iLil&fk                       Arabec in kača.
jjt/^j.ok Arabec T rodom iz plemen& znanegn zaradi roparstva, jezdil je po (^8& stepi na svitjem hitrem velbljodu: hitpl je taku naglo naprpj. da jc ^g prah v daljavo pokaznval ujeLov pot. Kl jV oliorožen z doizini kopjpni, ker jp numoraval uapnrf im ouzo. Kar za^leda. kako se vali g<»st dini iz necfga kraja lirezkoni-ne stppe. Arabee ji^zdi tjii in uajde ostanke veticega kupa Insi, svedi taterega m je zvijaln kača in se ni mngia nikakor osvoboditi. Ko jii ta zajriedala Arsbea. zač'ela je sikati in reklo po MovcSko, doTolj rs-v.uraljivo : »Hlnga božji. pomagaj rai, reJi mo smrti I"
Arabec je privezal na kopjc turljo svojuga velbljcida in jo nagnil na ktip. Kara je zlezla takoj vanjo, potcni lfzla dalje po kopji, po roki, na vrat, orila ac jc okolo njega in pričela ilušiti svojopi rpšitdja. —
.Kaj deiaš?" Tzdilmil je s trudom Arabcc.
^No r;uli& mordtt, kaj dolamV" odjjovorila mu jo kaea : nmorim te.M
^A zakaj vondcr. milostivi I!of?l    Vadi, jaz sem ti živ4jenjo otol!"
^Firez snninji* je tako; in kdn nc plača na tej zemlji dobro s liudim?"
,Ti Ut tak(i mitili.š!"
nNe, saj jd vender vsc tcga mnt>uja !u
^NftTOOgote [ — \Vproati ra^ mt\n okoh> gria in vprasa\ \>tnli*m \ri, &t sovorič pravo.   Potem užu stori, t»r Uoi-cS!"
»Kaj hode!"
Šla sla. ,l«zd«i; ji> jmItu dilial puil svnjiin uKluiluiiu uvratnikum. Pri-jezdila sta k* studnneu in ohstala. CHovek vpraža: „ PaBliibij fista voda, povcj ini rosuieo ! RcSil sbiii to kačn iz usnja. a ona m« liočc iz hvaležnosti z»-dnSiti; pravi, da iw na zomlji vsisrdar plaruje r1(il>rn z liodiin."
PPmv imii.4 odvmo stiidpiipe. ,Tn po^rlej: moja vnda ji-» svitla ia čiHtB. raduvaljiKi jiojim ljuili in rclhljade. kadar so oli meni nslavi karavana ; dftjom jini vudc. da sp iimivaji) pred inolitvijo. rcsHJcm jiin življenje v tej žaloRtnpj, lirpzvodmij |iustinji. In kakc) hlatfliciamust (hvaleimist) njihpvo glcdam ? — Kadar odhiijajo, linisijo v moje rode razno kamenjo, ameti, in kulč njili jasnost."
Pri tch besedali jn stisnila kača aibiejSe grlo Arabea, in vzkliknil jc od Imli. ()<l.*la sta naprej. — (r]i?j! na kraji oazo ziMje t» veliSaatno kodroglavala piilma.   Nesrwmi Arabee povi jej kaj in kako.
nKara inia pravo," odirovori palma. ,lilej, jaz dajem tujeeiu senco in hrann. Kadar jih je volja oddaliniti iu sc najesti mojUi sočnih (sot-natihl plddnv. — kiij pofnu? l.istjt', vcje iu skorjo mi trgajo, nnredi1 Ofjenj, in — zdaj pazi! — obsečejo me, kakur 80 nii obsekali moje sestre, in (lolajo si ktile za ograjo ali stebre za šotor."
!                          124
Še silneje je stjsnila kača grlo Arabca. V koneenej slabosti zamahal je z rokami in zakropel s predsmrtnim glasom. — Mimo je bežal šakal. Arabec je zbral vse svoje sile, kar mu jih je ostalo in ga poklical. Kača je odnehala za jedno kolesce in človek jo dejal: ,,Postoj šakal! rad bi se pogovoril s teboj."
nBodi si, govori, vender ne jezdi bliže !" odgovoril je previdni šakal. ,,Nu, govori vender, ako ne, otidem!"
Arabec mu je razložil vse.
nTi si torej rešil to kaeo iz ognja?" vprašal je šakal... ,,Težko je temu verjeti.   Kako je pa vender to bilo ?" —
Jezdec je hotel pojasniti podrobnosti.
nNe, ne," segel mu je v besedo šakal — ,,pokažita mi, kako se je vse to dogodilo, potem laže umejem."
človek je v teip. privezal torbo koncem kopja, spustil jo na pesek. Kača se je odvila in zlezla po drogu nizdolu.
,,Mi, kaj praviš zdaj ?" vprašal je Arabec.
nN6rec!" zakrieal jo šakal, ,,tvoj sovrag je pri tvojih nogah, a ti še vprašaš: kaj zdaj ?   Zlezi vender z velbljoda in steri kačino glavo!   Zdi*av!"
Iz ruskega preložil Ksaverij