelja po demokratizaciji je obstajala že prea vojno. Med vojno so nastale nove želje, ki' tih opravičuje sedanji veliki čas z gesli o samodoločbi narodov, narodni enakopravnosti in narodnem ujedinjenju, ki ie tudi v zadnji n.dresl sabora prišlo do izraza. JužnoslovanSko vprašanje je postalo aktuvelno! Izjava banova najie najsimpatičnejega odmeva v javnosti. Ta želi samo, da se reforme hitro izvedejo. Ban je izustil dober govor v težkih časih kot pripravo za boljše in še znamenitejšo čase! Stran H. •EDINOST* Itev. 200« V Trstu, dne 21. julija 1917. Ta-: > gasilo saborske ve^iie. Da vidi- bosensko - hercegovskega, suspendiranje nio sedat, kako > Ji staro hrvatsfco glasilo | ustavnih pravic, ki brezustavno, absolu-i Obzor , ki ie bil v zadnjih časih skoro: ti^no in brezkontrolno vladanje. Do ka-Vv : v navskrižju s hrvat>ko-srbsko ko-!kih posledic je dovedlo, oziroma, kake alicijo in rezt; kritik nje politike! Dose-j zlorabe na škoiio materijalnih ki moralič-morale zastokati interes nili interesov prebivalstva je omogočilo danje vlade države proti interesom raroda. Iz pro- gram nega govora sedanjega bana pa vije devne Spinčićeve interpelacije. to stanje, to smo z grozo doznali iz toza-I Ali — hrvatski Juh in je v ojstren nasi>rot.u z dosedanjim razumevanjem upravljanja dežele. Ta vlada računa, da bo mogla v o* vir]u avtonomije zastopati hrvatske interese v Pešti, ne pa - kakor je bilo do- livala Bogu! — vspostav? parlamentarnega življenja v Avstriji je načela kazati svoje čistilne efekte tudi glede razmer Bosne in Hercegovine. Naša hvalevredna in agilna južnoslovanska delegacija je slej — n:aijarsk:h v Zagrebu. Ce pa pride tudi tu energično posegla vmes. Sedaj je do k nilikta, odstopi ta vlada, kakor je to,povabila, kakor so čitatelji doznali tz predvčerajšnjih brzojavk — na Dunaj podpredsednika razpušeenega »deželnega zbora dra. Dimovića in dra. Sumarića, da skupno žnjima uprizori akcijo za reaikti- Čostojno ustavne vlade. Ujedinjenje m neodvisnost hrvatskega «an>ja v resnici uničava madjarske sanje o madjarskem imperiju; ni pa naperjena proti inadjarskemu narodu, ki sam komaj Caka, da se reši tiste oligarhije ki ga je — zato, da je mogla vladati — vedno krmila s sovenizmom m ga a'.vračala od borbe za lastno svobodo. Ko pa je hrvatsko-srb-ska koalicija, izišla iz naroda, nastopila proti tej madjarski megalomaniji in je zahtevala reform na podlagi zakona in človeških pravic — so bili to v resnici P*-\i koraki na poti k osvobojenju! Desetletje je trajala ta borba. Na čistem si moramo biti, da je v teh desetih letih koaliciji komaj vspelo, da je zrušila Khuenovo zgradbo in da ni mogla postaviti nove — narodnega in ustavnega življenja. Nočemo biti optimisti, ne vidimo preC sebt i že uresničenja narodnih ciljev, ali reci moramo, da smo za korak napredovali na tem potu. firvatsko^srbskra koalicija ni obljubila pred desetimi leti velike in svobodne Hrvatske, ampak le, da na podlagi obstoječih zakonov izvojuje Hr-vai ustavo in izpolnitev Ogrsko-hrvat-skt nagodbe, da e bilo veti.io v r^spre^Iju di jkusije. Se nikoli se ni slova« ,pre-težje v dunajskem parlamentu pc-kazalo tako, kakor v tem kratkem zasedanju. — Njrnci vidijo in čutBo to in od u>d njihove divje konference v Pragi, na katerih so sklenili resolucije, ki delajo vtis srednjeveških traktatov. Ne po.ceivujcjno pa dejstva, da ravno v času. ko se najener- viranje bosansfco-hercegovskega parlamenta. Gospodje so se takoj lotili' dela, stopi vsi v stike z raznimi meTCLajnimi činitelji. Glasom informacij, ki smo jih prejeli, je nade, da prizadevanje ne ostane brezvspeha. Reaktiviranju so se bajeupirali od mađarskih strani. Iz lasti da se je upiral skupni finančni minister baron Burian — Madjar, dočim so se drugi, važni fak- ji kazali naklonjene tej nameri. Konec-no pa je mertda odnehal tudi baron Burian. In tako je nade, da se bosensko-herce-govski deželni zbor zopet skliče — reaktivira. Ali nekaj so vendar-le dosegli ljubi maivarski prijatelji: to, da bodo delovanju deželnega zbora meje ozko začrtane. Deželni zbor ne bo smel posezati na polje političnih vprašan] In se bo moral baviti le z upravo dežele, z administrativnimi stvarmi! Tako se glase r«aše informacije. Seveda bi morali globoko obžalovati, ako ne bi zastap dežele, ki je komponent južnoslovanskega problema, smel dati izraza svoji volji glede tega problema, po-tisnivšega se tako odločno v ospredje velike evropske politike. Ali, vprašati moramo nasprotato gospodo: kaj mislijo trajnega doseči s tem. da hočejo s svojo dlanjo zakrivati solnce, s pestjo zaustavlja ti reko dogodkov?! Zadržavati morejo — preprečiti pa ne, kar mera priti prej ali slej!! Odmev češke politike na Ogrskem. — Kakor poročajo piražki »Naredni listy«, skuša sedaj ogrski ministrski predsednik grof Esterhazy stopiti v st3ke z narodnostmi, da bi jih pridobil za -zmerno ogrsko državno misel«. Tako se je obrnil tuiii do romunskega poslanca Pop-Cicio, v&podbujevaje ga, naj poizveduje pri svojih rojakih ki pri Slovakih, bi-li bili pripravljeni, podpirati via-J >o politiko proti gotovim koncesijam na pol}u uprave, šolstva in pravosodja? Dalje ie potrkaj grof Esterhazy tudi na vrata posl. Pavla Blati e, toda brez vspeiia — čstotafco kot pri drugih merodavnih slovaških politikih. — Danes se tudi Slovaki ne u klanjaj o več pred velikimi gospodi, kajti vel.o dobro, koliko so vredne obljube in lepe bes^Je teh gospodov! — Tafco praško glasilo. Prav ima. Bilo je časc/v, ko bi biie narodnosti na Ogrskem celo hvaležno sprejele vsako zagotovilo za olajšanje njihovega mučeniskega položaja, ako bi b io res iskreno mišljeno. Prepozno. Daaas nc zaupa nikdo več, kajti narodnostim govore britks iztkušr«je, da je vsako prijazno snubljenje le sknptosn, da so dogodki, zniagoslovje narci ne ideje in demokra-tizma, {XjtisnHi madjarskim šovenom vodo do grla. Narodi bojo zahtevali svoje pravice* ne da bi morali raLii tega vezati se na kara, se ie podrobno razpravljalo o pripravah za gospodarsko vzpostavo Gorske in GraidšČanske. Kot rezultat teh razprav so se* sporazumno določili oiganiizatoricni temelji te akcije; ustanovi se deželna centrala kot tz-vrševalen organ za vzpostajvo dežele in deželna pomožna komisija, ki bo sesto-jala iz zastopnikov avtonomne uprave in interesentov ter bo vsem udeleženim krogom nudila možnost intenzivnega sodelovanja na tej za bodočnost dežele ve-levažni akciji. Tmii glede zagotovitve tehničnih in finančnih sredstev za svoje-časni takojšnji pričetek >~el bo namestni-Štvo že v najbližjem času predložilo osrednjim uradom konkretne predloge. Stroge odredbe glede maksimalnih cen pri nakupovanju sadja. Za prodajo sadja določene maksimalne cene so kiajale često k rat povod za to, da so producenti svoje blago, ne da bi je spravili na trg, prodajali naravnost trgovcem ali kon-sumentom po cenah, ki so često znatno presegale maksimalne cene. Ker to postopanje ne nasprotuje samo veljavnim predpisom, temveč pomeuija tudi težko oškodovanje splošne preskrbe z živili ter bistveno prispeva k temu, da prihajajo gotova, za ljudsko prehrano važna živila v povsem nezadostni množini na trg, je na-mestništvo odredilo, da se nadziranje prometa s sadjem bistveno poostri tudi izven trgov ter da se vsako prekoračenje maksimalnih cen pri nakupovanju sadja v bodoče brez izjeme .kaznuje z zaporno (kaznijo ter obenem tudi z občutno donarao globo. C. kr. državna obrtna šola v Trstu, v petek, 20. julija, ob 10 z)utra*i Je eksefcenca gospod namestnik dr. baron Fries-Skeme obiskal c. kr. državno obrtno Šolo v Trstu. da si ogleda doprsni kip Nj. \ eliičan-stva cesarja Karla I. čz kaiarsk^a mramorna, kateri je določen za veliko dvorano palače c. kr. namesfništva v Trstu. O os pol namestnik si je natančno o^eda! j to novo delo c. kr." profesorja Frana Sehr anza in izrekel potem umetniku svojo j;0; :4no za.'ovoijaost. Po končanem ogledi-; atiju se je gospod namestnik z naj-pri-si čr.ejšimi besedami " ah vid i 1 i men ovan e-mu profesorju za njegov trud. Oblikovanje. Cesar je asistentu paro-olovne družbe avstr. Lloyda v Trstu, g. O l m ar ju ticrdliczki, v priznanje zaslug na polju vojne oskrbe podelil vojni križec za civilne zasluga III. ra: eda. Na naslov gcsp^ils iismestnika. Ka-kor že oi>ja\ Ij^no v tukajšnjem časopisju, je vlada na inicijativo gospoda namestnika dovolila izredno podporo pol malijcna kron za tržaške državne nasla vijence. Po nalogu g. namestnika so :o zadevo vsi uradi takoj uredili in iz-p'ačali podpore že pred 15 dnevi, izjemo mora delati samo sodna oblast. jam kraju v službi. Poleg »plače« imamo dijete. Plača ni vredna zavidanja, dijete As>roi?iz3eilf sSvarl. Veljavnost krušnih izkaznic. Aprovizacijska komisija opozarja občinstvo na to, da k rusne izkaznice za te-Jen 92—93, kakor ja.no izhaja iz izkaznice same zapadejo danes, 20. t. m. Prodajalcem kruha je pre;poveda:io, da bi po 20. t. ni. se prodajali kruh .proti izkaznicam za teden 92—93. Ravnou ko jim je tudi prepovedano, da bi pred 21. t.* m. proJajali kruh proti izkaznici za teden 94—95. * m m Goveje meso za manj imovite sloje. Jutri, v nedeljo. 22. t. m., se bo prodajalo goveje meso za manj imovite sloje iz rudečo prečrtano rzikaznieo za živrla.) Pr: nakupu se je izkazati z izkaznico za živila, ki se preščipne v notra i|ean delu pod st. 37. ter izročiti izkaznice št. 4 za govedino in sicer brez ozira na ser;K>. Na vsako izkaznico št. 4 se bo moglo dobiti V« kg mesa. — Pru aja se prične ob 6 zjutraj v naslednjih mesiticah: SinlgagKa, Barkovlie 41, Bin. Ro^an 9, urad- g 5t' ?j3 zajčje in »ii-čj« ko^e Kupujem po ništvom, ne ^obrva niti beliča, čeprav je vitjih ceuuh. Trst, ulica delu Legn«, it. J, 1X1. nal od 10—12 predp. IV 30 tvoja dijete mangša od draginj^ske dokla-d3. Odredba, ki dovaja vse »ad ab-surdum«. Ti, ki sr pustil v Gorici vse svoje skromno »bogastvo«, nabirano 'skozi desetletje po »krajcarju rn grošu«, si( izgubil vse! In ker nisi imel sredstev, da; FfifflAHif Anton Jerkič posluje v stojam »teljvju bi se bil mogel poročiti, moraš «:anes tr- Iyiu2iui r Trstu, vi» deiie Po.ne st io. peti zato kazen in gledati, kako preje- Suhe horGonlte „Fmctus mirtilli" na laser. oid. \ p:-mu navesti kol;k.)»t in ceno A lil majo drugi denar, Ti pa nič. Zmanjkala je obleka; deset let je treba služili, da se spravi nekaj) obleke skupaj. Podpora 50 do 100 K ne more nadomestiti tega. Videant cnmsnles!!! Pritožba proti mlinarjem. Prejeli smo: Pred daljšim časom je bila v »Edinosti« pritožba proti mlinarjem. Enak shičafj se je sedaj pripetil meni v nekem žaveiljsfkem mlinu, čigar lastnika pa ne poznam po imenu. Moji otroci so 18. t. m. nesli v ta mlin S kilogramov ječmena, da ga obdela. Iz mlina pa sem »Jobil potem Samo 4 kilograme .obdelanega ječmena brez plev in plačati sem mora! poleg tega še po 8 vinarjev od kilograma. Vprašam torej, ali je kaka oblast, ki bi napravila tu red. da bi se ljudstvo ne izkoriščalo na ta;k oderuški način? — F. Ščuka, Bark ovite, št. 475. Kusim ! i ar ženskih čevljev št. 3S. Punadbe na Ins. o-Id Edinosti pod Se 3S A 11 je ena krava in en vol i.»o nt/Id ceni, vol j a =!ar dve l«ti iu tekla _ nad 5 q Mahnič Anton. Vetta di Scorcola 8r'-> KS pruda] ki zna tU'1 kuhati, ižčp takoj uul* 4«! družna. Ulica Vubo Se v ero štev. II. nad IJiron:t.___A I'i uči'el:iw pvdiicuje z a'..' *vira _ uspehom uo najhitreH ia najh*?ji metodi otroke ia odrasle (gospe, gospodi> ;ie ii» spode> nemško ia slovensko na svojem dooau : o zmerni ce:ii. rnfor:naci.j© oi 1—S. ' lica Cljio* ., nt. n. IT. stopnica 7.a..l;tj na dv^iišca vr. H Al Ps liahi-jm oHastila Ris?. ris. ia kr. Mtj-^i lOiKiilđ sa s'^urr-s Otroški vrtec v RocoUi priredi- svojo za- Ta d^nsisa % sesuje 2i.Hti dobitkov ključno veselico jutri, v nedeljo, ob 6 pop.. | v s^nai v s*upn«w znesku kron 625 ooo. v prostorih konsumnega društva. Obenem i Glavni dobitek zu -. se izre-ka prav prksrčna zahvala g. J.! krQH Perhavcu, ik: je daroval malinovee za PO-! Žrebanje se vrSl jnvao na Dunaju dne 26. julija goš»čenje otrok. Mož - poštenjak. Te dni je mesar Jurij Vekjet od Sv. Marije Mag-dalene Zgornje na poti z Opčin v mesto izgubil svoto 18CH) K. Mislil je da ie ckaiar izgubljen, aH vendar ni bilo tako. t>enar je našel pešec 102. pešpolka, Josip Bejkovsky, Čeh, ro-•Jom iz Benešcvega na Češkem, ki je denar pošteno vrnil lastniku in potem tudi ni kotel sprejeti najdenrne. Ker pa mu je lastnik taicorekoč vsilil večjo svoto kot nagrado, je vrli Ceh to svoto odločil v do-brer se hranita ruijdena predmeta. 1917. — Srečka stane 4 krone. Sreike se dobivajo v oddelku za dobrode'nc loterije na r>un; ju III. Vordere Zolianit f», pri kr. og ravnateljstvu loter j v Hudit.jj eiti IX glavno cattaske po?lojye. v loterijskih nabiraltiicab. tobakuruaii, pri davčnih, postnih i:\ žalezn.: skiJa. uradih, v menjalnicah i t. a. — I^valui načrti m prodajalce ^re ;k brezpl <čno. Srečke se doj>.-> 'j poštnino pro>to. Od iti. Hr. rtfvnoteUst^n držsvniii loterij ((Jddolek za dobrodelne loterije). na najlepšem prostoru hišnega trga na Spodnjem Štajerskem, ob /elezniei. pripravna za vsako obrt proda poa ugodnimi pogcii. /raven hiše )e vrt irt hleA'i. — Poja&nila daje Hranilnica is» posojilnica v Sevnici. DAROVI. Za tržaški »Vojaški d^r:« -so došii vojiio-oskrbiiemu damskemu ko:>i:reju naslednji daiovi: Sofja Scli'apfcr, Jo-^ip Sptiz z Dunaja »Franc Josip \Ver?zel m ga.. Jally po K 20; baron m baronica vaule K 100; vojak 40 vin. — Skupaj K !8'J'40. — Nadalje je darovala cigarete ga. A. Monsell, čafsopise. knjige in pisalne j j potrebščine pa. Angelina Cova^cvicli, s/a. Sevastopv>Io, iAntorrja Slavrk;>va, Adc-j Ia Petrovo, Soiija Baehrach, Marta Mi-I-ier, gca. Purkhardofrer. Jadranska banka.' nadalje pl- Peitl, \ olpicii, višji v i:: 'iz vina kurar Mahović, Pet ronio, nad:>croC nik znan v Rvbaf, nadzonn^k Viljem Fabiani. račrm ski svetnik 1 rizi a in Siebert. gSI :draynik mm Pgmicic ii stanuje v Trstu, nI. Giulia 73 lil. n. (zrave.i Dreherjeve pivovarne) šn ordinira v ulici Carin ti i 30, i. od 3 do 4 pop. n B.^ni ibliiu cerkve sv. Antona novega.| eu? rt. mu lastnega pridelka, destiliran, i ri-slučajih SL;.:"<..>tiifc šiakosti iii želodčnih bolezni že od sioletij ko- ži\ ljenje podal.išajoče krepimo sreisivo. Razpošiljam 4 po'liierske steklenice ! J let starega, j poštnine prosto za K 4t>. . 4 polliters- e triletnega, čudovito ublažujoče sredstvo gičneje borinu) z Nemci, tudi iz Nemčije Pumer. Greta poraja, Buiiedei^li. ul. prihajajo glasovi, da je vsenejnšt\x> ple- Boroević 45, lXapreuo. ul. B^iccaccio 6, vel. ki ga treba iztrebiti v interesu vse Conciiia, uL Benvejiuto Cellini 1, Part>-K v rope!! — Nato >e češki poslanec ozna- nitto, P. Caserma 6. b^acJoitich, ul. Poste 1, i avrena, P. Ponterosso 4, Visintini, ui. Cavana 22, Fabbro, ul. S. Vi:o 7. Vat-tovatz. ul. Glustkielli 5, Mcmanari. ul. Cavana 10, Mislej, ul. Pozzo bianco I, čil kot značilno, da se proglašajo za vzdr-ževateHe države prav trsti Nemci, ki so izxlaii t( : ko agitacijskih spisov — proti državi! Želeti bi bilo. da bi Jv3i otrok nu 0-t£-derrsko bivarfe. Bi!« je otrok: 120 iz Budimpešte. -10 iz C: na, 240 z Dunaja, 60 iz Prage "in 40 \v (i gl ica. Prečiiajtc pazno te podatke in ra niiSljnjie nekoliku. Morda razberete iz njih nekaj zaaliii , ega in znači!n:ga. Mu. pa bodimo — i-aj smo priučeni pctrpežljivi m počakajmo, da-Ii tre '.», ai.; četrta ali peta (če poletje da to?3co časev-nega prostora) skupina morda ;>lašča nek čui'en občutek, zat.aj morajo b ti v te; državi eni večino pr\'. drugi pa vtcito zadnji, ali p>a sploh ne pri-iiajajo v — rilo (bi rekli po tržaško). Slovencem v župniji starega Sv. Aniona! Prejeli smo: Ostanek nekdanjih slovenskih pravic v cerkvi starega Antona je slovenska pridiga ob nede^aii zjutraj ob č1^. Obisk je Črmdalje slabši, in Če pojde tako naprej, se ta skwenska pro-poved popolnoma odpravi, bi po pra\ici! Potem bomo tožili, da mečejo naš jez& iz cerkve. Kdor se čuti Slovenca in kristjana, m mu je mar, da se bo v tej cerkvi še na Jalie oznanjevata božta beseda v slovenskem jeziku, naj se potrudi ob nedeljah in naj se udeležuje prepovedi ob navedeni uri. Iz LlubBaae. Ni k*ko deliti pravico, da ni zatnere. Mi revni niežii uradniki, ki snio zapustSi Gorico, brvomo sedaj v tu- Jaz podpisani Jurij Vekjet sem te !nrmi lrK. dni izgubil svoto 180D K po novi cesti;k 28' . z Opčin. Mislil sem, rta je denar iz-;BENEĐ8ic? kž&ti., vefe^Dscsini! 32" i trii trf;j>:'x. gubljen, toda bii je poštenjak, ki je naše! moj izgnbljeni denar, namreč a. j Josip Bejkovsky, pe^ec pešpolka št 102, M G K Iv, rodoin iz Benešovegai ca Češkem, in mi ^a tudi pošteno' vrnil, zavračajoč vs^iko nagradu. . piljeno mu najdenino je namenil v d> brodelne namene. Tako čutim dolžnost, da se temu mo/u-poštenjaku javno zahvalim za storjeno uii veliko usi»jgo. Sv. Nfarija Magd. Zr., 20. julija 1917. Jurij Vekjet gosliina «AHa \ iuur.-a". graščina Golice rri Konjicah, Štajersko Hi iv n cepfinak V TiStUs PiJZtS V3&2I ulkedaiEaPsste. izdiranja zohov br&z boiefine« s-: Pic^obiranja, z z lOBig Šr ^lM £ BIIV: 0.6 ^anes sa v TpsSu, isfiCa 5 Te5I ss Isvrste^ vino* — kuhinja, ■—— g____ Trst, m Cnssn cil iispsumo što®. 5 (Lestno poslopje) Ksp*tal in K 13.^00,ODS.-- Fllljalke: Dunaj Tegetho.str. sse 7—9. Dubrovnik, Koior, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibe ni -:, Zara. Viost isa knjižice 3%% Vloga na Knjižice Od dneva vloge do dneva vzdiga. Renfni davek plačuje banka svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki iu nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacij?, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. — Valute in devize, predujmi na vrednostne papirje in bla