Salmonela dvakrat Spletna seksualna v celjskem lokalu railskovanja
9 / /ujjj }
Stran 2
Stran 17
Št. 63/ Leto 63 / Celje, 12. avgust 2008 / Cena 0,81 EÜR
□
r
		
		
		
Ogorčeni nad soienjem v Lmdavi
9770353734020
Konjeflüki centfr v Medlemu zaenkrat ni dobil podpore diiavs.
Prijavili še bodo na naslednje razpise
Poročali smo že, da je na javnem razpisu ministrstva za Šolstvo in Šport med kandidati s Celjskega samo občini Zreče uspelo pridobiti dobre štiri milijone evrov za izgradnjo smučarsko-tekaške-ga centra na Rogli (naložba znaša 6»2 milijona evrov), ostalim kandidatom pa ne.
Med obsoteljskimi občinami se je z največjo naložbo prijavila Občina Podčetrtek, ki želi v sodelovanju s 'ftrmami Oiimia ^aditi večnamensko Športno dvorano. V ministrstvu trdijo, da vloga ni izpolnjevala razpisnih pogojev, župan Peter Mišja pa pravi, da bodo kandidirali še na drugih razpisih oziroma iskali drugačne rešitve. Dodaja še, da so v Podčetrtku edini« ki so imeli za svojo 4,5 milijona evrov vredno naložbo gradbeno dovoljenje ter izbranega izvajalca. Razpisruh pogojev ni izpolnjevala tudi vloga GoU kluba Er-lachstein iz Šmarja pri Jelšah, kjer
želijo za 1,7 milijona evrov ^aditi vadbišče ter igrišče z devetimi luknjami, Presenečeni predsednik kluba Damjan Gobec pravi, da bodo rezultat razpisa lahko komentirali, Šele ko bodo prejeli sklep z obrazložitvijo, vsekakor pa nameravajo kandidirati še na dnigih razpisih. Projektno dokumentacijo imajo pripravljeno.
Na razpis se je prijavila tudi Občina Rogaška Slatina, ki želi za 1*8 milijona evrov gradili kolesarsko stezo v Vonaiju (služila bi tudi kol smučarska tekaška steza), vendar je zbrala premalo točk. V občinah, ki na tokratnem razpisu niso uspele. so povedali» da računajo na podoben razpis, ki naj bi bil objavljen prihodnji mesec.
Mestna občina Celje je na tokratnem razpisu ministrstva za šolstvo kandidirala s projektom javno zasebnega parmerstva pri izgradnji konjeniške^ centra v Medlogu. Tega,
kot smo že poročali, ^adi podjetje Celesta, ki je v lasti Huga Bosia. občina pa je v partnerstvo vstopüa z lastništvom zemljišča, ki jo la center potrebuje. Za dokončno ureditev centra sta podjetje Celesta in celjska občina kandidirala za 1,9 milijona evrov, ministrstvo pa je vlogo ocenilo kot neustrezno ^ede na razpisne pogoje in jo zavrnilo z uteme Ijitvijo, da zasebni viri financiranja Še niso zagotovljeni. V občinskem oddelku za družbene dejavnosti pravijo, da jim zavrnitev vloge Še ni jasna, vsekakorpa bodo nadaljevali s pripravami na vnovično kandidaturo za najavljen nov razpis ministrstva. Gradnja velikega Športno rekreativnega konjeniškega centra je namreč še naprej v občinskem interesu. Vsi nadaljnji postopki pa so odvisni od Interesa partnerja v projektu, torej družbe Celesta.
BJ, BS Foto: Grup A
Pred velikim šmarnom
Za praznik Marijinega vnebovzetja, ki ga Cerkev praznuje 15. avgusta» bodo v številnih cerkvah množične slovesnosti z mašami slovenskih Škofov. V dneh okoli velikega Šmarna, ki je dela prost dan, jih bo kar nekaj tudi na območju celjske škofije.
Celjski Škof msgr. dr. Anton Stres bo v petek ob 10. uri maševal v Marijini romarski cerkvi v Peirovčah. Pc^oldne bo sledila njegova maša v Šmaiju pri JeJšah, kjer se za veliki šmaren in rokovo (16. avgusta) od nekdaj zbirajo množice romarjev od blizu in daleč. V Šmarju bo tako na praznični 15. avgust med drugim ob 10. uri ponovitev nove maše Draga Kosma, ob 16. uri procesija po Kalvariji (in blagoslov delno obnovljenih kulturnih spomenikov) ter ob 17. uri maša celjskega Škofa Stresa. Ob 23. uri bo sledil križev pot s svečami od Šmar-ske župnijske cerkve do cerkve sv. Roka. Na rokovo, ko se verniki spominjajo priprošnjika za zdravje, bo osrednjo mašo ob 10. uri vodil koprski škof dr. Metod Pirih. V Šmarju se bodo različne cerkvene slovesnosti vrstile kar tri dni.
2e v četrtek, 14, avgusta, boob 16.30 sprejel romarje v Novi Štifti pri Gornjem Gradu mariborski pomožni škof msgr. dr. P^er Štumpf. ki bo imel tam ob 19. uri mašo. Po njej bo procesija. V petek bo škof Stumpf maševal ob 10. uri v romarski cerkvi v Olimju pri Podčetrtku» kjer bo pred mašo procesija z znamenitim Marijinim kipom in blagoslov treh novih kapelic. Pri procesiji bo sodelovala pihalna godba s Svetine nad Štora-mi. pri maši bo igrala na orgle prof. Angela Tomanič.
Veliki šmaren, ponekod imenovan tudi velika maša, šmarno ah' velika gospojnica, je največji Marijin praziük, ki ga praznujejo 15. avgusta. PrazEtik Device Marije so začdi praznovati pred približno 1600 leti po kondlu v Efezu> papež pa je versko resnico o Marijinem vnebo^ zetju slovesno razglasil šele leta 19S0. V preteklosti so Slovenci za veliki šmaren zelo veliko romali.
Za veliki šmaren pripravljajo Številne slovesnosti tudi v drugih Marijinih cerkvah celjske škofije.
BRANE JERANKO
V petrt ob 16. un bo procesija po Kalvariji in blagoslov dalno obnovljenih kulturnih spomenikov. (Foto: AK)
Salmonela v znanem celjskem gostišču
Kar dvakrat v mesecu dni! • Okužili naj bi $e tudi varovanci centra na
Golovcu
Kot je Radio Celje včeraj prvi poročaj, se je julija v znani restavraciji v Novi vasi v Celju s salmooelo okužilo več gostov, ki so zaradi težav iskali tudi zdravstveno pomoč.
Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so podatke potrdili in povedali, da naj bi v istem gostinskem lokalu do okužb prišlo kar dvakrat v razmaku treh tednov. Javnost o
tovrstnih okužbah ponavadi ni obveščena, saj se redkokdaj zgodi, da je vir izbruha enak kar v dveh primerih v tako kratkem Času.
Prvi primer okužbe s salmonelo so odkrili v začetku julija po poizvedovanju, ko so v Zavodu za zdravstvenem varstvu dobili mikrobiološki izvid blata obolele osebe in ko so bolnika vprašali, kje bi lahko do okužbe prišlo, pra-
vi vodja Oddelka za epidemiologijo nalezljivih boiezni dr. Alenl^ Skaza Trop. Ko so v,lokalu izvedli tako imenovano epidemiološko poizvedovanje zaradi odkdvanja \dra okužbe, je sledil nov primer» v istem gostišču, v zaključeni skupini gostov. Po naših podatkih naj bi bili to varovanci Centra za varstvo in delo Golovec, možno pa je, da je oku-ženih še ve^. Doktorica Alenka Skaza Trop še dodaja, da s preiskavami še niso končali: »Šele ko pridobimo izvide vseh mikrobioloških preiskav, lahko začnemo aktivno poizvedovati o pravem viru okužbe. Da ga potrdimo, moramo opraviti še posebno laboratorijsko metodo, kjer ugotavljamo, če so te bakterije identične, kar torej potrjuje skupen vir.«
V preiskavi je sodeloval in ukrepal tudi 2dravstveni inš-ppkfnr. OknžhM» s «IrnonHo so pogostejše predvsem v po-lemem času, je pa to. da je v tako kratkem času obolelo toiiko oseb, vir okužbe pa naj bi bil vedno le en gostinski lokal, eden redkih primerov.
SIMONA ŠOLINIC
Vrtec se je spremenil v praK
Vrtec v Drapšinovi ulici v Celju podrt - Kaj bodo gradili na tej lokaciji, še
uganka
Vrtca v Drapšinovi ulici v Celju ni vet. Propadajočo stavbo že davno opuščenega vrtca so te dni po-rušili. Ob tem se Številni občani sprašujejo, kaj bo »2rasio«< na tem prostoru» odgovora pa ni.
Meslna občina Celje je zemljišče in opuSČeni vrtec pred leti prodaja družbi Arhinvest, ki je v lasii celjskega gradbenika Stanka Božičnika Ta je za prostor ob Drapšinovi ulici predlagal spremembo veljavnega zazidalnega načrta» ki lam predvideva le vrtec. Sam je mestnemu svetu predložil predlog sprememb, v katerem je želel ob Drapšinovi sezidati večji poslovno-sianovanjski objekt. V njem bi bili v pritličju poslovni prostori, morda tudi manjša vrt-čevska enota, v večih etažah pa stanovanja za trg.
Meseni svet je ob obravnavi predlaganih sprememb za-
Že Čez nekaj dni bo nekdanji vrtec v Drapšinovi ulici v Celju le Še spomin.
zidalnega načrta upošteval vo-Ijo krajanov, ki so se domala plebfscitamo uprli gradnji tako velike stavbe, predvsem pa
Stisko s prostorom za vpisane otroke v programe otroškega varstva bodo v Celju redili na več načinov. Itidi po priporočilu ministrstva za ŠoJstvo bodo organizirali tri dislocirane oddelke v osnovnih šolah Prana Roša, III. in IV. osnovni šoli. kjer bodo v varstvu otroci med 5. in 6. letom starosti» torej na pragu vpisa v osnovno Šolo. V teh enotah bo v varstvu 72 otrok» ki jim zagotavljajo enak kurikulum» pa tudi uporabo zunanjih šolskih igrišč in telovadnic. Večje število malih otrok bo prevzel vrtec Lava, ob katerem bodo postavili tri bivalne enote, zanje uredili tudi sanitarije in vse ostalo potrebno. Ob tem je pomembno tudi, da so zaradi prevelikega vpisa otrok starši s podpisi dovolili, da za njihove otroke organizirajo otroško varstvo izven njihovih matičnih vrtcev.
vztrajali, da občina na tej lokaciji ohrani vrtec. To seve-da ni mogoče, saj je občina vrtec in zemljišče prodala. Na oddelku za družbene dejavnosti pravijo, da zaradi prostorske stiske, ki se je pokazala letos in ki jo tudi za pri-hodnje napovedujejo demo-g'afski trendi, v občini Še kako potrebujemo nov vrtec. »Za zdaj pa Se ni jasno, ali bo možnost za to tudi na DrapŠiDovi. Lokacija bi povsem ustrezala, zato se bomo najbrž z lastnikom zemljišča pogovarjali o možnostih za sklenitev jav-no-zasebnega partnerstva ali celo za podelitev koncesije, vendar kaj bolj določnega za
zdaj ni mogoče napovedati,« je povedala vodja oddelka Polona Ocvirk.
Veljavni zazidalni načrt za zdaj ob Drapšinovi ne omogoča kakršne koli druge grad-nje, le malo verjetno pa je, da bi Božičnik lam gradil vrtec. Na odgovor, kaj bo družba Arhinvest tam gradila, bo u-eba počakali do novih predlogov za spremembo zazidalnega načrta ali do dogovorov z Mestno občino Celje, ki na tem obmoCju želi manjši stanovanjski objekt in v njegovem okviru tudi novo vrtčev-sko enoto.
BRANKO STAMEJCIC Foto: KATJUŠA
Na Kosovo in v Afganistan
V celjski vojašnici je bila v petek slovesnost ob odhodu pripadnikov na mirovni misiji na Kosovo in v Afganistan. Na Kosovo, v vojaško bazo Peč, odhaja 276 pripadnikov 20. motoriziranega bataljona iz celjske vojašnice in četa pripadnikov iz kranjske vojašnice. V Peči bodo zamenjali bataljonsko bojno skupino Grof iz Celja, ki uspešno končuje šestmesečno misijo na Kosovu. V Afganistan bo odšlo 66 pripadnikov vojašnice v Mariboru, ki bodo zamenjali pripadnike Iz kontingenta ISAF 9.	MJ, foto: MM
Več kot tristo pripadnikov čakata mirovni misiji na Kosovu in v Afganistanu. - Št 63 -12. avgust 2008
KJE SO MAŠI POSLANCI?
S pogovorom z Mirkom Zamemikom končujemo predstavitve poslancev, ki so v iztekajočem se mandatu v državnem zboru zastopali širše celjsko območje.
Razlogi, zakaj Zamernik ne kandidira
Za Mirka Zamemika» poslanca SDS iz zgornjesa-vinjskega. 6. volilnega okraja, se že ve. da se je odpovedal kandidaturi na jesenskih volitvah, čeprav ga je pred štirim! leti podprlo skoraj 57 odstotkov volivcev. s Čimer je dosegel najboljši rezultat med vsemi ^»našimi« poslanci.
»Takrat sem pričakoval, da bom lahko dosegel dlje. ki sem si jih zastavil. Pred tem mandatom, kol opozicijski poslanec, nisem mogel vsega naredili, pred štirimi leti pa sem bil trdno prepričan v zmago SDS. In kot poslanec koalicije, sem verjel, da bom lahko dosege), kar sem si zastavil,« je omenil Zamemik.
Takrat ste napovedali iztrebljanje korupcije, nasprotovanje enormno dragi cestni gradnji, prebujanje Zgornje Savinjske doline...
No, pa smo tam in med drugim pri razlogih, zakaj ne bom kandidiral... Šentviški predor se namreč že drugo leto dogaja tudi na Kranjskem Raku (gre za posodobljeno cestno povezavo med Podvo-lovljekom in Črnivcem, ki so jo lani slovesno predali namenu - op. p.) - gre za identično zadevo. Kot del oblasti sem odgovoren za enormno drago gradnjo in tudi dejstvo, da podizvajalci niso plačani, za razpoke, ki so nastale ... Vendar vse odgovornosti ne morem prevzeti in samo jaz odgovarjati za vse. Katastrofa, kaj počnejo ti gradbinci! In lo je eden od kamenčkov v mozaiku odločitve, da Zamemik ne kandidira. T\idi ko si na oblasti, se vsega ne da postoriti na kratek rok. Verjetno bo dolgoročno drugače, toda tudi kratkoročno je škoda mojih živcev, sploh ker se bojim, da se nelutere od teh stvari počnejo namemooziroma da omet ne odpada po naključju.
Pa plusi in minusi man-dala?
PIusov je nedvomno nekaj, sploh sem človek, ki išče po« zitivne stvari ludl v dogajanju, ki je na prvi pogled vse prej kot to. Pozitivna je gospodarska rast, kot je Se ni bilo, in s tem ustvarjanje pogojev za druge dosežke, pozitivni so proiiadministraiiv-ni ukrepi... Če se omejim na lokalne zadeve, sem vesel, da smo uspeli z Golimi, čeprav se mogoče na zunaj Še ne pozna, loda s spremembo lastništva se tudi temu smučarskemu centru obeta razvoj. Poziiivna z velikim minusom je tudi cesta čez Kranjski Rak, ki je bila pred davnimi leti ludi glavni spodbujevalni dejavnik, da sem se odloČil za kandidaturo za poslanca.
Torej, vemo, da ne boste kandidirali. Gre zgol) za osebno odločitev?
Mirko Zamemik, rojen leta 1964, se je po končani srednji šoli in odsluženem vojaškem roku zaposlil v podjetju Gorenje MGA v Nazarjah, kjer je bil kol vodja v proizvodnji zaposlen do izvolitve za župana Občine Luče leta 1994. Dve leti kasn^e je bil prvič Izvoljen za poslanca v DZ, nato je uspel še v letih 2000 in 2004.
Sprašujem se, zakaj bi še? Vidim še nekaj problemov, ki pa se jih na hitro ne da rešiti. Mogoče sem po 12 letih iztrošen in je čas, da pride drug kandidat. Ko so me nagovarjali za ponovno kandidaturo, sem razmišljal, da bi bil po tem mandatu star 48 let. In kaj potem? Še enkrat in spet ponovno? Enkrat )e pač treba nehati, Hvaležen sem svojim volivcem, upam, da jih s svojim delom nisem preveč razočaral, hvaležen pa sem tudi za vse, kar mi je to delo pozitivnega prineslo. Končno, umikam se v času, ko je stranka v dobri kondi-ciji, ne gre ji slabo. Če se umaknem takrat, ko smo na vrhu, ni slabo. Podobno sem naredil že kot župan Občine Luče.
In naprej? Se umikate iz politike?
Načrtov je nekaj, »bazen« pa je še je prazen. Leto dni bom brez slabe vesti prejemal poslansko plačo, izVo-ristil bom zakonsko možnost. Upam pa, dabom z znanjem, ki sem si ga pridobil v teh letih, že nekaj počel. Socialni problem verjetno ne bom. V stranki bom Še deloval, že zdaj sem večkrat skrbel za priprave na retorične nastope in motivacijo, ne bom pa toliko na očeh javnosti.
Kdo bo kandidat stranke?
Kandidat je znan, potrjen bo 14, avgusta. Res pa na drža vnozborskih volitvah bol) kol s protikandidati vsvojem okraju tekmuješ znotraj stranke v svoji volilni enoti. Gre pač za to. da suanka dobi Čim več mandatov. Računam, da bodo iz celjske VE štirje poslanci SDS- Mozirje je dober okraj, je pa odvisno od kandidata, kako se bo znašel. Sam mu bom pomagal po svojih močeh.	US
GOSPODARSTVO
Tako so » arhitskti zamislili prestižne Terme Lux, ki jth v Podčetrtku gradijo od aprila.
V luksuz po načrtih
v zvezi s Termami Olimia je v zadnjem obdobju največ slišati o zapletih pri prodaj i večinskega državnega deleža v tej delnidki dniž-bi, manj o pomembni na-ložbi> ki jo tam izvajajo. V Podčetrtku gradijo Terme Lux za najzahtevnejše go* ste, v tem mesecu bodo začeli z gradnjo garažne hiše» pred koncem leta pa bo na vrsti še hotel Breza.
Obstoječe terme, ki so jih zgradUi pred Štlrimj leti, so hitro postale preaiajhne, za* to so se v Podčetrtku odjočili za gradnjo oovih Term Lux
za najzahtevnejše goste, za tiste 2 naj^objo denarnico. Teh v Podčetrtku še ni veliko, čeprav zanimanja za ta tuiistič-m dlj med njimi ne manjka. Terme Lux ^adijo od apnla na lokaciji na travniku med obstoječimi termami, apart-hotelom Rosa ter najboljšim hotelom Sotelia. »Dela potekajo po terminskem planu tako» da bomo lahko kljub začetnim vremenskim težavam glavni bazen in sa vnarski kom-pleks odprli Čez leto dni, aprila 2009,« odgovarja direktor Zdravko PoČlvalšek. V luksuznih termah bo tisoč kva-
dratnih metrov novih vodnih površin, od tega 70 odstotkov notranjih ter 30 odstotkov zunanjih bazenov. Prostora bo za štiristo kopalcev.
V Termah Olimia se v Času povečanega obiska že srečujejo s parlojnimi težavami, zato bodo morali posk/beti za dodatna parkirna mesta. Tako bodo konec tega meseca začeli še z gradnjo parkirne hiše, ki bo predvidoma zgrajena do bo^ča, z njo pa bodo Število parkirnih mest v Termah Olimia podvojüi. Vrednost naložbe v ^adnjo Tem Lux in parkirne hiše, ki bo
večinoma pod zemljo (na lokaciji pod hotelom Breza), znaša 15 milijonov evrov,
BRANE JERAHKO
V Termah Olimia bodo pred koncem leta prav tako začeli s popolno prenovo in nadzidavo obstoječega, najstarejšega hotela Breza» s 40 novimi sobami. Za naložbo v hotel Breza, ki naj bi bila zaključena pred koncem pomladi, so pridobili denar z evropskega razpisa za gradnjo turistične infrastrukture.
Matek tudi v Celju išče termalno vodo
Odprtju termalnega centra, hotela ter wellness spa centra v laški Thermani naj bi prihodnje leto sledilo še odprtje kongresnega hotela s 108 sobami in z devetimi dvoranami. kjer bo prostor za skupno 760 udeležencev kongresov in drugih srečanj. Direktor Thermane Roman Matek ima velike načrte tudi v Celju. V knežjem mestu naj bi zrasel razkošen bolel, ki bi obc^atil destinacije na relaciji med Dunajem in Benetkami.
Projektna dokumentacija za hotel v Celju je že pripravljena, a še prej bi radi preverili, ali obstaja tudi v Celju možnost koriščenja termalne vode. »Po doslej narejenih študijah je na globini okoli ISOOmetrovtermal-
ifeni StTb
SVTERMAH ZREČE
v četrtek, 14.8. od 14. ure!
Glasbena gostja: PETRA PEČOVNIK! unki z Novim tednikom in Radiem Celje
na voda s temperaturo 57 stopinj,« pravi Matek. Ker naj bi stroSki raziskovalne vrtine znaSali kar milijon evrov, računa, da mu bosta pri projektu na pomoč priskočili država in lokalna skupnost. »Tveganja. aH termalna voda dejansko je ali ne, ne moremo v celoti prevzeta nase. Tako ali lako bomo potem. Če voda bo, stroSke konce-sni ne nosili na svojih ramenih.«
Od tega, ali je v Celju je termalna voda, bo odvisna hitrost gradnje hotela s Štirimi zvezdicami in 160 sobami, ki naj bi stala 30 milijonov evrov. Ne glede na rezultate raziskovalne vrtine bodo počakali na ustrezen razpis za pridobitev evropskih sredstev.
RP
Dopustniško zatišje
Ob pogledu na tečajnico Ljubljanske borze je več kol očitno, da je poletna turistična sezona na vrhuncu. Povprečni dnevni promet z vrednostnimi papirji se je v zadnjih treh dneh preteklega tedna spustil pod mejo 2 milijona evrov, kar je krepko pod vrednostmi, ki so borzo odlikovale preteklo leto.
PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 4.8. 2008 in 8.8. 2008
Oattte	1 Irrm	jEMtaitftSai PromstvlEUR			
CICG	Cinkarna tMje	t31.00	9.73		S.6S
crn»	C«ti$	68.00	1.60		0,00
GRVG	Gorenje	30.59	948.72		0.69
PILfI	Pivovarna Laške	81.77	91S0		2,33
JTKS	Juteks	89.00	0.40		0.00
ETOG	Etol	t83.10	11.58		•0.11
V istem tednu je lani povprečni dnevni promet na borzi znašal kar 7-krat več kot letos. Vendar pa so bile tudi razmere na tržišču bistveno drugačne. Lani smo bili v tem času sredi privatizacijskih pričakovanj» nakupne evforije in na pozitivni strani krivulje^banja osrednjega borznega indeksa, kar je dodamo vzpodbujalo k prelivanju denarja na trg> medtem ko smo letos sredi drugačnih gospodarskih tem in na pasivnem trgu, ki vlagatelje celo odvrača. Kljub trenutni borzni melanholiji so investitorji v zadnjem mesecu le nekoliko preobrnili trg. Slovenski borzni indeks se je od sredine juüja, ko je zadel kratkoročno dno pri 7.358 indeksnih točkah, vrnil proti nivoju 7.800 indeksnih točk oziroma porasel zd približno 6 odstotkov. Ta rast vliva manj§e upanje, da se bo po večmesečnem negativnem obdobju trg le nagni) v pozitivno smer, a je lahko kakrSnakoli bolj gotova ocena na to temo preuranjena.
InM»
SBI20 BiO
INDEKSI MED 4.8. in 8.8.2008
ZHb^itw^
7.772.39 lie.46
0.37
o.u
Nizek promet na trgu trenutno ne daje slutiti o večjih apetitih po domačih delnicah, kar bi lahko popravilo sliko na Ljubljanski borzi, enako pa negotove razmere na mednarodnih kapitalskih trgih zaenkrat Še ne kličejo k večjim nakupom. Določen mejnik pri trgovanju na Ljubljanski borzi bi lahko bil izid septembrskih volitev. Le-ta bi lahko nakazal nadaljnji potek privatizacije in z njimi povezanih pričakovanj, kar bi skoraj zagotovo spodbudilo vlagatelje k nakupom, vendar bi bilo okrevanje verjetno Še vedno postopno, saj so spomini na boleče izgube v preteklih mesecih Še Živi. Pa vendar, trg je od najvišjih vrhov izgubil približno 35 odstotkov, polletni rezultati pomembnejših borznih družb kažejo na napredek in uspeh pri poslovanju, vrednotenja podjetij pa s tem postajajo vedno bolj ugodna. Pri kakšnih nivojih bodo investitorji ocenili, da so domača podjetja vredna nakupa, bo odvisno tudi od gibanja mednarodnih trgov, ki na ta način vrednotijo primerljiva tuja podjetja, verjetno pa si vsi želijo, da bi konec leta postregel z boljšimi rezultati.
MATJAŽ BERNIK borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6» 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
EPSON SnrVLOS DX 4400
•	b&rvni tiskalnik, čitalnik in kopirni aparat
•	hitrost tiskaoja 25 str/čb/min
- ločena v^^oodpoma črnila po 9.99 EUR
FTNOMEHANEKA Dn«iea Oobnje s.p. No okopih 2e. 3000 Ce^e. TeL: 03/492 61 20 E^ail: nnornehajiiks.dotrajc^ol.nel

iiiniiiw.novite(lnik.coin
NOVI TEDNIK
AKTUALNO
Ko je tifoj mejaš občina
»Mejne« zgodbe s Kalobja - V odlokih in aktih pomote ne obstajajo - Edini odgovor je »plačaj ali pusti«
Stari ljudje so na zemljo gledali s strahospoštova-njem. Če ne boš ti nje, bo ona tebe, so pravili. Bila je pač sinonim za preživetje. Četudi danes ni iäko, znajo vrednost vsakega Kvadratnega metra življenjske-ga prostora zares ceniti Ijud-je, ki živijo v gostih nase-Ijiii. Ko že centimetri odlo-^ jo o tem> ali boš lahko gra* dil, imel svoj dovoz, preuredil okolico« posadil drevo, postane vprašanje, kdo je tvoj mejaš, naenkrat življenjsko pomembno. T. i. javno dobro, ko lastnike -vse in nikogar - zastopa občina, se v spornih primerih velikokrat izkaže za prav problematičnega soseda.
Vse odtenke že malo smešnega zapleta nosi naslednja zgodba, trenutno aktualna na Kalobju. Nekaj metrov od tamkajšnje podružnične osnovne šole Sloji domačija Ar-zenSkovih, ki so vse do leta 1995 živeli v prepričanju, da njihova zemlja sega do šolskega pločnika in s stavbo vzporednega igrišča. Potem so začeli razmišljati o gradnji, Pristojne obänske službe, podprte z geodetskimi meritvami podjetja Mera, so naenkrat oznanile, da ne bo Slo, ker so preblizu meje. Ta seje naenkrat premaknila za 15 metrov nižje. Lahko gradijo samo v primeru, da zemljo odkupijo. Uradni cenilec je določil ceno zazidalnega
Po dolgotrajnih preverjanjih naj bt bila meja mad Arzanskovini in občinakim zemtjiičam na Kalobju na črti, ki sicer na igriseu loči avt od igralne površine.
zemljišča. V današnji valuti 2500 evrov. Ponudbo so pristojni uradniki opremili z oznako »plačaj ali pusti«. Za družino veliko» ampak kar je treba, je treba. Ostarela mama je sicer zmajevala z glavo, da je njihova zemlja vedno segala do igrišča in Še čez, ampak kaj stari ljudje sploh vedo. Zadevo so vendar izmerili in potrdili strokovnjaki. Sicer pa je mlad par zaradi drugih obveznosti in teh
nepredvidenih zapletov idejo o gradnji takrat opustil Pred Štirimi leti je nato vlogo obnovil. Spet so prišli, merili, »kolčkali« in si zapisovali ter potem, kar se geodetskih izmer riče, enostavno mrknili. Vmes sta Arzen ško-va brez pripomb dobila dovoljenja za gradnjo in objekt tudi že postavila. Vsake toliko sta sicer ob priložnosti dregnila v geodeta, naj vendar že stvari uredijo, ker bi
rada imela lastništvo »na čistem«. A je običajno zgolj skomignil v smislu, če nihče drug ne komplicira okrog tega, tudi vama ni treba. Investitorju je prekipelo, ko je iz vaških čenč razbral, da mu je občina zemljo »šenkala«. Iste geodete so poklicali še tretjič. Začelo sejesstrokov-no debato, ali za izhodišče izmer služijo obstoječi objekti aii mejniki, nadaljevalo z nekaj orumenelimi kar-
tami in s kopanjem za mejniki ter končalo s Črto, ki sicer na igr^ču loči avl od igral-ne površine. Ups! Pa je pokojna mama morda tudi kaj vedela. In Človek v glavi že sliši glas, tokrat z druge strani - plačajte ali pa pustite!
Javno dobrof ki ga nikoli ni bilo
Naj poudarimo, da se zgodba na teh straneh ni znašla zaradi javnega pranja perila, ker, kot pravi Franci Arzen-šek. je vse skupaj še odprto. »Meja ni določena in to je treba urediti. Če se bo izkazalo, da mi ne bo treba plačati poltretjega tisočaka, bom vesel, če ne, sem Še vedno pni kupec, ker so listi kvadrati za nas pač strateškega pomena. Gre pač za napako, nesporazum ali karkoli že. Prepričan sem, da se bo zadeva pošteno uredila. A me žalo-sti, ko vidim, kako so nekateri hitro sposobni človeka obdolžiti vsega, od požrešno-sti do preračunljivosti, a niti slučajno nisem ničesar zahteval niti se to nikogar ne tiče,« malo grenko pove Arzen-šek. Tudi Radko Pušnik s šentjurske občinske uprave doda podoben zaključek: »Zaplet bomo gotovo rešili v obojestransko zadovoljstvo.«
TXadi naslednji primer so na koncu rešQi tako, le da je bila pot do tja vse prej kot kakšno posebno zadovoljstvo. Investitor, ki bi kmetij-
sko zemljišče rad prekategoriziral v gradbeno, je ugotovil, da je diagonalno čez njegovo celotno ne prav veliko parcelo vrisana cesta kot javno dobro. Vodila naj bi nekam v gozdni breg. Pustimo ob strani, da se niti najstarejši vaŠČani niso spomnili, da bi bil tam kdajkoli vsaj najbolj nespodoben kolovoz. Vsi argumenü lastnika, da gre za očitno napako, so bili bob ob steno. »Plačajte ali pustite!« Zveni znano? A je vztrajal in sedel na geodetskem oddelku tako dolgo, dokler mu niso prinesli starejših map-nih kopij. Na tistih o »javnem dobrem« na njegovi zemlji ni bilo ne duha ne sluha. Se razume, da se je potem vse uredilo »v obojestransko zadovoljstvo«.
Da ne bo pomote, občinska skrb za javno dobro je pod črto vse hvale vredna. A res je, da je geodetska stroka napredovala, meritve so natančnejše, letalski posnetki splošno dostopni. Vmes je posegla informatika in morda, samo morda, obstaja tudi možnost, da pride tu in tam do kakšne napake. Pri mejnih sporih so te že tako in tako moteče in naporne, a če je vaš mejaš občina, očitno še toliko bolj. TUdi aJi predvsem članom občinskih svetov je pomoto težko dokazali. Vse se pač začne in konča pri »plačaj ali pustil«
SAŠKA T. OCVIRK
Telekomov
denar septembra?
Proces vračanja vložkov v Telekomovo infrastrukturo se po Sloveniji počasi zaključuje. Zato so vprašanja v Ustih občinah, ki postopkov še niso pripeljaie do konca, toliko pogostejša. V občini Šentjiu" so konkretne premike napovedali že za pomladanske mesece. Zdaj je avgust. Ljudi od zapletenih dolgoletnih postopkov zanima zgolj epilog. Kdaj bo torej na njihovih računih končno nakazan tudi denar?
Težava je predvsem v tem, da je velika in razdrobljena občina telefonske priključke dobivala v treh ali štirih fazah z zelo različnimi pogoji financiranja. Naj spomnimo, da je posebna županova komisija za vračila na delu že od februarja. Kot je takrat dejal direktor občinske uprave Jože Paičnik. je prve poravnave pričakoval že v mesecu ali dveh. Kot pravi sedaj, tudi v vmesnem Času niso držali križem rok.
vedli smo vse, kar se v tej fazi pričakuje od občine. Sestala se je komisija, ki jo sestavljajo predstavniki občine in vseh krajevnih skupnosti. Odločeno je bilo, da z državnim pravobranilstvom sprejmemo debe poravnave v delih, ki se nanašajo na sklenjene pogodbe. Ne pristajamo pa na to, da bi se odpovedali vrednosti lastnega dela in materiala, ki so ga tedanji naročniki vložili v Telekomovo infrastrukturo.« Glede na to, da je prav v tem jabolko spora, bo ta del torej prepuščen v presojo sodrum izvedencem. »V tem Času pričakujemo predlogeporavnav s celjskega državnega pravobranilstva, ki bodo podlaga izplačil končnim uporabnikom,« Na vprašanje, kdaj bodo ti nesporni primeri zaključeni. Paičnik odgovarja, da pravobranilstvo meni, da naj bi te postopke zaključili do septembra.
Sto
Drsališče na majavih temeljili
Bodo V Celju našli denar za nujno obnovo Mestnega drsališča?
Celjski ZPO je v zadnjih letih obnovil in posodobil večino javnih objektov, s katerimi upravlja. Pri tem ostaja ena najbolj zahtevnih in dragih naložb - nujna sanacija drsalne plošče na drsališču v Mestnem parku.
ZPO se je prijavil na razpis fer in poziva, da v občini za-
za obnovo športnih objektov, katerega rezultate je ministrstvo za Šolstvo in Šport objavilo sredi julija. Odobrili so jim sofinanciranje 12odstotkov okoli 800 tisoč evrov vredne naložbe. A problem ostaja, saj Mestna občina Celje ne v letoSnjem in ne v proračunu za prihodnje leto nima predvidenega sofinanciranja te sanacije.
Kot je povedal direktor ZPO Ivan Pfeifer» gre za skrajno nujen poseg. Zaradi kar treh zaporednih poplav so namreč dodobra načeti temelji, na katerih sToji drsalna ploskev. Obstaja tudi vse resnejša nevarnost, da bo zaradi dotrajanosti začel v okolje odtekati rudi amoniak, s pomočjo katera ustvarjajo na betonski Še ledeno ploskev. »Tako temelji kot napeljava z amoniakom bodo betonsko ploskev Mestnega drsališča zdržali še največ eno sezono,« opozarja Pfei-
gotovijo svoj primeren delež za prepotrebno naložbo vsaj v prihodnjem proračunu.
Sicer pa so Mestno drsaliS-če letos odprli rekordno zgodaj, že zadnje dni julija, ko so pripravili ledeno ploskev za priprave približno 50 drsalcev iz sedmih držav. Od začetka avgusta je drsališče vsak večer med 20. in 21. uro od-
prto tudi za rekreativne drsalce, vstopnina znaša dva evra. ZPO je pripravil tudi posebno ponudbo, s katero omogoča brezplačno drsanje vsem, ki so kupili dnevno karto za kopanje na letnem kopališču.
BRST. foto: KATJUŠA
Te dni na celjski ledeni ploskvi intenzivno vadijo tekmovalci v t i. short tracku- dßciplini hitrostnega drsanja.
Še zadnje leto pouk ob sevanju?
V tem tednu bo Občina Laško dobila gradbeno dovoljenje za novo šolo ter se prijavila na razpis za sofinanciranje
projekta
če bo šlo vse po načrtih» bo v nevarno podružnično 0$ Sentrupert nad Laškim v tem šolskem letu sedta zadnja generacija otrok. Potem bodo šolo, v kateri so izmerili prekomerno radioaktivno sevanje, porušili in na istem mestu zgradili novo. sodobno, okolju in učencem prijazno.
Podružnična osnovna Šola v Šentrupertu je po številu otrok v tem kraju med najbolj perspektivnimi med devetimi podnižnicaifii v občini L^ko. A starši iz Sentruper-ta svoje otroke vse pogosteje vpisujejo v šolo v Laško ^ Šentjur, sa} se bojijo za zdravje otrok. V §oli, v katero je letos vpisanih 36 otrok, so namreč že pred osmimi leti ugotovi I i prekomerno radioaktivno sevanje. Povzročal naj bi ga neprimeren ^adbeni material. Vendar vrednosti omenjenega sevanja po besedah strokovnjakov naj ne bi presegale najvišjih dovoljenih» sevanje pa otrokom menda ne Škoduje. Če se v učilnicah ne zadržujejo veČ kot dve uri na dan. Starši in Šolski delavci so kljub tak*
POŠ v Šentrupertu nad Irskim čez dve leti
Šnim zagotovilom upravičeno zaskrbljeni. Občina Laško je sicer že pred leti nameravala sanirati šolo, vendar se krajani z občinsli^m načrtom niso strinjali, saj je ta namesto novogradnje predvideva! le prenovo Šole, kar bi pomenilo le kratkoročno m ne bistveno cenejšo reši-
tev od novogradnje. Občinski svet je nap v letu 2006 sprejel sklep, da se novogradnja izvede v letih 2009 in 2010. Ali se bo to res zgodilo, je odvisno od uspešnosti Občine Laško na razpisu šolskega mim^strstva za soOnan-ciranje projekta, na katerega se bo prijavila še v tem ted-
nu- Po besedah župana Franca Zdolška bo občina v teh dneh dobila tudi gradbeno dovoljenje za šolo. Če bo Slo vse po načrtih, bodo začeli delati koriec prihajajočega Šolskega leta in konč^ v ro-ku enega leta. V času gradnje bodo učence iz Šentru-perta vozili v šolo v Laško ali
Debro. Naložba Je ocenjena na približno dva milijona evrov, v novi Šoli pa bodo delovali tudi en oddelek vrtca, ki ga zdaj v Šentrupertu nimajo, krajevna skupnost in društva.
Gradnja šole v Šentrupertu ni edina predvidena naložba v občini Laško na po-
Šolo v šentrupertu so zgradili že leta 1897. Ker je bilo otrok vedno veČ, so leta 1967 k omenjeni Šoli zgra-dili prizidek ter hkrati na obstoječi stavbi zamenjali streho, ki je azbestna, prizidek pa |e zgrajen iz opeke iz Šoštanja, za katero so kasneje ugotovili, da je ra-dioaktivna. Meritve Inštituta Jožefa Štefana izpred treh let so pokazale, da je radioaktivno sevanje naj-močnejše v zadnjih dveh učilnicah in da to kar trikrat presega običajno sevanje.
dročju šolstva in vzgoje v naslednjih letih. Prihodnje leto bo Občina Laško poskušala srečo pri pridobivanju državnih sredstev Še za telovadnico v Rimskih Toplicah in prizidek k Osnovni šoli Antona Aškerca, Če bo na razpisu uspešna, bo gradnja stekla v letu 2010. Prihodnje leto bodo omenjeno Šolo ludi prenovili. V Debru pa bodo še letos zgradili nov vrtec.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Duše solčavskega športa z županom Aloizom Upnikom in s Francijem Podbrežnikom, ki je v nedeljskem
večam pletel solčavsko zgodbo.
Športniki izpod soičavsicili
planin
v Solčavi so svojstveno, kot je v njihovi navadi, proslavili občinski praznik. V občini namreč vsako leto izberejo katero od področij in ga podrobno predstavijo, letos pa so proslavili jubilej športnega ^uštva.
Življenje na Solčavskem je oblikovalo nekaj izjemnih športnikov, ki so se jih spomnili tudi v dokumentarnem filmu. V kraju si želijo večnamenski objekt, ki bi bil športna dvorana in kulturni dom, pri gradnji pa računajo tudi na pomoč države in Evrope, saj
je gradnja za majhno občino prevelik finančni zalogaj. Sicer bodo letos urejali središče Solčave in gradili parkirišča, je napovedal Župan Alojz Upnik ter pozval Solčavane. naj stopijo skupaj, ker bodo le tako dovolj močni. V občini sicer ob prazniku podeljujejo priznanja samo vsaka štiri leta, vendar se je to-iaat Boštjan Lokan, predsednik Športnega društva, s priznanji oddolžil občini in vsem dosedanjim predsednikom ŠD Solčava.
US
www.novitednik.coinwww.radiocelje.Goni
Na Ponilcvi lunaiu spet gradbišče
Občina Šentjur je podpisala pomembni pogodbi za rekonstrukcijo lolUlne ceste Slatina-Lutrje-Ponkvica. Dela se bodo začela že v teh dneh.
Napeti terminski plani so vezani predvsem na razpisne pogoje evropskih strukturnih skladov, kjer je ol^ina iz naslova regionalnih razvojnih programov uspela pridobiti 65'odstotiio sofinanciranje naložbe. Preostali del stroškov in DDV bo zagotovila iz proračuna. Vrednost naložbe ocenjujejo na malo manj kol 1,7 milijona evrov.
Gre za pomembno infrastruktumo pridobitev, ki pomeni celovito in učinkovito ure-
ditev tega cestnega omrežja. Posledično to prinaša izboljšanje demografske slike, večje gospodarske možnosti in seveda razvoj kmetijstva, turizma in drugih dopolnilnih dejavnosti. Poleg boljSe dostopnosti do Ponikve, Šentjurja, avtocestnega priključka v Dramijah in Šmarja pri Jelšah bo to tudi naložba v prometno varnost. Z rekonstrukcijo bodo razširili cestišče in na posameznem delu uredili tudi pločnik. V skupni dolžini gre za slabih Šest kilometrov cest. Na odseku Slatina-Ponikva se bodo začela v teh dneh, naprej do Ponkvice pa predvidoma prihodnje leto.	StO
Lokalna cesta, icot »se šilca«
v občini Šmarje pri Jelšah obnavljajo dobrih pet kilometrov ceste od naselja Belo čez Stranje do Pristave. Gre za lokalno cesto med občinama Šmarje in Podčetrtek, ki povezuje tudi nekatere Šmarske krajevne skupnosti s središčem kraja. Za obnovo bodo odšteli približno tri milijone evrov. Občina je bila uspešna na več evropskih razpisih, zalo bo skoraj dve tretjini denarja namenila Evropska unija. Projekt so minuli konec tedna predstavili krajanom, prvi del prenovljene ceste pa si je ogledal tudi predsednik vlade Janez Janša.
Prenovljena cesta bo prva lokalna cesta z dvema s sredinsko črto ločenima pasovoma v občini. Naložba je razdeljena v tri etape, polo-
vico prve so delavci CM Ce-ija že končali. Dela se v teh dneh nadaljujejo, celotna prva faza med odcepoma za Korpule in Koretno pa bo končana v začetku prihodnjega leta. Le nekaj mesecev kasneje bo prenovljena cesta ludi v drugi fazi, od meje z občino Podčetrtek do odcepa za Zibiko. Izvedba tretje m^ od-cepoma za Belo in Korpule ter za Koretno in Zibiko je predvidena v letih 2009 in 2Ö10. Po obnovi bosta na celotni trasi dva s sredinsko črto ločena trimetrska vozna pasova, od Šmarja do Podčetrtka bo urejenih Še 12 kilometrov od vozišča ločene kolesarske steze, na delu trase pa tudi pločnilc »Z izvajanjem del smo zadovoljru. Res je pri prvem delu prišlo do pomanjkljivosti pri asfaltih, vendar ne v takšnem obsegu, da bi
to kakorkoli motilo,« pravi župan Šmarja pri Jelšah Jože Čakš. Obenem poudarja pripravljenost icrajanov na sodelovanje pri projektu, saj so za razširitev ceste potrebovali kar nekaj zasebnih zemljišč. Predsednik vlade Janez Janša se je ob obisku spomnil potresa, ki Je to območje prizadel v sedemdesetih, in ugotavljal, da je razvoj območja v zadnjih letih velik. Možnosti za še hitrejšo izpeljavo takšnih in podobnih projektov vidi v ustanovitvi pokrajin. »Pokrajine bi upravljale z lastnimi sredstvi za regionalno infrastrukturo. Gradilo bi se bistveno hitreje, bolj kvalitetno in mislim, da tudi ceneje. Ljubljana je predaleč, da bi se tisoči kilometrov lokalnih ali državnih cest urejali učinkovito.«
ANDREJ KRAJNC
Praznično Ljubno
Občinski praznik so na Ljubnem pred dnevi spet obogatili izjemni ljubenski p«vci, združeni v meSanem pevskem zboru, ter učenci Glasbene Šole Nazarje.
Županja Anka Rakun je predstavila največje naložbe v minulem obdobju, predvsem vodovod Okonina in most v Rastkah, ter napovedala dogajanje v prihodnje. Na Ljubnem se bo letos zvrstilo Še kar nekaj odprtij, med večjimi bo zagotovo razširjena in prometno bolj dostopna poslovno-obrtna cona v Lokah.
Kot je v navadi, so najbolj zaslužnim podelili različna priznanja. Tako je priznanje županje prejelo sedem najboljših učencev, ki so končali šolanje, ter zlati maturantki Teja Turk in Deja VrČkovnik, posebno priznanje pa krvodajalca Amalija Jurjevec in Marko Korpnik. Bronasto priznanje Občine Ljubno so podelili Francu Br^ezu za delo v gasilskih vrstah. Srebrno priznanje so prejeli učiteljica Marija Grohar» ljubiteljska slikarka Ida Voler in družina Prušnik za udejstvovanje v kulturnem življenju in delo na turistični kmetiji.
US
Stara hmeljarska opravila še niso šla v pozabo. Mnogo so obudili na vozovih s prikazi opravil in šaljivimi
igrvmi. (Fato: MŠ)
Varuha zelenega zlata
Hmeljarski starešina in princesa sta postala Franc Gajšek in Janja Oset - Letos 2400 ton hmelja - Kritike glede
državne pomoči
Hmeljarji so na 46. prazniku v Braslovčah uradno imenovali novega hmeljarskega starešino in princeso. To sta postala Franci Gaj* žek in Janja Oset, oba iz Dre-šinje vasi. Lanski starešina in princesa sta jima v skrbništvo za eno leto predala hmeljarskega »mačka«, prapor in škafec. Letošnja letina hmelja je slab* ša od lanske.
Hmeljarski starešina in princesa bosta v naslednjem letu skrbela za promocijo In nadaljevala tradicijo slovenskega hmeljarstva. Hmeljar-
ski starešina Franci Gajšek prihaja s kmetije z 32 hektari hmeljskih površin. Na tipični hmeljarski kmetiji hmeljari že Čeina generacija, UXO je GajSek Casmo prevzel poslanstvo starešine. »V prvi vrsti bo treba skrbeti za promocijo slovenskega hmeljarstva in ohranjati tradicijo našegazelenega bogastva. Zaobiti ne gre tudi številnih težav, 5 katerimi se iz leta v leto soočamo hmeljarji,«
Hmeljarska princesa Janja Oset, sicer po izobrazbi slikarka, je v posojo od lanske princese prejela Skafec. Z
njim so nekdaj merili količino nabranega hmelja. »Prihajam iz hmeljarske družine. Hmelj pridelujemo na 22 hektarih površin in opravil ne	v upanju, da bo
častno nadaljevala poslanstvo princese, pravi O set ova.
Letos bodo pridelali približno 2400 ton hmelja. 141 hmeljarjev na 1620 hektarih ne bo doseglo lanskega pridelka. Letina je slabša od lanske. Hmeljišča v Braslovčah je lani oklestilo neurje, zato je pridelek podpov-
Nagrajanci Občine Ljubno z npanjo Anko Rakun in s podžupanom Stankom Zagc^m
prečen. »Na tem območju bodo pridelali tisoč kilogramov manj savinjskega gol-dinga in aurore. Svoje je naredilo tudi junijsko in julijsko deževje. Je pa letina boljša na lažjih tleh, kjer bo letos kar za dva tisoč kilo-
gramov več pridelka,« pravi Irena Frlškovec. strokovnjakinja za hmeljarstvo na celjskem kmetijsko-gozdarskem zavodu. Na tridnevnem tradicionalnem srečanju so hmeljarji na nedeljski slavnostni seji izrekli ču-
di nekaj kritičnih na račun državne pomoči. Za škodo, ki je nastala po lanskem neurju s točo, kljub svarilom h meljarjev, niso prejeE niti evra pomoči.
MATEJA JAZBEC Foto: TONE TAVČER
)
Dobro zane!
Ste natančni in zanesljivi? 2e{^e vsak dan nove izzive? Si žeiite dela v prijetnem okolju, kjer vam ne bo nikoli dolgčas? Bi se radi pridružili mlademu in dinamičnemu kolektivu? Spoznajte nas in ugotovili bo^e, da je Spar res dobra izbiral
Za delo v naši novi poslovalnici SPAR ŠMARJE PRI JELŠAH iščemo:
1. Namestnika	3. Ve« prodajalcev (m/ž)
poslovodje (m/ž)	4. Mesarje - prodajalce (m/ž)
5. Prevzemnike blaga (m/ž)
Lstosnji hmaljarski starešina fn princesa, Franc Gajsek in Janja Oset
Pričakujemo:
-	V. stopajo izobrazbe trgovske smeri
• poznavanje trgovinskega poslovanja
-	najmanj 3 leta delovnih Izkušenj na podobnih delovnih mestih v živilski dejavnosti
' izkušnje pri vodenju ljudi
-	organizacijske sposobnosti
-	samostojnost pri delu
2. Vodjo izmene (m/ž)
Pričakujemo:
-	najmanj IV. stopnjo izobrazbe trgovske, živilske ali druge smeri
-	poznavanje dela v trgovini
-	zaželene izkušnje na podobnih delovnih mestih
' veselje do dela z ljudmi
-	komunikativnost
Nudimo:
-	dinamično delo v sodobno opremljeni poslovalnici
-	prijetno delovno okolje
' zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas
-	plačevanje dodatnega pokojninskega zavarovanja
Prijave sprejemamo do 31.8.2008 na naslov:
Spar Slovenija d.o.o., Kadrovska služba. Letališka 26,1000 Ljubljana ali kadri^par.si.
PRIDRUŽITE SE NAM! ® SLOVENIJA
Peric9 in peričice so dodabra opravile svoje delo.
Klepanje kosa, nakdaj vsakdanje dato, postaja ze mala umetnost, ki ja mnogo mladih že ne obvlada več.
Z lučko mladino na »gaudoff
Pestro dogajanje na 39» Lučkem dnevu, ki je ponovno v vzponu
Minuli konec tedna so se Zgornjesavinjčani in številni drugi gostje ustavili v Lu-Čab, kjer so domačini pred-stavili del bogate preteklosti. predvsem pa poskrbeli za druženje na 39. Lučkem dnevu.
Pri pripravi osrednjega dogajanja, nedeljskega sprehoda od »Štanta do štanta«, so se tokrat Lučani precej izkazali, saj so v različne kotičke Luč umestüi kar ndcaj točk, ki so pričarale romantičen pridih preteklosti. Pranje perila ob potoku, izdelovanje »šiklnov«, klepanje kose, na-^ pravljanje stelje, kuhanje žganja, zeiiščarji. čebelarji... in še mnogo drugih utrinkov je pokazalo, kako so nekdaj živeli v eni najlepših slovenskih vasi, dogajanje pa je občasno zmotilo pokanje v novo postavljeni »strelalnici« oziroma prikaz pokanja z
možnarjem, kar so v Lučah počeli že pred 120 leti.
NavduSevali so tudi otroci s prikazom nekdanjih iger, s katerioii se je kratkočasi-la mladina. Projekta raziskave starih iger in igrač so se pod vodstvom Jožice Pod-krajnik lotili že v začetku lanskega šolskega leta. Nastala sta razstava in tudi nedeljski prikaz, posebej pa so izpostavili igre, kot so gnilo jajce, »tancanje« od nedelje do ponedeljka» hoja na »števceh« in streljanje z bez-govo puško. Celotno dogajanje v Lučah so popestrili plesalci Folklorne skupine Oljka iz Šmartnega ob Paki. Med prikazi je bila po svoje zanimiva tudi »jajčii'ca«. ki druži predvsem mladino. Gre za običaj pobiranja jajc na predvečer sv. Florjana, kar po hiSah opravijo fantje, nato pa skupaj z dekleti pripravijo
^gaudo«, na kateri ne manjka »šnit« in drugih dobrot.
Ob številnih drugih športnih, zabavnih in etnografskih prireditvah so dogajanje zaokrožili s festivalom naiodno-zabavne glasbe Luče 2008, ki sta ga pripravila društvo Gri-čar in ansambel Ojstrica. V nabito poinem prireditvenem prostoru na sotočju Luč nice in Savinje so obiskovalci uživali v zvokih sedmih ansamblov, precejšnje zanimanje pa kaže več kot tisoč glasovnic občinstva, ki je za zmagovalca nedeljskega festivala določilo »domačinan-sambel Golte, medtem ko se je strokovna komisija odločila zaansambel bratov Jam-nik, Skratka: pestro, zanimivo, mogoče malce prometno razburljivo dogajanje v Lučah |e pokazalo, da so organizatorji Lučkega dneva spel v vzponu.	US
Lucka mladina na »gaudlü po uspeli »jajcn'clu.
Som odpotoval na Bled
v soboto je büa na Šmartinskem jezeru že 12. tradicionalna celodnevna ribiška tekma v lovu plenilk za pokal trgovine Lovec, ki jo organizira Ribiška družina Celje. Tekme so se udeležili ribiči Iz vse Slovenije.
Največ ribiške sreče je imel tokrat že stari znanec na tej tekmi, Samo Novak z Bleda. Uro pred koncem tekme mu je v trdi temi prijel velik som. Potreboval je okoli 20 minul, da ga je utrudil, nato pa sta mu ribiška kol^ pomagala, da ga ;e sploh lahko spravil v čoln. Tehtnica je pokazala 52 kg, meter pa 215 cm, kar je pomenilo, da smo dobili novega uradnega rekorderja med ujetimi somi na Šmaninskem jezeru. Čeprav som slovi po tem, da ga je izjemno težko ujeli, jih je Samo v svoji ribiški karieri ujel že okoli 1100. Leta 2005 je zmagal tudi na podobnem tekmovanju na Rudniškem jezeru pri Kočevju. Tudi tam je zmagal z rekordom jezera, ki velja Še danes.
Ulova sta se veselila še Darko Jaub. ki je ujel soma, težkega 2,8 kg. in Milan Lorbek s kilogramskim smučem.	MARKO TURK
NOVI TEDNIK

ZANIMIVOSTI
Žene mu niso ukradli. Novi tedniic pa
Vinko Cverle starejši je človek, ki je življenje vedno vzel tako, kot je. Z dobrim in slabun. s smehom in solzami. In tako kot že 50 let hodi z roko v roki s svojo ženo Marijo. tako že vsaj toliko Časa nosi p^ pazduho tudi tale časopis. Žene mu v vsem tem Času hvala bogu niso ukradli, česar pa za Novi tednik ne bi mogli reči.
Vinko se je rodil v Šentrupertu nad laškim in že doma se mu je Čisto prvi prednik tegaJe časopisa, talvat še Nova pot imenovan, priljubil. Ko se je od-selil najprej pod Rifnik, kasneje pa v Novo vas pri Šentjurju, je domotožje najlažje potolažil z branjem tega lista. A ker so v listih časih poštarji precej bolj varčno okrog hodili, bi moral Vinko včasih tudi po cel teden čakali na svoj izvod- Pa se je domislil in si časopis naroČil kar v tovanio Al-pos. kjer je svojčas delal kot varilec. A kaj, ko ga staro-novi prijatelj wli-kokral ni počakal. »Sem ga prišel iskal, pa ga že ni bilo več. Mi ga je kdo pred nosom odnesel. Najbolj jezen sem bil, če nisem mogel prebraci podlistka,« se zdaj smeji Vuiko, takrat pa si je o takih Guzajih vse kaj drugega mislil. Ampak se je ludi lo uredilo. Ko so poltarski obiski poslali malo bolj pogosti, si je časopis kar lepo domov naročil. Tako ga je doma pričakala prijazna žena, topel obrok in čisto wttšen<« Novi tednik- Pa kaj bi človek Še hotel veČ?
»Za začetek se je treba poročiti«
Kje natanko sta se z ženo Marijo, sicer doma iz Vodic pod Kalobjem, našla, se tistih hip ni spomnil nobe-
Vinko Cverle že 50 let v družbi žene Marije in najboljšega časopisa
Vinko Cverieje z ženo ustvaril lep dom. Njegova roke pa znajoiz lesa narediti še bolj pravljične reci. Palčki Itvljo v pram kmečki hiši,
ssno pa spravljajo v nadvsa dodelan kozolec toplar.
den od njiju. Ampak to niti ni pomembno. Kot pravi Vinko» je za 50 let složnega skupnega življenja treba veliko potrpljenja, spoštovanja in seveda ljubezni. Pa če vse skupaj s smehom in himjorjem začiniš, tudi ne Škodi. Je pa res, da pridejo v življenju trenutki, ko ti proti bole-
čini srca tudi to ne pomaga. Vinko in Marija to vesia, saj sta doživela največjo moro vsakega starša, ko sta izgubila enega od dveh sinov. Zato jima srečanja z družino drugega sina Vinka mlajšega, vnukoma Ladi-jem in Vesno, Je toliko več pomenijo. »Ob zlati poroki nisva hotela de-
lati nobenega cirkusa, samo na kosilo so naju povabili k sinu v Dram-Ije. Mi je pa snaha zabičaia, naj ne hodiva prej» ker jih ne bo doma,« pripoveduje Vinko in mimogrede razloži, kako je točnost lepa Čednost in on vedno raje še malo prej pride. '»Pred hišo ni bilo čisto nič
sumljivega, ko pa sva odprla vrata, so biii tam vsi. Moje štiri in ženine tri sestre, prijatelji, sorodniki, mu-zikanti. Bilo je tako lepo, da sem še zdaj ganjen.« Ker je družina Cverle z glasbo prežeta, je jasno, da je tudi ob taki prožnosti ni manjkalo. »Meni so vedno obljubljali harmoniko, pa nikoli ni bilo denarja.« Talent stricev, ki so bili znani in dobri muzi-kanti, pa je Vinko vseeno naprej prenesel. Sinu Vinku sta prvo harmoniko kupila že pri petih. Kako se je zadeva razvijala, ve vsak pravi ljubitelj narodnozabavne glasbe, ki je že kdaj slišal za Ansambel Vinka Cverleta.
Z našim gostiteljem smo se za obisk dogovarjali že pred meseci. Takrat je bila pred njim težka operacija in ob tem ni skrival skrbi. Zdaj so se stvari nekoliko uredile, a kot pravi, sta oba z ženo hvaležna za vsak zdrav in zadovoljen dan v njunem domu. In tu je seveda Še vedno • že 50 let, zdaj celo dvakrat na teden - dobrodoSel gost Novi tednik. »Šport bi sicer z lahkoto pogrešal, vse ostalo pa zelo skrbno preberem. Predvsem novice iz domaČega kraja in Črno kroniko. Na koncu pa tudi oglase, četudi nič ne prodajam ali kupujem.« Naš fotograf Marko malo zasanjano pogleda Marijo in Vinka in si ne more kaj, da ne bi vprašal po receptu za srečno in dolgo skupno življenje. Kako se torej dočaka zlata poroka? Vinko pa - za vso današnjo mulari-jo • kot iz lopa izstreli: »2a začetek se je treba poročiti!«
SAŠKA T OCVIRK Foto: MARKO MAZEJ
Balonarski baroni Kalobški
Obletnice, ki bi čJoveka prav pod nebo odnesle, pridejo v življenju redko. Petra Oreinika> župnika na Kalciju, je polet zl:Ulonom »zadel« ob okrc^em rojstnem dnevu in deseüetnid delovanja na Kaiobju. V košari nad domačim krajem pa sta se mu pridružila še znani avtoprevoznik Jože Kukovič in kuiiarski mojster iz enega od celjskih iiotelov Dušan Seiič.
Pravijo, da je balon sicer hudo nepredvidljivo, ampak čisto varno prevozno sredstvo. Po drugi strani pa je res, da je vsaka višina nad poldrugim metrom vredna vikanja. Na srečo je balonarski pilot Jure Belužič pravi stari maček, ki se ne ustraši nobenega balonarskega izziva. S talno podporo Braneta Planinca še toliko manj.
Čeprav malo loplo, je bilo tistega a\^ustovskega jutra vreme kot naročeno za polel. Po več kot letu usklajevanja so si ga vsi trije potniki že prav zares zaslužili. Balon se je od tal odlepil na planoti na vrhu Kalobja in potem čisto počasi zaoleoži) nad okoliškimi vasmi. Razgled bo ostal za vedno • na fotografiji in v spominu. Balonareki krst z zemljo, ognjem in nepotešljivim šampanjcem pa tudi. In ko smo že ravno pri tekočih opojnostih • se razume, da so novopečeni baroni Kalobški odslej svojim sopotnikom in pilotu zavezani za pijačo dati ob s^aki priložnosti.
Sto
S skupnim darilom vseh faranov je domacižupnik Peter Grešnik tbalonom poletel nad svojim Kalobjm Pridružita sta se mu še Jože Kukovič in OuŠan Selič, vse tri pa je varna popeljal pod nebo Jure BelužiČ.
Poroka po sedmih skupnih
letih
Jožica Marinšek iz Skednja in Srečko Ža-beri Iz Dolge Gore sta se po sedmili ietih skupnega življenja z sinom Marcelom odločila, da mdi formalno potrdita skupno življenje. Pred matičarjem všentjurju in v cerkvi na Sladki Gori sla naredila svoj usodni ko-
rak. Priči sta bila Simona LipuŠ in Vane Kun-dih. Skupaj s svati sta nato slavje nadaljevala v gasilskem domu v Dolgi Gori. Vsi zbrani so jima zaželeli lepo nadaljnje življenje, Marcelu pa. naj ne odraste prehitro.
AB
če želite, da tudi vašo življenjsko odločitev zabeležimo na straneh Novega tednika» nam pišite na Prešernovo 19, SOOO Celje ali na elektronski naslov tedmkd^nt-rc.si.
Mala dežela -velik korak
Za promocijo več kot minister
Mihailo Lišanin je s petindvajsetimi leti prišel iz Srbije v Slovenijo kot atlet> svoje sledi pa pušča v kulturi
»Moje življenje je zelo zanimivo, saj sem se v različnih obdobjih ukvarjal z zelo zanimivimi stvarmi,« zadovoljno pove Mihailo Lišanii)> ustanovitelj revije Likovni svet» mednarodnega razpisa likovnih del za mlade in Galerije likovnih del mladih Celje. Tokxat ga nismo obiskali le za-radi njegovega dela, ki je poznano v Sloveniji in v svetu. Zanimala nas je predvsem njegova zgodba» ki je mnogim nepozna-na> a pestra.
Prihaja iz Srbije, iz vasi Lazac, ki leži 20 km od Kraljeva. Mesto je imelo leta 1974 podobno Število prebivalcev kot Celje, po razpadu Jugoslavije pa je ta številka kar Štirikrat večja.
Med obiskovanjem srednje šole in pri vojakih se je Mihailo ukvarjal z atletiko, in sicer s tekom na dolge proge: »Na tem področju sem bQ uspešen, posebej v maratonu, in to je bil razlog, da so me Iz Atletskega dniStva Kladivar povabili k sodelovanju in da sem prišei tekmovat za njih.« V desetih letih treninga je bil v svojih disciplinah med desetimi najboljšimi v Sloveniji. V Celju se je dobro počutil, vživel se je v kraj in se tukaj tudi poročil.
V rojstnem kraju še živita njegova starša in sestra. »Staršem skušam zagotoviti lažje življenje, vsak teden se slišimo po telefonu, trikrat do Štirikrat na leto jih obiš-čem. Ne <5utim le nostaJ^je, ampak tudi povezanost z družino.« V vasi Lazac in v Kraljevu ima tudi mnogo prijateljev, ki Čakajo na njegovo upokojitev, da bodo lahko sedli skupaj in debatirali o vsem tistem, za kar doslej nI bilo Časa.
lišanina je med petdesetimi obiskanimi drŽavami najbolj navdušil Iran. Iransko zastavo je dobil v dar.
Proitiotor Slovenije
Ob njegovem prihodu v Slovenijo ni bilo težav. »Takrat si potreboval samo vozovnico, danes moraš imeti še delovno dovoljenje in milijon dokumentov. To otežuje sodelovanje med državama in pretok kulture, znanja in delovne sile.« pove in poudari, da ni kulture nikoli delil na srbsko in slovensko. »Živeti je treba tako. da si nemoteč v okolju, v katerem bivaš. Zato kot prišlek nisem imel problemov, pa tudi v času razdelitve Jugoslavije ne, ko so se dogajale grozne stvari.
Cenjeni gost v Indiji
Jaz sem lojalen dvema« državama, biti lojalen pa ne pomeni» da zaradi tega sovražiš nekoga drugega. Nikoli nisem naredil sovražnega dejanja proti Sloveniji, vsvetu pasem zanjo naredil veliko promocije, včasih se s prijatelji šalimo» da celo več kot ministrstvo za kulturo.« Leta 2004 je Lišanin orgaruziral razsta-vo v Beogradu - prvi kulturni dogodek, ki ga je Slovenija organizirala v Srbiji.
Kaj pa pomisleki» da bi se preselil kam drugam? »Ko hodim po svetu, večkrat pomislim, da bi si tu ali tam kupil kakšno hišo ali vikend, ampak si podzavestno rečem, joj, to je zelo daleč od Celja. Menim, da je središče sveta tam, kjer si, in si to središče sveta tudi ustvariš.«
Kajmak in koruzni kruh
Ob prihodu v Celje in čudi sedaj je Mihailu nenavadno, da se ljudje s celjskih ulic porazgubijo kmalu po zaprtju trgovin: »Prvih 25 let sem živel v okolju, kjer so ulice s prvo temo oživele. Ljudje so prišli na ulico in se sprehajali, lahko si srečal prijatelje, z njimi poklepetal, sedel v slaščičarno ali na kakšno kapljico, tukaj pa, je čisto obratno.«
Lišanin o(^ža, da se Slovenci raje udeležujemo kulturnih prireditev, več obiskujemo gledafišče in konceiie resne ^asbe. Kot pravi, na-vezovan je prijateljskih stikov pri Slovencih sicer traja dlje kot pri Srbih, je pa nato prijateljstvo res pravo. »V Srbiji lahko sedeš za mizo k neznanemu Človeku In začneš klepetati. Zdi se ti, da je odnos intenziven in lahko od mize vstaneš kot prijatelj. Vendar se lahko sporečeš že v naslednji minuti,« pojasni.
Razlike vidi tudi v kulinariki. Srbi namreč radi jedo veliko mesa, kar pa ni značilno za Slovence. Hrana naše podalpske dežele mu sicer ni tuja, pravi, da mu je sedaj celo bližje kot srbska. Rad okuša tuje jedi, s katerimi se srečuje na potovanjih: »Okusi so različni, a vse je dobro poskusiti in z novim znanjem obogatiti sebe. Sam rad kuham in pripravljam hrano, tako da mi večkrat prav pride osvojeno znanje iz tujine.« V Sloveniji najbolj pogreša odojka in kajmak, ki ga nakupi ob obisku domaČe vasi. Razdeli ga v manjše posode in zamrzne, od časa do časa pa si ga z veseljem privošči. »Kajmak je zelo dober z vročim koruznim kruhom, to je nekaj posebnega. To je bila tudi moja hrana v mladosti.«
Potovanja bogatijo človeka
Mihailo Lišanin je obiskal že več kot petdeset držav sveta in meni, da je za razgledanost posameznika nujno, da vidi čim več in da zazna mnogo raznolikih stvari. V zadnjem Času ga v tuje dežele vabijo starši nagra-jencevmednarodnega likovnega razpisa. Prepričan je. da je bistveno dru-
Mihailo Usarrin H izbire dela za razstavo $rl»kih aksden>skih in dnjgih avtorjev, rojenih ali se liveab v Srtiiji, ki jo bodo v galeriji odprli konoc tedna.
gače potovati s turistično agencijo, kol Če si povabljen in zaželen gost. »Gostitelji mi razkažejo vse. kar vedo o svojem okolju, vse to, kar navadni turisti nikoli ne vidijo in to je zame res nekaj posebnega.« Nobenega potovanja ne pozabi, največji vtis nanj pa je pustilo potovanje v Iran. »Iran mi je pokazal zgodovino, ki jo poznam že od mladih nog, sedaj pa sem si vse to ogledal v živo. Videl sem Isfahan, Teheran, Kashan, Persepolls, kraje in znamenitosti, ki sem jih doslej srečal le v zgodovinskih knjigah.«
Največji kulturni Sok je doživel v Indiji, kjer ga je prizadela predvsem revščina. »Na vs^em koraku te ustavljajo, kažejo sprsti na usta, da so lačni. Tuj mi je tudi njihov način življenja. Tüdi če si reven, si lahko čist, pri njih pa je vse razmetano in umazano. Milijarda in tristo milijonov ljudi ni malo, manjka pa jim vzgoja, saj jih velika večina od njih nikoli ne prestopi šolskega praga.«
Zadovoljno v naslednje desetletje
Za Lišanina bi lahko rekli, da je vedno korak pred vsemi. Leta 1990 je odprl podjetje limit Štore. Prvi v Sloveniji je začel z dostavo likovnega materiala šolam. »Tako sem skle-nil poznanstva s 300 likovnimi pedagogi in dobil idejo za revijo Likovni svet, ki izhaja že 14 let,« je pojasnil.
Revijo berejo jo v 26 državah po svetu, v galerijah, muzejih in šolah. Kot novinar te revije je bil povabljen v Bitolo, kjer imajo že 30-leino tradicijo mednarodnega razpisa za likovna dela mladih. Tam je dobil idejo, da bi tudi sam ustanovil mednarodni razpis, na katerem sedaj sodeluje 80 dr^v sveta. Čeprav ^e za edini zasebni razpis, je na njem doslej sodelovalo 115 tisoč umetnikov, zato sodi med deset največjih na svetu. Logično nadaljevanje tega je bilo odprtje galerije. »Zelo sem bil vesel, da je Celje dojelo, da je to potrebno. To je edina otroška gderija v Sloveniji, v vsej Evropi jih je le IS. S tem smo dobili novo promocijsko mesto za Celje in Slovenijo, saj smo začeli pripravljati razstave z vsega sveta. V Celje so začeli prihajati veleposlaniki, da bi odprli razstave mladih umetnikov iz svoje države.«
Prihodnje leto bo Mihailo Lišanin dopolnU 60 let, od katerih jih je več kot polovico preživel v Sloveniji. Ko ga vprašam, če bi se še enkrat odločil za selitev v Slovenijo, prepričljivo pritrdi in njegov obraz prekrije nasmeh. »Ljudje se po SO, letu ustavijo in začnejo razmišljati, kaj so naredili v življenju, Če so zadovoljni s tem, kar so dosegli. Sam sem zadovoljen, da živim v Celju, da sem postal polnopraven meščan, prav tako pa sem zadovoljen s svojim osebnim življenjem.«
TINA VENGUST Foto: KATJUŠA
Na strehi mošeje v iranskem Isfahanu

Zmorem, lahko in bom * zmaga je moja.
RaCeinračIce
Štrbunk v Aqualuni
Vroča Mima fleynolds je pritegnila tudi Tonyja Carterja.
Za dobro zabavo potrebujete: vodo, sonce, NT&RC in Pivovarno Laško, vse (o pa si privoščite na točno določen dan - priporočamo četrtek!
Tega smo preživeli v termalnem parku Aqua-luna in ker smo se tam že prvič imeli krasno, ni bilo nobenega dvoma, da bo ludi ponoven štrbunk uspešen. Med igrami smo osvežili znanje tujih jezikov, saj je bilo kar precej tujih gostov navdušenih nad animacijo in so z veseljem sodelovali. Mirna Reynolds je obiskovalcem premierno predstavila tudi svoje »plesalce« (naša radijska ekipa], ki so bili sicer še malce okorni, pa saj bo bolje... V dogajanje in igre smo se z obiskovalci tako vživeli» da smo bili na koncu kot mali otroci -ne, ne gremo še domov, Se bi ostali tu. Potolažili smo se šele oh misli, da gremo ta četrtek v Terme 21reče. Pridete, kajne?
In ker slik ni nikoli do-volj, jih boste Se več našli na www, rad ioceli e .com.
NL. foto: MARKO MAZEJ
Kar ne moremo v vodo, lahko kaj zamudimo.
Mi smo vedno za akcijo! Pa vi?
Samo 5$ tote povetn, pa boste lahko metali na koš.
Štrbunk si je na koncu zasluzen o privoščila tudi ekipa.
Ogorčeni nad sojenjem
v Lendavi
Itidi sodnik Perič botroval prvemu porazu - Šeliga klonil po 352 minutah
Vodilni moštvi $ta se spopadli v Lendavi, kamor je celj* ski napadalec Darijo Biščan pripotoval z obvezanim gJež-njem. »Zgodilo se je (ik pred koncem zadnjega treninga. Nič ni ziomljenega, vezi pa precej nategnjene,« je poja* sniJ Dolenjec, ki bo čez 14 dni dopolnil šele 23 let.
Soigralci so ga pogrešali. Dvorančič je v30. sekundi »lepo dobil skok«, žogo pa za las poslal mimo vrat.
Nafta boljša
čeprav so bili - povsem objektivno gledano - Celjani več pri žogi, so imeli domaČi zrelejše priložnosti. Vasi-Ijev je zatresel prečko, Se-Sokova poskusa sta zaustavila Kelhar in (fantastično) Šeliga, Lo Duca je udaril preko gola in se osmešil. Zelo blizu Naftinih vrat sta bila Dvorančič in Šarič, a povsem ob čelni črti in brez večjih možnosti za zadetek- Do prvega spornega trenutka so bili LendavCani bližje zadetku tudi v 2. polčasu, saj je nerazumljivo zlahka, skoraj brez skoka (tako kot Trifkovič v Velenju) do udarca z glavo prišel Čeh. Celjska obramba še vedno precej niha, čeprav bi domačega vezista moral pokriti nekdo iz celjske zvezne vrste.
Kdor ne da —
Dala ni Nafta, pa ni dobila. Potem tudi Celjani niso dali, tokrat pa so dobili! Gol v svojo mrežo namreč.
69. minuta je zaznamovala srečanje. V gneči je Kelhar zamahnil z nogo, Dvorančič z glavo» a žoga ni hotela v mrežo. Protinapad je povlekel Jankovič. Pravočasno ga je zrušil Sebastjan Gobec in se opotekel preko njega, Dolgo ga je »Čakal«. Jankovič se je celo tekmo ^peteliniK tedaj pa se zaletel v celjskega kapetana, ki je padel ... Po prerivanju je sodnik Drago-
V$e prevečkrat sa za glavo prijema napadalec Sla viša Dvorančič...
slav Perič pokazal rumeni karton Gobcu. Pravilno. A tudi Jankoviču, za prekršek brez žoge. Na srečo Celja je odlični vezist že imel rumeni karton iz sedme minute in je moral zapustiti igrišče. Ko je kazalo, da si Mikovci ne bodo pripravili priložnosti z igralcem več. je Bezjakov odlični vole) konča! v bloku, Baka-ričev po kotu v naročju odličnega vratarja Kuzme, Po-kornov pa preko vrat po asistenci zelo dobrega Martina Sariča. Kdor ne da... Velenj-Čan v Nafdnem dresu Amel Mujakovič je podal v celjski kazenski prostor, Milan Andžeikovič pa je žogo iz-
bi! pred Gerenčerjem. Toda slednji je spretno padel, »nasedel« je sodnik in pokazal na belo točko, Andželkovi-Ču pa pol v slačilnico: »Očitno je bilo, da sem prvi zadel žogo.Tekmec se je tedaj že vrgel na tla. Morda je bil sodnikov pogled zakrit. Moja namera je bila zgolj zadeti žogo.« Odkorakal je z igrišča, a videl »izenačenje« soigralcev: »Razveljavljen nam je bil čisti gol. Videlo se je, da so bili domaČi igralci )v liniji« s Ko-runom!« Po tem, ko je »por-dečel« še Gobec, so tudi Celjani zadeli z igralcem manj. Kelharjevo podajo z glavo je prav tako z glavo v mrežo poslal Uroš Korun. Osvojena točka bi bila dovolj za ohranitev vodstva v 1. SNL. Stranski sodnik Milan Kogej pa je mahal z zastavico in naposled opozoril Periča na nedovoljen položaj. Tedaj pa so igralci MIK CM Celja skoraj ponoreli ... Trener SlaviŠa Stojanovič je kar odkorakal stran od klopi, po tekmi pa pomenljivo dejal: »Tekmo je, žal, odločila ena napaka.«
Epilog na parkirišču
Uro po tekmi so se razlegli kriki na drugi strani tribune. Rezervist Nafte Eldin Adilo-vič je polil temno pijačo po avtomobilu, potem pa vanj zalučal plastenko. Lastnik, športni direktor Celja Simon SeS-lar cega ni videl, pač pa celjski igralci^ ki so pohiteli za storilcem, a je ta Še pravočasno pobegnil z avtomobilom. Imel je Se toliko časa, da je iztegnil sredinec. V Lendavi takšnega obnašanja nismo vajeni.
Argentinec in Nigerijec
Danes se bosta ob 17.30 na Skalni kleti proti Triglavu predstavila napadalca Sacripanti in Emoefe. Ai^entinec je star 26 let, nazadnjejeigralvEkvador-
ju, v domovini pa je bil član NeweUs Old Boys in Argenti-nos Juniors. Emoefe je 25-let-ni, nekdanji mladi nigerijski re-prezentant, ki je nazadnje igral v 2. švicarsJu pri E>elemon-tu. Odločil bo Stojanovič.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
LESTVICA 1. SNL
1. NAFTA 2.00MŽAL£
3.	MIK CM CtUe
4.	MARIBOR 6. RUDA!)
e. DAAVA LABOD
8.	niMORJE
9.K0PCR lo.iNraeuKK
fl: 2 10 6: 2 6 4: 1 7 ft: S 7 6: 4 8
8:10 3: A 6: 9 4: 7
»Tri katastrofalne
napake v našo škodo«
Francija PliberŠka še nismo videli tako ogorčenega. Morda po kakšni napeti rokometni lekmit na nogometni pa zagotovo Še ne. V vlogi direktorja MIK CM Celja je zelo aktiven.
Po porazu v Lendavi« ki je Celjane stal vodstva na les-tvici, je vrelo iz njega: »Nezadovoljen nisem toliko glede rezultata kot pa glede kvalitete sojenja. Sodnik ni bil dorasel tekmi. Slovenska liga nima take kakovosti kot večina evropskih lig, k temu veliko prispevajo tudi na§l sodniki. OCitno so vzeli stvari v svoje roke. V Lendavi so oškodovali oboje, a nas s tremi katastrofalnimi napaica-mi. Med drugim Andžeikovič ni storil prekrSka za enajstmetrovko. Prej je bil pri žogi, le on se jo je dotaknil. Potem nam zaradi sodnikov ni uspelo izenačiti. Glavni sodnik je nag goi priznal, po signaliziranju stranskega pa ga je razveljavil Nekaj se dogaja v naši sodniški organizaciji. Sam nisem dolgo vtem športu, Starejši me opozarjajo na dol-
Frand Pliberiek
goletne nepravilnosti. Menim, da sodniki morajo odgovaijati za opravljeno delo. T\idi to bi prispevalo k dvigu slovenskega nogometa.« Kaj pa konkretne poteze? »Spisali smo pritožbo na NZS In sodniško organizacijo. Predlagamo suspenz sodnika za tri. mesece! Pode-Iii je deset rumenih in tri rdeče kartone. Tekma je bila odlična, pokvaril jo je sodnik. Enkrat bo treba ukrepati.«
DS
Foto: SHERPA
Dva poraza, nato dve zmagi!
V 4. krogu 1. 5L so nogometaši Kudarja zmagali drugič zapored, boljši so bili od Interblocka z 2:0.
Tekmo so začeli zelo dobro, borbeno, in nakazali, da si želijo zmago. Po začetnih priložnostih Junuzoviča, Tollmirja in Mujanovlča so povedli v 30. minuti z golom Edina Junuzoviča: »Zelo sem vesel, da smo premagali dober Interblock. Pokazali smo, da znamo igrati nogomet. Tudi moj tretji zadetek v prvenstvu in podaja za gol sta pripomogla k zmagi.« TXidi v 2. delu so domači igrali napadalno in vseskozi nadzorovali potek lekme. V 74. minuti je žogo po podaji Junazoviča z glavo prefinjeno v mrežo posla] Damjan Trifkovič: »Lepo je zmagali pred takšnim številom navijačev. Konca tedna si nismo mogli bolje polepšali kot z zmago. Bih smo zelo borbeni, kar pričakujem tudi v Kopru.« Po poškodbi je zaigral JoviŠa Kraljevič. »Zasluženo smo zmagali, kajti bih smo vehko boljši. Na Obalo ne odhajamo z belo zastavo. Zadovoljni bi bili s točko.« Tekmo sta predčasno končala Mitia Golob in gostujoči igralec Ntame. Oba sta prejela drugi rumeni karton.
Trener Rudarja Marijan Pušnik je dejal: »Zelo sem ponosen na fante, kajti prikazah so pravi odnos. Čeprav igra nI bila najlepša, so bili borbeni in na koncu zasluženo zmagalL« Zaradi poškodb so manjkali Sulejmanovič, Zaje, Dedič in Mujakovič. Nažalosi sta se med tekmo poškodovala še JeseniCnik in Kolsi. Slednji Ima naiegnjeno mišico, Jeseničnlk pa težave z gležnjem. Napadalec Interblocka Ermin Rakovič je bil slabe volje: »Moramo si z zmagami povrniti samozavest. Je pa res, da se to ne bo zgodilo Čez noč.«
MITJA KNEZ Foto: MARKO MAZEJ
Bd Urika Žolnir posivila stvari na!
»Kril
beda
Pni je med slovenskimi j u-doisti na pekinški latami stopil Roki DrakŠič in po edini borbi že zaključil s tekmovanjem na olimpijskih igrah. Njegova sokrajanka iz Griž Lucija Pola vder in Celjan Matjaž Ceraj bosta v najtei^ih kategorijah nastopila v petek.
Ko prebirate naSe vrstice, se nadejamo, da je Urška Žolnir še v konkurenriza medaljo. Namreč že po 6. uri zjutraj se je v uvodnem krogu pomerila s svojo daleč najbolj neugodno tekmico, Francozinjo Lucie De-cosse. Pred odhodom na Kitajsko smo jo povprašali, katerih tekmic si ne bi želela. Odvrnila je: »Francozinje, Nizozemke, Japonke ... Tudi ostale so zelodobre, mlajše so željnedo-kazovanja, imajo drugačen način bojevanja.« Decossejeva je dobila vseh devet medsebojnih dvobojev. Je prišel Čas za popolno maščevanje? Obenem lahko Urška ob morebitnem porazu računa, da jo bo svetovna in trikratna evropska prvakinja »povlekla« v repasaž. Zaključ-
Spet se je pred naspro^ikovimi vrati odlično znašel Edin Junuzovio.
PANORAMA
NOGOMET
1.	SL, 4. krog: Nafta - MK CM Celje 1:0 (0:0); Mujakovič (82- Um), Rudar Velenje - In-terblock 2:0 (1:0); Junuzovič (30), Trifkovič (74), Domžale - Maribor 1:0, Primorje - Koper 2:0, Drava • Gorica 5:1.
2.	SL. 1. krog: Tfiglav - Šentjur 3:3 (2:1); Burger (22), Bajrič (37), Marčeta (76); Agič (17. 93), Bajlec (85).
3.	SL • vzhod» 1, krog: Čar-da • Simer Šampion 4:2; Na-prudnik (6), Kožar (17), Kovinar Štore - Möns Claudius 4:0; Filovič (8 -11 m. 35), Perpar (50,89), Šmartno - Dravograd 2:0; Podbrežnik (36)» Mešič (65), Malečnik - Dravinja 1:3; Mahmutovič (15), RadenkoviČ (81), Ribič (85)»Šmarje • Sfo/n-d l:4:Čakš (2), (KM)
jlavo in končno ugnala Decossejevo?
ife so
»je
irijeff
ni bojj se bodo začeli opoldne.
Tekma med Drakšičem in Akondzadehom, petim z zadnjih iger v Atenah pred Štirimi leti, se za člana celjskega San-kakuja ni začela slabo. Drakšič, ki se lahko pohvali s petim me-slom na lanskem svetovnem prvenstvu in zmago na superpo-kaJu v Moskvi, je povedel z ju-kom» ^ napadal, a mu je sp(^-letelo. &aj je azijskemu prvaku, ki je v Atenah pred Štirimi leö osvojil peto mesto, uspel waza-ri. Dr^ič se je še pravočasno izvil iz končnega prijema, a visokega zaostanka ni zmogel nadoknaditi: »Pol borbe sem imel vse niti v svojih rokah, nato pa sem začel delati nerazumljive napalce. Krive so bile moje bedarije!« Iranec je nato doživel |)oraz z iponom s Korejcem Čo-jem in DrakSič ni imel več možnosti nastopa v repasažu. Kako besen je bil šele njegov trener Marjan Fabian ...
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
»Odpisana« najboljša
RokomeUši Celja Pivovarne Laško so še tretjič zapored osvojili prvo mesto na turnirju v Banja Luki. V finalu so z 29:24 ugnali francoski Cretiei.
Za najboljšega igralca turnirja je bil proglašen Mila-din Koz lina in za najboljšega vratarja Gorazd Škof. Mnogi so ju že imeli za »odpisana«. Celjski bombarder Kozlina se nikakor ni znal preleviti v ključnega igralca, Čeprav ima potrebne vrline. Očitno bo trener Tone Tiselj stavil nanj. Pri Škofu je zgodba drugačna. Navijači so se že zbali, da jo bo »popihal« v Zagreb. Zahtevo hrvaškega prvaka za dokumentacijo so na RZS zavrnili kol nepopolno. Zgodba še ni končana. Zagreb želi zgolj plačati odškodnine, ki je zapisana v pogodbi, 20 tisoč evrov. Toda ta znesek pride v poštev, če se z odhodom igralca strinja celjski klub. Sicer odškodnino določi sam ...
Celjani so v skupini dosegli najnižji možni zmagi proti Casaranu in Steaui, kajli vsako dopoldne so trenirali na vso moč. A pravi pekel |e šele pred njimi, desetdnevne priprave v Zrečah, ki se bodo začele v sredo.
DEAN ŠUSTER
Miladin Kozlina
Vrnitev po sedmih sezonaii
S tekmovanjem so začeli tudi nogometaši v 2. SL. Šentjurčani so gostovali v Kranju pri Triglavu (3:3).
V	drugo ligo so se vrnili po osmih letih. Zanimivo je predvsem to, da so v zadnji dragoli-gaški tekmi v sezoni 2000/01 prav tako gostovali pti Triglavu in izgubili s 4:1, nato pa spomladi niso več zaigrali.
Tokrat se je srečanje začelo bolj ali manj izenačeno s priložnostmi na obeh straneh. Še najlepšo je za domače zapravil Dolžan, potem ko mu je strel obranil izjemno razpoloženi Dejan Fideršek. V 17. minuti je sledilo vodstvo Šentjurja. Po zmedi domačih obrambnih igralcev je do Žoge prišel Semir Agič in zadel ob levi vratnid. »Pokazali smo, da imamo lurakter. Po naši borbeni igri ob koncu smo na srečo prišli do izenačenja, ki je za nas velikega pomena.« Akcijo je začel Oskar Drobne: »Bili smo hrabri za svoj prvi nastop, se borili do konca in bili nagrajeni. Tekma je bila res za inlarkt.«
TriglavjevodilžesS:]. Vse ježe kazalo, da se šentjurska barka počasi potaplja, ana srečo temu ni bilo tako. V 85. minuti je oa 3:2 znižal Bajlec in tako popestril zadnje minute. Po treh izjemnih priložnostih za domače nogometaše je v sodnikovem podaljšku in zadnjih sekundah tekme spet zadel Agič.
V	2. krogu bo v Šentjurju gostoval Aluminij.
MITJA KNEZ
Ernest iUovaic v Šoštanju
Ekipa Elektre Esotech je z novim trenerjem Borutom Ce-farjem že začela s pripravami na novo sezono. Sprva se potijo mlajši igralci.
V začetku tedna so v šaleškem prvoligašu rešili dva velika problema okrog sestave ekipe. V klub so namreč privabili izkušenega branilca Ernesta Novaka (32 let, 194 cm), ki je nazadnje igral v Slovanu, pred tem pa menjal številne klube v Sloveniji (bil je tudi član laškega Zlatoroga) in tudi v tujini. Novak bo tako po letih in stažu prevzel vodenje ekipe na parketu in v garderobi, medtem ko bo vodenje igre v svojih rokah imel Nikola Nik IvanoviČ, ki se je kljub drugačnim napovedim odloČil ostati v Elektri in je z njo podaljšal pogodbo. Spomnimo naj, da se je Ivanovič vrnil v Šoštanj sredi minule sezone, v 21 srečanjih pa je v povprečju dosegal 12 točk in imel 2,2 asistence. S podpisom !e dvojice ter že prej Tadeja Horvata (Zla-torog) in Žige Mravijaka (Par-
Vrokd sta si segla predsednikKK Elektra Darko Lihtanaker rn Emast Novak.
kiji) je Elektra nekako zapolnila zunanjo linij o, sedaj pa čaka Cerarja in upravo delo, da se ekipa popolni pod samim obročem, kjer ima zaenkrat še veliko luknjo. Trenutno trenirajo le mlajši Igralci, skupaj z njimi tudi nekateri kadeti, za-
nimivo pa je, da sta se na lastno pobudo treningom že priključila Ivanovič in Horvat. Sicer pa se priprave Elektre začnejo 16. avgusta, v celoti pa bodo opravljene v Šoštanju in Velenju.
JANEZ TERBOVC
Začeli tudi v Šentjurju
Minuli teden so priprave za novo sezono začeli tudi košarkarji Aiposa. Dvd meseca pred začetkom 1. A državne lige je strateg Boštjan Kočar zbral ekipo, ki še ni popolna.
Na prvem treningu so bili vsi trije tujci, AJdin Kadič, ki je igral že v končnici prejšnje sezone, ter njegova rojaka iz BiH Armin Avdibegovič in Asmir Sadibašič, Id sta pogodbi podpisala pred mesecem dni. Vadil je tudi Anže Pele, ki je nato zaradi udeležbe na mladinskem EP dobil teden dni počitka, saj je delal praktično celo poletje. Manjkal je Luica l^pomik, ki je s slovensko mlado reprezentanco uspel obstati v diviziji A evropske koSarke. Prva treninga je vodil Kočar, nato pa prepustil vajeti svojemu pomočniku Stanetu Ožbeju, saj je odšel z žensko mladinsko reprezentanco na EP v Bolgarijo. »Z Ožbejem sva dodobra predelala načrt priprav in prepričan sem, da ga bo skupaj s fanti v popolnosd izpolnil. Po moji vr-rutvi čez teden odhajamo za sedem dni v našo staro priprav-
Luka Lapomik(zžooo) - v boju s kosarkarjam Zlatoroga Grago Malijem -s« bo po uspešni reprezentančni akciji kmalu pridružil treningom Aiposa.
Ijalno bazo v Kozje, kjer bo udarni del priprav. Sicer pa še nismo do konca sestavili ekipe, kajti iščemo še dva, morda celo cri igralce. Predvsem gre za visokega branilca in krilnega centra. Imamo ževveliki meri dogovorjene nekatere stvari. O imenih še ne bi govoril, lah-
Laščani kar doma
Košarkarji Zlatoroga so priprave začeli včeraj.
Na večernem treningu se je trener Aleš Pipan sestal z igralci, ki so se s klubom že dogovorili o sodelovanju, Še vedno pa ekipa ni popolnjena. Kot je povedal sekretar KK Zlatorog Aleš Antauer, bodo igralci večji del priprav opravili kar doma: »Trener Pipan se je odločil, da ima ekipa v Laškem in bližnji okolici dobre pogoje za treninge, zato ne bo nikamor odpotovala.« Že v petek bo Zlatorog odigral prvo pripravljalno lekmo, v Rogaški Slatini z ukrajinsko Odesso (18.30).
MOJCA KNEZ
V
I ^ I
t iCOi
ko pa jih kmalu pričakujemo, tudi iz tujine. Sicer pa bo ekipa v času moje odsotnosti delala dvakrat dnevno, na Štadionu v Šentjuriu in v dvorani na Ponikvi, saj našo dvorano v Hm-ševcu Se urejujejo,« je načrt predstavil Boštjan Kočar.
JANEZ TERBOVC
Od Irsiča do Roba
v današnji rubriki po jas-Rjujemo poimenovanje Ir-šičeve ulice, lü je v Celju na Lavi. Poimenovali so jo po narodnem heroju Radu Ir* Šiču.
Rado Iršič se je rodil 17. septembra 1910 v Straži pri Slovenj Gradcu. Po končani osnovni šoU je obiskoval meščansko Solo v Slovenj Gradcu in nato visoko komercialno šolo v Zagrebu. Po končanem Šolanju je IrŠiČ postal eden najvidnejših delavcev v sin-dikabem gibanju medvojne Jugoslavije v Sloveniji. Od leta 1933 je delal v levičarskem akademskem klubu Triglav in pomagal pri organizaciji večine demonstracij in delavskih stavk v tistem obdobju.
Leta 1936 je postal član jugoslovanske komunistične stranke. Isto leto je postal revizor v Zvezi nabavnih zadrug za državne uslužbence v Beogradu, Kot revizor je vzpostavil tudi zveze z drugimi levičarskimi sodelavci v sorodnih zadrugah v državi in je tako veliko prispeval k prepoznav-nejši organizadji v levo usmerjenih oiganizacijah, ki so bile pod pokrovileljstvom jugoslovanske komunistične stranke.
Sodeloval je tudi v sindikatu bančnih uslužbencev, imenovanem SBOTIČ, v katerega so bili vključeni poleg uslužbencev, zaposlenih v bančništvu, Še zaposleni v zavarovalništvu, trgovini in industriji.
Leta 1939 je Rado Iršič sodeloval pri pripravi stavke us-
Pokom
5€ im€nuj€
lužbencev v zadrugah. Zaradi tega so ga 18. decembra 1940 takratne oblasti ujele in zaprle v zloglasnem beograjskem zaporu GlavnjaČa. Po izpustitvi iz zapora je oprav-Ij^ delo urednika Ljudske pravice, vidno vlogo pa je odigral tudi v demonstracijah proti pristopu jugoslovanske vlade k trojemu paktu v Beogradu 27. marca 1941.
Ob napadu nemških nacističnih enot na Jugoslavijo aprila 1941 je Rado Iršič kot prostovoljec odšel na fronto, vendar je bil kmalu ujet- Po pobegu iz ujetništva.se je vrnil v domače kraje na Mislinj-sko. Kmalu je zbral Širok krog somišljenikov, ki so proti nemškemu oic^upatorju delovali v Mislinjski, ŠaleSki, Mežiški in Dravski dolini. Organizirali so prve odbore Osvobodilne fronte, zbiral je partizane in oblikoval prve skupine za sabotažne ^cije.
Ker so mu bile nemške okupatorske sile nenehno za petami, se je preselil v Maribor. Ko je v poletnih mesecih postal član Pokrajinskega komiteja komunistične stranke Slovenije za Maribor, se je njegovo delovanje razširilo tudi na Prekmurje, ki

je že bilo pod madžarsko okupacijo. Vendar nemški gestapo ni miroval- Že v pozni jeseni 1941 je bila večina njegovih sodelavcev v Mariboru ujela. Tudi krog okoli Rada IrSiča se je vse bolj ožil. Tako je bil ob izdaji 12. decembra 1941 v Prisojni ulici v Mariboru, kjer se je takrat nahajal, povsem obkoljen. Sprejel je boj z nemškimi silami, vendar je v neenakopravnem boju podlegel ranam iz strelnega orožja.
Naj omenimo Se to, da je bil nekaj časa kasneje ustreljen tudi Radov brat Stanko, njuno mater pa so poslali v zloglasno koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je kmalu po prihodu tudi umr-la-
Za narodnega heroja so ga razglasili 27. novembra 1953.
Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Robove ulice, ki na Dolgem polju povezuje Hohkrautovo in lUbarjevo ulico.
Foto: Grup A
Zgodbo o Radu Iršiču je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek.
Irsičfiva ulica je v Calju na Uvi.
J Štrb
m
Celje!
ifctni ŠtTb"
"'termah zreče
Glasbena gosQa:
PETRA PEČOVNIK!


Dan D so poskrbeli, daje bil TaključakprireriKve bolje obiskan. (Foto: MARKO MAZEJ)
Dekle akcije Anje KrižnikTomažin in Jure Košir, ki prisega na preventivo. Levo voditelj Tony Carter (Foto;
KATJUŠA)
Ekološki rockerji
Prva prireditev z ekološko noto Rock za prihodnje generacije je bil 7. 7.2007 v Ljubljani. Drugič je bil la koncert v Celju v petek. S. 8. 2008, tako da je datum tretjega koncerta drugo le-to že kar predvidljiv.
Društvo Planet Zemlja je s koncertom različnih izvajalcev na celjskem Glavnem trgu in z nagovori vidnejših oseb [zjdwiegažlvljenja2ele!o spodbuditi obiskovalce k bolj odgovornemu ravnanju z okoljem. Začetek prireditve ob 16. uri ni bil nič kaj obetaven, saj so se ljudje poskrili pred dežjem. Z vsakim novim nastopom pa se je večala Število ^e-
dalcev in se je na toncertu zadnjih nastopajočih, skupine Dan D, nabralo kar spodobno število. Prireditev bi si zaslužila večji obisk, očitno pa večina zanjo sploh ni vedela.
Anja Križnik Tomažin je prepričana, da moramo ukrepati že pri manjših onesnaževanjih, saj ko je videla gospoda v parkirni hiši vreči račun na tla, ga je takoj ošte-la. Smučar Jure Košir pa prisega na preventivo, saj deli ekološke poduke že svojim otrokom, čeprav so še majhni. Nogometaša Mirana Pavlina in telovadca Aljaža Pe-gana smo vprašali, kako komentirata olimpijske igre na
Kitajskem, ki velja za eno večjih onesnaževalk in nihče od njiju tega ne odobrava. Pavlin pravi, da bi morali voditelji drugih držav bolj »pritisniti« na Kitajsko, Pegan pa je bil na Kitajskem pred dvema mesecema in tam, kot pravi, nikakor ne bi živel
Na brezplačnem koncertu ste lahko slišali veliko koristnih informacij v zvezi z varovanjem planeta, vprašanje pa je, v kolikšni meri se vsak posameznik tega drži, ali, kot je prepričana Anja Križnik Tomažin, Če razčistimo sami pri sebi, je ena tretjina dela že opravljena.
SASO HOČEVAK


m
Miran Pavlin (levo) in Mjaz Psgan (tf ssno) se ne strinjata z olimpijskimi igrami na onesnaženem Kitajskem.
(Foto: MARKO MA2EJ)
NOVI TEDNIK
KULTURA
15
Celjani, kje ste bili?
Celjani pogosto nergajo, da je celjski Stari grad premalo izkoriščen, da na njem pogre^jo gostinsko ponud-bo> da se v prijetnem grajskem okolju premalo dogaja. V soboto zvečer je biio poskrbljeno za vse omenjeno - manjkali so le obiskovalci ...
Na Grajskem vnu celjskega Starega gradu, kjer že celo poletje obratuje lokal, ki se je med ljudmi menda dobro prijel, je v soboto nastopi) legenda celjske glasbene
scene Brane Mihajlovič - Ko-sta. Predstavil se je z akustičnim country bluesom» odigranim na alcustiCni in rezo-fonični kitari. Da se bo na koncertu zbrala večstoglava množica, verjetno nihče ni pričakoval, a da se število z nastopajočim in vodjo lokala vred ne bo povzpelo niti na dvajset, tudi ne. Kakšnih sedemnajst ljudi smo namreč našteli ob začetku Kostinega nastopa, a se je že po petnajstih minutah število obiskovalcev prepolovilo. Razlog?
Da Kosta veliko nastopa in da so mu Celjani verjetno prisluhnili že kje drugje ter da blues ni več tako popularen, je razmišljal znanec. Morda je kriv čas dopustov, morda slaba obveščenost Celjanov o dogodku ali že nekoliko hladnejši večeri, je ugibal nekdo drug. Kakorkoli že. Celjani so zagotovo zamudili izvrsten dveumi koncert, ki ga je Kosta začel sam in končal v duetu s kitaristom Mitjo Korberjem.
BA, foto: KATJUŠA
V objektiv nam je ob nastopajočem uspsio ujoti tudi skoraj vse obiskovalce.
Ognjevit ples Gruzijcev
Na terasi Hotela Evropa je v soboto pripravUa nastop ^asbeno-plesna skupina Ka-ribche iz Gruzije. S svojim og' n jevitim plesom so mladi plesalci in plesalke navduŠiU množico ljudi, ki se je zbra-la> da bi si ogledala n j ihov nastop. Verjetno so bili zaradi vojnih razmer v svoji deželi deležni Se toliko ve<^e pozornosti.
37 plesalcevin plesalk je kljub vsemu pripravilo odličen nastop. Koreograf skupine Geor-gi Beruaschvili je povedal, da so o Sloveniji slišali že veliko lepih stvari in so zato želeli tukaj predstavili svojo plesno tradicijo: »BÜ sem zelo začuden, ko sem videl, kolika ljudi si |e prišlo ogledat našo predstavo, tako dobrega odziva nisem pričakoval.«
Ime Karibche pomeni željo ali sanje. Georgi je skupino tako imenoval, ker si je želel, da bi kulturo njegove domovine spoznalo čim veČ ljudi Slaipi-na obstaja že približno 39 lei. Otroci, ki se ji priključijo, začnejo plesati že pri Šestih letih. Ko o^stejo in ples že obvladajo, se pridru^jo kakšni večji plesni skupini, nadomestijo pajih novi. »TYenutno učim plesati dvesto ljudi,« je bil ponosen Georgi, »vendar vsak otrok ne more priti v mojo skupino. Najprej jih moram preizkusiti, ali imajo posluh in ali obvladajo ritem,« Ognjeviti plesalci so v sotioto prikazali več tradicionalnih plesov, ki pripovedujejo ^odbe iz gruzijske
Nadarjeni gruzijski mladeniči so z metanjem nožev in s poskočnim plesom navdušili gledalce.
zgodovine. Na primer ples z metanjem nožev ali gorski ples. Zgodba pravi, da so se mladeniči nekoč v imenu Ij ubezni bo-jevali med sabo, kasneje pa so se odločili, da bodo svojo strast
raje prenesli v ples. Pokazali so mdi gruajsW narodni ples kandagan aii ples naklonjenosti, ki jo fantje izkazujejo dekletom.
KŠ. foto: GnipA
Vse za gradnjo
Velja za gospodinjske količine.
Ponudba velja od 12.08. do 18.08. 2ID08 oz. do razprodaje zalog.
bauMax
Kidričeva ulica 32 3000 Celje
Delovni čas:
pon.-sob.: 07.00 -20.00
mu
A

<9
ned.:
08.00- 13.00
0INER5 IN AMERICAN EXPRESS -
pri nakupu lud € lOfi pMHo na 6 obroltev bra obresti.
MODRI KREDIT {la kimwtkt Am«fiun Expre«» karticcl
BANKREDIT
16
KRONIKA
HOVI TEDNIK
Klüb 6^2, ki 18 kot priljubljeno shajslisče mladih desetletje razbuijal Šentjurcane, je zapri lastnik sam. Zapečatili ga nista in!pekcija niti policija, brei moči je bila tudi občina.
Klub B-52
zaprt
Lokal, v katerem so si kljuko podajali različni najemniki in preganjalci, je zaprl lastnik sam
Desetletje je bil šentjurski lokal Klub B-52 nedotakljiva trdnjava za preganjalce» od sosedov, policije» občine do pisane palete inšpektorjev. Lokal, v katerem so si kljuko podajali različni najemniki» je zaprt že nekaj mesecev. Zaslug za to še zdaleč nima inšpekcijska služba, temveč lastnik sam. Zaradi pritiskov se je odločil, da bo končal obratovanje do zgodnjih jutra* njih ur» pri čemer načrtov s klubom nima.
Znano je, da so na preglasno glasbo od polnoči do jutranjih ur, divje parkiranje po dvoriščih in travnikih na vrhu Hruševca in vanda-llzem sosedje nekdaj priljubljenega Kluba B-52 opozarjali vsaj deset let. A zdelo se je» da bijejo najmočnejši boj z mlini na veter. Lokal so obiskovali delovni, zdravstveni in požarni inšpektor, inšpektor za notranje zadeve, komunalni in tržni inšpektor, ničkoUkokrat je prišla policija. Januarja ^^^os je zaradi nesre- , če, v kateri se je eni od obiskovalk vdrlo plesišče. že kazalo, da bodo lokal zaprli. A se je zgodilo, kol že nekajkrat prej. Loi^ je zamenjal najemnika, ljubljansko podjetje Podlu, in zabava ter kršenje obratovalnega časa sta se nadaljevala. »Vse, kar lahko storimo, je nepo-daljšanje obratovalnega Časa in tega nismo podaljšali od leta 1999,« je v zagovor v začetku letošnjega leta dejal v<^|a oddelka za prostor
šentjurske občine Edi Peperko. Občina Šentjur je nato izdala predlog za uajno prepoved opravljanja gostinske dejavnosti v lokalu in o tem obvestila tržni inšpektorat. Sosedje lokala v Ulici Pranja Malgaja kljub potezi občinskim obljubam niso verjeli, pri Čemur je lastnik lokala Ervin Simoruč občinsko politiko označeval kot nerazumno in krivično.
Umik
s Simoničem so se dogovarjali tudi za nadomestno lokacijo v središču Šentjurja, v bližini industrijske cone, kjer lokal ne bi bil tako moteč. Toda z njim bi bili povezani izdatni su^oški. »Ne razumem občinske politike, da prejšnjemu in sedanjemu najemniku lokala ni hotela in noče podaljšati obratovanja. Zaradi nerazumnih odločitev smo prisiljeni kršiti obratovalni Čas. kar je edina kršitev Kluba B'52,« je ob tem dejd Ervin Simonič. Če se je Simonič še pred meseci spraševal o smiselnosti zaprtja, je zdaj dokončno odločen. »Klub B-52 ne obratuje več, saj nima smisla nadaljevati v okolju, kjer si nezaželen in neprestano pod pritiski in nadzorom,« je odločen, toda že z novimi načrti, ki jih ne želi razkrivali v javnosti.
MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN
Spet kri in smrt na ceijskiii cesta li
v petek se je v prometni nesreči v Senožetah huje poškodovala 62-letna voznica. Med vožnjo iz Poljčan proti Zičam je na ravnem odseku mokrega vozišča izgubila oblast nad vozilom ter zapeljala s ceste, kjer se je vozilo prevrnilo na streho, Dan kasneje se je v prometni nesreči hudo poškodoval še 17-Ietni motorist. Izven naselja Čeplje je na delu ceste, kjer izvajajo dela, trčil v zaščitno ograjo in postavljeno prometno signalizacijo ter padel. 13-Ietni sopotnik na motorju je dobil lažje poškodbe. V noči na ponedeljek je počilo Še v M^ogu pri Celju. 43-letnik je z osebnim vozilom v bližini križišča izgubil oblast nad vozilom, kije bočno zdrselo po vozišču in trčilo v robnik kolesarske steze, nato pa še v travnato nabrežino. Zaradi sunkovitega trka se je vozilo večkrat prevrnilo, pri Čemer je iz njega padel 40-leini sopotnik v vozilu in se hudo poškodoval. Slednji je v celjski boIiiiSmd umrl To je že 18. smrtna žrtev letos na celjskih cestah. V euakem obdobju lani je v prometu na Celjskem umrlo 23 ljudi.
SŠol
Počilo zaradi piina
Včeraj je v Zgornjem Sečovem pri Rogaški Slatini odjeknila eksplozija, ki naj bi jo povzročilo uhajanje plina. Na srečo ni bil nihče poškodovan, uničeni so predvsem notranji prostori hiše. Po prvih podatkih naj bi bilo škode za okoli 30 tisoč evrov.
Spravil se
je nad policista
Policisti bodo ovadili 37-!etne-ga moškega iz Slivnice. Ta je v nedeljo zvečer, zatem ko so ga ustavili pri nadzoru cestnega prometa, fizično napadel policista. Pred tem je z vozilom poskušal zbežati. Eden od policistov je bil lažje poškodovan, 3 7-letnika pa so zaradi vinjenosti tudi pridržali.
Ali je v policiji res kriza in kdo si zatiska oči?
Na policijo kar z borze» ker bi drugače ostali brez finančne podpore? - Ta teden vložena tožba proti državi
E e
o ■
s
o
o
e %
S
®
Ek> sredine septembra se zainteresirani lahko še vedno prijavijo na razpis za kandidate za policiste. Kljub temu, da Je vodstvo policije ves čas trdilo, da je zanim^ja za delo v policiji veliko, naj bi razpis že dvakrat podaljšalL Javna skrivnost je že, da naj bi kritično primanjkovalo policistov, med drugim tudi na našem območju. Polidsti, ki to delo vestno opravljajo že več let, naj bi bili preobremenjeni, c^omno naj bi se jih na delo vsakodnevno vo^o tudi več tir.
Po neuradnih informacijah naj bi ob razpisu za delovno mesto na preverjanje sposobnosti prišlo ogromno brezposelnih direktno z zavoda za zaposlovanje, ki naj bi jih tja napotil ravno zavod. Tako Udijo v združenju policistov. Če je to res. smo vprašali na generalni policijski upravi, kjer so nam povedali, da s tovrstnimi informaciji ne razpolagajo in tudi ne silijo občanov k prijavi. Nato smo klicali še na republiški zavod za zaposlovanje, odgovora nismo uspeli dobiti, zato bomo to poskušali v teh dneh. Predsed^ združenja Zoran Petrovič in sekretar Teodor Goznikar pravita, da so zgroženi nad takšnim i^i-ranjem policistov. Vprašanje je, kaj takšna izbira zaposlenih pomeni za varnost ljudi in kakšna bo motivacija med takšnimi policisti za delo.
ft£PUQLIKA SLOV84UA MIHl^ntSTVO ZA NOTRANJE 2At^ ON^ULNA raUCOSKA IMAVA GENEAALMJ OlREKTOft POUOJE «.IC^ftOMkK Žctfsnova Ulks 2 tsoluuajAnA
zad^a: izplačilo dodatkov fo ursou viadc r SLOVENUi . m. UtHO zakona o javhih usluž»€?«ah m PO drugih predpisih, ki UREJAM KADAOVAWt m UUMN>E 0€L0VNEQA RAZMEAJA ZAMVNE usLuiatHO, a so meposaecwo vtojučen v prottkt
l>RFD«EDOVANJAEU20M -ZAHTEVA
Na V«s se, g. Me ROkSek, kot pfcdstDjnUa orQina eftačavi v vteig vs^ soUj
poo^sann pe4cisCDv, >uel4n«0«tzrr)an6tfi enoesSMeptzA^dsron^p^
0(Mu a varnost m laStro. za opoviisn^ ^ m näo^ v Prejettu v«cise4aw)i EU 2M3,
PDi««ti OTO rrvwf^. « «mo pn ffplsttu dOälAOv« U «h«}a>» «	Vlade R Sov«M}e
(Ur. Ust RS & 24/OS), ätrn Z»t(0A9 O j»^ u^uZbtfc») ( Ur«i» 19 RS, & uradne prcMteio EKSeW), prvega oMavHa %. £i«na Undbe o pe^oi^ n vtii^	u
pB6lo poviäne^* MWQ» dM ( UrMnI Itt RS, iL 48/06 S sprenetriufN In OeotfMv^r»; v nsdal^MTiJu uredba), dfu^ akU vezar««ii na DfcOscflovMje M PrM o Kedtv^wiiu In un>jan]u detovnega ivmer^ 2a Jffvn« ustufterae, ki Oaid v projettvi e^eOHdovan^ Eu 2009 c«nvl>aa v IjuC^irt bi pc«lMier«t0T>u t^ RS ne svoji $4,	tviLAm)e,oilrodcv»fll.
ZMBveuomdM^'	da na po4i>e< cli}r»ie gredbe. to tt (etn odsiMti 4. ilm»
v tiMtimdotstep«, de jnaia «daWi za ptaOo övHzA. tote 2. Qtrt ivedK, u \et\JSKft«. U	nHoge v »ra^Mtu pndseOowld RS Hi v fteMUa
Som^. Per pomeni, da t» mcral sUenti degow, tt	f Mo rtsdvotftv» rar^^io,
da se )e detovco za 4as predseflevanla dolofif pcMrfart e^mg deta d»vna n»doov0ft{r^ otifCRicnjcnost a OM n«	prVrave K prtflsedffvw)a AS EU, ter dOW^ temu
pnmeme pUtfiio, rt mtagi ooran« ur«dbc.
Čeprav na geMralni policijslu upravi zavračajo onlke. v združenju polici-stov vztrajajo pri svojem in dodajajo, da njihowh 2ahtov niso upoštevali, zato bodo ta teden tožili tožbo!
Sicer naj bi policisti, med katerimi jih je ogromna tudi z našega obmoCja, ta teden na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani vložili tudi prvo tožbo proti državi. Kot je znano, v združenju policistov, ki ga bo zastopaj odvetnik Daniel Planinšec, tr-
dijo, da v času predsedovanja Evropski uniji policisti, ki so bili zadolženi za varovanje, niso bili ustrezno plačani- Več o še nekaterih problemih, ki jih izpostavljajo policisti v svojih vrstah, bomo pisali v naslednji številki.
SIMONA ŠOLINIC
Tovornjak zapeljal moškega
v petek malo pred 10. uro se je v Tovstem 21 nad Laškim zgodila tragična delovna nesreča. 64-letni domačin Ivan Klezin je naroČil zemljo, da bi uredil makadamsko pot k stanovanjski hiši. Pri dovozu zemlje po strmem in neravnem terenu je 2l-Ietni voznik tovornega vozila med vzvratno vožnjo po vsej verjetnosti 64-lelnika, ki je stal za vozilom, spregledal in trčil vanj. Moški je rtato padel pod vozilo, ki je zapeljalo Čez njega. Tbvornjak se je prevrnil, 64-letnik je umri na kraju nesreče, 21-letnik pa je dobil lažje poškodbe, Vse dopoldne so bili v Tovstem tudi kriminalisti in preiskovalni sodnik, ki so preiskovali okoliščine nesreče.
SŠol. folo: GnjpA
NOVI TEDNIK
REPORTAŽA
17
Poseksali bi vse^ kar leze in gre?
Izpoved spletne seksualne raziskovalke -Želijo si tudi upokojene baletke s predpasnikom in razo^ane gospodinje
v sodobnem Času že v vseb medijih in tudi iz skoraj že vseli konzerv skačejo nasveti o spolnosti in siuitih žeijaii ljudi med rju* hami. Ker mora pač novinar vsako informacijo dvakrat preveriti, je padla odločitev, da pogledam, kakšna je situacija na terenu! No, ne ravno takOi kot ste morda pravkar pomislili, ampak zgolj na Internetu.
Teden dni sem visela na spletnih straneh in obiskovala spletne klepe-talnice, se prijavila ne nekatere forume in se predstavljala za žensko, ki si želi popestriti spolno življenje. Odziv me je pustil odprtih ust (dobesedno), saj o toSiico seksualnih ponudbah, smešnih (nekaj jih je bilo izprijenih) in resnih, večina lahko le sanjal Če bi se za seks dogovorila 2 vsemi osebami v klepetalnicah, bk moraJa naenkrat izkoristiti ves letni dopust ...
Pred začetkom pogovora v nekaterih klepetalnicah je bilo treba preučiti ponudbo in povpraševanje na spletnem »spolnem« trgu. MoS-ki imajo najraje zrele, morda razočarane ženske, z velikim oprsjem (čeprav so to bol) fantazije, ker je na koncu tako in tako vseeno, s kakšnimi »pijučr^' operira ženska ...)»zelo radi eksperimentirajo, za-

[18:51) <vrOOca35> sori. me ful ktikajo pa Hh moram kensiat [18:51] < Chdt625> d $i sama doma [18:52] <wOOGa35> ne. je v drugI sobi total n6zainl8resifan....$anjd se mu ne, da Ima v dnjgi sobi ženo. ki [18:52] <vrOOca35> bf počela nora sNari [18:52] < Chat625> mmmm...kok bi mu ženo,,., [18:53) «'ChaS25> $i že kda) z drugim
[18:54) <vrOOca35> ia. ta moj je bil v bistvu čisto blizu, sploh nI vedel opazil |18:55)< Chat625> a si potrebna zdajle (18:55] <^Oca35> misliš, da bi bila dnjgdče tu gor? [18:56] < Chat625> ka) mas na seb. jaz sam bokserce
RsTočartn« gospodinl« sa jim tudi viec. čo boste, hmkt, kdaj fw^usile
Privdt klepet k^
kd:tzMe$l? 'ka:no k|eslzda|? vol|nd30: tukaj...
vol|nd30. zakdl ne bi začela naiprei kar tukaj «ka:tzk)e si
vol|od3l) da vidim, kako Ii gre.... «ka: ja lahko pobotnica ika: si doma zdajle . voltnaSO ne vsiuzbi .le bolj razburljivo ika. sex v pisarni poholnica?^?
voljna30 ja.....nisi n»koi proi^al ie*
^ka. sem la
4ka: kako izgledaš pobotnica
^ka: recimo da pridem k tebi na razgovor.
4ka : no kako zgleda ta pobotnica .
ika: da vem kaj bom fu za fazjo predstavao
... iTiv.ii ku \\
•<<iiy:mlpav88ka)üf«bl • 4iiy:8i samska al vtara)
^:alooooooo vol|na30; |a vot|na30: samska sem ^: mi v$a| poveš z kerega konti U srečava 02 spoznM	!
bi sexala z poročenim? voijnaSO: ie bi d dovolil, da je zraven It ' : uh seveda bi dovolil »«■y*: povei ka| bJ rde obe «v:rade
JovaAFfMWnkw
5
im
__Poä"
i	Pošlji 11-
Moika fantaaja ne pozna meja! Še poseb^ ce jim ponudiš seks na rielomm mestu (Iger svoje pridoda le informadja o morebitni uniformi...) ali (e jim predlagaš, da bi sa pri seksu pridružila ie dobf« prijateljica.
rad bi tt pMMal ^^
Zftfmm
Vf^kH? pftrirobna^ti 04. avg
oiHt trn priM da ia vtdno vendar al stara 30 M M la nd poaascal te al tt fK ^pllj
atv aam 1S lal In te bdi iaUa boft lahko (porabila pripomočka v^^ odpMI pfoalm ^ poval te ai a adx
Ottofifl esttcfidu) rcivflbl QAObg mm mtm h lili iiiilii
fok, na. staral 15 lat. kar pomeni, da si premtatf. Ja pa nisefn pedoAL Dne...
2a mam	prikaz po<}rot)na$ü 04. avg
abidalaaina?
41 aax 9or al pa dol na bo itodlo lata niao važna važno )a da užtval
Dna 04. a^gtirt 200e 16:00 Ja<

Ali stani vedo. kaj pošiljajo njihow mladoletniki naokoli?
1«on^i > loriKa pnpeiiem luai irenoa
19:12] <upokojenalSCE> pobič, jaz sem stara 60...
19:12] <upokojenalSCE> no, dva bi že še zmogla..
19:12) <on21>bibila za
19:13] <ijpokojenalSCE> ja, no. mika me že
19:14] <on21> se opišeš
19:14] <upoko)enal8CE> 170 pa 62 kil mam
19:15] <upokojenal8CE> postavna sem, saj sem se vse življenje ukvarjala z baletom... 19:15] <on21 > kaj bi počela z dvema
19:15) <upokojenal8CE> oh. mali, vprašanje je. kaj bi vidva počela z menoj... 19:16| <on21 > pof^AV^- bite_
Ogromno je povpraševanja po cim starejlih. Neverjetno? Ne, realnost
nimive so jim domine. Ponorijo, ko jim ponudiš, Če bi se morda pri posteljnih užitkih pridružila še kakšna prijateljica. Zelo veliko jih je poročenih In si želijo avantur. Presenetljivo je» da ženske niso kaj preveč izbirčne, rade pogledajo tudi za ženskami, smo pa sto svetlobnih let pred moškimi» kar se tiče pripomočkov. Izgleda, da so moški še vedno preveč samozavestni aü da ženske iščemo še kaj več kot le eno orodje... Glede na ponudbe bi se lahko Številnim parom pridružila tudi kot voajerka> vedno bolj močna populacija na trgu so predvsem swingerji.
VrOOca
Najprej sem se v eno od klepetalnic vpisala kot »voljna30« (ponavadi številke na koncu vzdevka nakazujejo starost ali letnico rojstva]. V eni(!] sami minuti me je v zaseben pogovor povabilo več kot 12 oseb, kar je povzročilo nemalo težav pri odgovorih, saj nisem mogla odgovarjati tako hitro, kot so mi pisali vsi zainteresiram. Bili so 20-letni» ki se pohvalijo» da bodo deset let starejšo že obdelali kot prd\i muškecifji. do takšnih, ki zahtevajo diskretnost, saj so poročeni. V drugo sem v klepetalnico vstopila kot vrOOča35 (z možem, ki je ne dohaja), tu pa je bila zadeva še bol) ...vroča. Večina se je bila pripravljena dobiti Še v istem dnevu in za to prevoziti veČ deselkilometrsko razdaljo. Na spletu sem odprla tudi elektronski predal s pomenljivim naslovom in na eno od spletnih strani sestavila oglas, da iščem seks, in prejela številna sporočila. Ne boste verjeli, dve celo od 15-letnikal Večina tistih, ki mi je pisala, je bila podpisana z imenom In s priimkom, skoraj vsi so pripisali svojo mobilno številko, mi predlagali stik tudi preko spletiiih kamer.
Za piko na i sem se na klepet prijavila še kot »upokojenalŠCE«! Da )esen življenja oi seksualno privlačna, je le utvara, za zasebni pogovor in srečanje z domnevno upokojenko sem dobila skoraj v^ ponudb kot prejšnja 30-letnical ^tj kot sem nekemu 28-letniku razlagala, da sem stara 60 let in da sem. medtem ko je on za računalnikom le v spodnjicah, jaz v predpasniku in s kuhalnico v roki, "bolj je bil zagret in se pripravljen sre^ti z menoj! Skratka, svel je okrogel, a se za vsakim vogalom ....
SIMONA SOLINlC Foto: GrupA
Namen te reportaže ni nikakor podcenjevati Ijiidl z različnimi spolnimi praksami. Nobene identitete nismo javno razgalili niti objavljali kakršnih koli osebnih podatkov, čeprav smo jih od številnih dobili. V naslednji številki bomo objavili šokantne in pretresljive podaike, na kaj vse smo na Internetu naleLeli. ko smo sc predstavljali kot otroci, stari 13 let!
18
TI
NOVI TEDNIK
Nuia Konec Juričlc
Petra Plankar
Dam za življenje
z upanjem
V Celju deluje skupina za samopomoč Dam - Oporo nudi ljudem, ki trpijo
zaradi depresije in tesnobnih motenj
v Celju že dobro leto uspešno deluje skupma ta sa> mopomoč za osebez depresijo In anksioznostjo. »V ojej se srečujejo ljudje, ki dO bili ali so bolni» ld si izmenjujejo izkušnje z boleznijo. ki jo je mogoče prenia< gati>« pravi vodja in koor-dinatorica skupine Petra Plankar.
»Že na začetku se je pokazalo, da je takšna skupina v Celju zelo potrebna,« ugotavlja Petra Plankar. Njene besede potrjuje dober obisk ljudi različnih starosti in pestrih poklicev. Depresija in ank-sioznost ne izbirata svojih žrtev. Prizadeneta lahko vsakogar: mlajše in starejše, mo^ ke in ženske. »Ocenjujemo, da bo vsaj enkrat v življenju
V skupino Dam ste vabljeni vsi. ki se z depresijo in anksioznostjo soočate pri sebi ali svojih bližnjih. Samopomoč na skupina zagotavlja posamezniku varnost in sprejetost, možnost medsebojnega spoznavanja in izmenjave izkušenj. Skupina deluje v smislu spodbujanja posameznika in učenja uspešnih načinov za premagovanje težav» povezanih z depresijo in anksioznostjo ter drugimi življenjskimi težavami.
depresivna vsaka šesta oseba, medtem ko je ta trenutek depresiven vsak dvajseti med nami,« opozarja Nuša Konec Juričič> dr. med., predstojnica oddelka za socialno medicino na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, ki vodi tudi regijsko skupino za preprečevanje samomora. »Neprepoznana ali nepravilno obravnavana depresija pomeni trpljenje za posameznika, ki ga le-ta lahko konča tudi s samomorom.« Podatki kažejo, da je bilo kar 70 odstotkov ljudi, ki so naredili samomor, depresivnih.
Žalost in občutki ioivde
Čeprav bi depresijo pri veČini bolnikov lahko uspešno ozdravili, se več kot tri četrtine obolelih ne zdravi. Vsaj ne ustrezno. »Ključno je, da se človek zave, da ima težavo in da jo je pripravljen rešiti. Če čutiš, da potrebuješ pomoč, se obrni na zdravnika ali na našo skupino. Najpomembneje je živeti z vero, da bo bolje. Upali!« poudarja Petra Plankar.
A ravno to je v začetku najtežje, saj depresivnega Človeka prevevajo misli o lastni ničvrednosti, o tem, da ga nihče ne mara» da zanj ni prihodnosti. Tem mislim se pridružijo misli na smrt. »V čus-
V Celju se skupina sestaja v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje vsak drugi ponedeljek ob 18. uri. Če se želite vključiti v skupino, se obrnite na zdravnico Nu-šo Konec Juričič (nusa.konec@2zv-ce.si; Zavod za zdravstveno varstvo Celje. Ipavčeva 18. 3000 Celje, tel. 03/42 51 202) ali na voditeljico skupine Petro Plankar (pe-tra_plankar(®t-2.net; tel. 041/868 622]
ivih prevladujejo bolezenska žalost, potrtost» otopelost, napetost, tesnoba, razočaranje, razdražljivost, občutki krivde. Pri vedenju je v ospredju umikanje v samoto, umikanje pred zunanjim svetom. jok brez vidnega razloga, poležavanje» opuščanje skrbi zase. nespečnost zzgod-njim prebujanjem, upad želje po spolnosti, motnje spomina in pozornosti. Telesni znaki so: bolečine v mišicah, križu, glavobol, utrujenost tudi po počitku, mravljinci po telesu, pomanjkanje energij e> pomanjkanje teka, pretirana ješčnost ifl drugo. Našteti znaki se ponavadi prepletajo. prekrivajo, vplivajo drug na drugega in se med seboj krepijo. Nekateri izstopajo bolj kol drugi, redko so prisotni vsi našteti, pojavljajo se lahko tudi drugi. Zlasti pri moških, a včasih tudi pri ženskah, l^ko opazimo drugačen tip depresije, ki se kaže v povečani jezi. razdražljivo-sti, agresiji, prekomernem pitju alkohola, pretiranem de-
lu, intenzivnih športnih ak-dvnostih in podobno,« opisuje pestre znake depresije Nuša Konec Juričič.
A podobni znaki se lahko pojavijo tudi pri zdravem človeku. »O depresiji govorimo, če je človekovo razpoloženje več kot dva tedna zelo negativno {žalost, potrtost) ali če sta v tem času opazno zmanjšana njegov interes in zadovoljstvo ob vsakdanjih aktivnostih in ima še vsaj pet od zgoraj naštetih znakov, vse v trajanju vsaj dva tedna in več,« razlaga zdravnica.
Poiščite pomoči
Resda blage depresije minejo same od sebe, a pri hujših oblikah se težave samo poglabljaj o. »Depresiven človek se za obisk pogosto ne odloČi sam, bodisi ker ne prepozna svojih težav bodisi ker meni, da mu nI pomoči. Zato je izredno pomembno, da znake depresije pozna Čim več ljijdi,ki bodo lahko posameznika usmerili k virom pomoči.« pra\n Nuša Konec Juričič.
Na las^i icoži
še pred kratkim so ljudje, ki so se znašli v primežu depresije ali tesnobnih motenj, o svojih težavah molčali in jih celo skrivali, kot da so sami krivi, da jih ne mc^rejo obvladati. Spoznanje, da je tudi to bolezen tako kot vsaka druga In da jo je mogoče zdraviti, je prišlo počasi. Da se tega zaveda vedno več ljudi, pričajo številne na različnih spletnih lorumih objavljene izkušnje posameznikov s to boleznijo.
Priznam, nekoč sem bila depresivna, ampak nisem šla na zdravljenje, ker se tega sploh nisem dobro zavedala... Imela sem občutek, da je vse brez smisla, grozen občutek zapuščenosti, da nikogar na svetu ne briga zame. Vse sem videla v najhujši luči in v trenutkih zame ni bilo nič lepega na svetu... Čutila sem. da me nihče ne more razumeli. Prepričana sem bila, da drugi mislijo, da se sekiram zaradi neumnih in nepomembnih stvari, ki so se meni zdele tako hude in bistvene ... Začela sem sanjariti o samomoru ...
Depresija. Mislim, da je kar nastajala ...Tega otroka se ni in ni dalo spočeti... potem naenkrat nosečnost... velika sreča, pa vendar ... skrb ... kaj če z otrokom ne bo vse v redu? Potem porod. In spet skrb... Otrok se pridno redi in smejčka, ti pa si vsak dan bolj zdelar^, izpita, brez kančka ener^je in na koncu tudi volje. Izredno shujšaš in se tudi fizično postaraš. Zanemarjaš otroka oziroma prepuščaš skrb za otroka starim staršem in se počuriš nesposobna... še zadnji korak ... stopiš do zdravruka. On te vpraša: Kaj pa je z vami narobe? In ti v jok, jok. jok ... greš ven iz ordinacije... in te ustavi pri sestri... te pelje nazaj v ordinacijo in se ne ustaviš jokat. In mu najprej ne moreš povedat. kaj je s tabo narobe, ker ne nehaš jol^t. Kar trilaat je bilo treba stopiti do zdravnika, da poveš, da te nekaj muči, a kje tiči razlog, ne veš. Zdravnik ti »trenutno« pomaga s tabletami. Z vsem ostalim si moraš pomagati sam. Re-srtično najbolj pomagajo razurr^vajoči svojd.
Občutek, da te m, da si nula... Lahko se ga rešiš. Dvakrat sem delala samomor, preden se je zgodil tisti preblisk; povedala sem mu, da me po vsej logiki nebi smelo bili več na svetu. Začel je jokati, da tega ne smem več narediti, da je življenje več vredno. Takrat se je nehalo rezanje žiJ. .Rekel je, da naj vsakič, ko bom hotela zarezati, nekaj narišem, napišem ... Nimam pojma o risanju, a slike so bile vedno boljše, nisem verjela, da znam pisati, a pesmi so bile vedno boljše... Bile so moja osebna izpoved, nekomu sem lahko povedala...
Depresijo lahko priroerjamo s poplavo, ki pride nenadoma in vse zruši pred seboj...
Depresija je dobra, depresija je blagoslov. To je moja osebna izkušnja. Ne bojte se neobvladljivih sil, ki se rojevajo v Vas, morale so priti, da odvržete »staro obleko«, to se bo godilo, pa če se starega razmišljanja še tako oklepate.
Prvi vir je zdravnik, ki bo presodil, ali posameznik potrebuje zdravljenje z zdravili (antidepresivi): »Poleg jemanja zdravil je človeka z depresijo treba spodbujati tudi na drugih področjih, zlasti tistih, ki jih lahko obvladuje in Izvaja sam. Spodbudimo ga k izvajanju aktivnosti, ki jih ima rad. Bodimo pri tem vztrajni, a zmerni. Paziti moramo namreč, da si človek ne bo zastavil prevelikih ciljev, ki jih zaradi bolezni še ne bo mogel doseči. Pomembni so Čustvena opora pri svojcih in bližnjih, pogovor ter predvsem pozorno poslušanje,« priporoča Nuša Konec Juričič.
Ravno pogovor v krogu Ij u-di, ki imajo ali so imeli podobne težave, podobne izkušnje, je tisto, kar nudi skupina za samopomoč: )>Sku-pina ni terapevtska. Pogovarjamo se zelo sproščeno, kot bi bili na kavici pri prijateljici,« opisuje Petra Plankar. Seveda samo pomoč na skupina v svojo sredino vabi tudi strokovnjake, zlasti zdravnike različnih strok, ki jim lahko pojasnijo marsikatero odprto vprašanje. »V bolj toplem delu leta pripravljamo športne aktivnosti, prilagojene našim zelo različnim te-lesrum sposobnostim.« opozori na še eno dejavnost skupine.
MILENA B. POKUC
Štrbunknite v noE^^oletje
z Novim tednikom in Radiem Celjef
^ m
PETRA^PECOVNIK!
^tt^tmam
NOVI TEDNIK
C« NASVETI
19
Hrastov in bukov kozliček
Hrošči so največja živalska skupina, živijo pa v razJiČnib življenjskih okoljih. Nekateri $o vezani tudi na vodno okolje, čeravno hrošče ljudje ponavadi povezujemo z lesom. Za Živalske in rastlinske vrste je vsaka drŽava članica Evropske unije dolžna opredeliti območja Natura 2000. Tako )e tudi Slovenija opredelila območja za hrošče, ki se pojavljajo v Sloveniji, na območju Evropske unije pa so redki in ogroženi in so tako ludi pokazatelj ohranjenosti našega okolja.
Pred kratkim smo predstavili rogača in alpskega kozlička, (okrat predstavljamo Še dva zanimiva hrošča, ki sodila v skupino kozličkov • hrastovega kozlička ali stngoša in bukovega kozlička.
Hrastov koiliček
Kol že ime pove, je hrastov kozliček (lat. Cemmöyx cerdd] vezan na različne vrste hrastov, predvsem stara drevesa v svetlejših gozdnih robovih in parkih. Vrsla se najpogosteje pojavlja v kulturni krajini, kjer naseljuje posamezna, izpostavljena stara hrastova drevesa. Nekoč je bil ta hrošč splošno razširjen. Z izsekavanjem hrastovih gozdov in pritiska na vrsto, saj so ga obravnavali kot »škodljivca« hrastovih gozdov, se je Šleviičnosl strigošev zaradi krčenja življenjskega okolja izrazito zmanjšala po vse) Evropi in tudi v Sloveniji ni ravno pogost.
Telo je podolgovaro, rja-vočrne barve (n dolgo do 6 centimetrov, le konec pokrovk je izrazilo rjavkast. Ti-palnice so izredno dolge, četudi pri samicah krajše. Značilen za strigoše je ludi nagrbančen ovratnik. V Pri-morju je kar nekaj zelo podobnih vrst, ki se ločijo le po izgledu tipalnic in ovratnika, zato je za natančno do-
Bukov kozliček
Ce morebiti opazite katerega izmed hroščev na fotografiji prosimo, da podatek sporočite Zavodu RS za varstvo narave na telefonsko številko 02 333 13 70 oz. 03 42 60 334 ali kar na elektronsko pošto martin.vemik@zrsvn.si 02. mater.demsar@zrsvn.si. Pri tem navedite natančno lokacijo, kje ste hrošča opazili, datum in vaše ime in naslov. Zaradi možnih zamenjav pa je še posebej primemo, da za tokrat opisani vrsti priložite fotografijo opaženega hrošča. Zelo dobrodošli pa so tudi podatki o debelih hrastovih drevesih, če na njih opazite suhe veje in oaluknjanosi. Vsak podatek bo koristil pri usmerjanju raznih aktivnosti v prostoru in pomagal ohraniti ne le našo, temveč tudi evropsko naravno dediščino.
ločitev potrebna pomoč strokovnjaka. Vendar so vse, tudi te na las podobne vrste redke, ogrožene ter zavarovane, varovali pa moramo tudi njihovo življenjsko okolje - stara hrastova drevesa in mejice kulturne krajine, Aktivni so v juniju in še daleč v julij. Opazimo jih lahko zdeti na debelejših hrastovih drevesih, ki imajo značilno kakšno debelejšo vejo suho in neolistano. Na deblu in suhih vejah so prepoznavne še od 1-3 centimetrov velike ovalne luknje, v napadenem drevesu pa jih vidimo tudi po več v skupini. In prav taka naluknjanost drevesa ler suhe veje je dober znak, da na njem lahko najdemo stngoša.
Samica odlaga jajčeca med nagubano skorjo in razpoke hraslo\ah dreves. Iz teh se razvijejo ličinke, ki se prehranjujejo z lesom 3-4 leta. Kot odrasli hrošči Živijo nekaj tednov. Aktivni so navadno v mraku, ko prilezejo it zavetja starih lukenj, vendar jih dobro oko lahko zasledi tudi podnevi. Predvsem samčki postopajo po drevesu sem ter tja in nadzorujejo luknje, iz katerih se lahko prikaže kakšna samička, da )o nemudoma oplodijo.
Strokovnjaki sklepajo, da je vrsla pogostejša v Istri in ponekod na Štajerskem, na primer v Dobravi na Bizelj-skem, pa v Krakovskem gozdu. A so to le približne ocene, narejene na podlagi po-
Krsstov kazlrnk
datkov o razširjenosti in vsak podatek o pojavljanju vrste pride še kako prav.
Bukov koslicek
Bukov kozliček {lat. Mo-rinas funereas asper) je na prvi pogled kar podoben alpskemu kozličku in laiki ju tudi pogosto zamenjujejo. Telo bukovega kozlička je v primerjavi z alpskim bolj robustno, čokato, širše in sive ali pa sivomodre barve. Tipalke so dolge in sivočme. Na vsaki pokrovki ima po dve črni pegi. Za razliko od večine ostalih vrst kozličkov bukov kozliček ne leti, saj ima zakrneli drugi par kril pod pokrovkami. Na Primorskem je precej pogosta manjša rjavkasta vrsta, fotografija pa je za določitev dovolj primerna.
"Hidi razvoj tega hrošča poteka več let. Tako ličinke kol odrasli hrošči se prehranjujejo z lesom različnih dreves, privablja pa jih še posebej vonj sveže posekanih dreves bukve in jelke, v katerega samice z močnimi Čeljustmi izdolbejo jamico in vanjo odlagajo jajčeca. Iz jajčec se razvijejo Učinke, ki se prehranjujejo pod lubjem in se nato po nekaj letih zabubijo globlje v lesu. Iz bu-be se izleže odrasla žival, ki lahko živi tudi dve leti. Aktivni pa so od maja do julija in če pobrskamo po skladovnicah bukovega lesa v bližini strjenega gozda, imamo možnost, da jih opazimo. Je tipična gozdna žival in zato so strjeni gozdni kompleksi za preživetje te vrste zelo pomembni. V Sloveniji je vrsta prav zaradi razmeroma dobre ohranjenosti gozdov še kar pogosta, posebej na Krasu, Kočevskem in Beli krajini. Na severu in severovzhodu naše države je manj pogosta, z izjemo Soča, Donačke gore, Bohorja in ohranjenih bukovih gozdov Kozjanskega.
MARTEN VERNIK
MATEJ DEMŠAR.
Zavod RS za varstvo narave
J ROŽICE IN CAJCKI
Zmajevo zelišče
Pehtran, bližnji sorodnik pelina, se ne obnese le v slastni smetanovi potici, pač pa ugodno vpliva na želodčne težave, pomirja napetost in pospešuje izlo^^je tekočine iz organizma. Zmajevo zelišče preganja tudi zgago in varuje pred zmaji.
Pehtran (Artemisia dracun-culus) je v Evropo zašel s planjav Sibirije in Daljnega Vzhoda. Prvi so njegovo zdravilno moč spoznali Kiiajci, ki so ga uporabljali že v drugem tisočletju pred našim Štetjem. V Evropo so ga zanesli v času križarskih vojn. Pri začinjanju jedi so ga na veliko uporabljali Arabci. V srednjem veku so z njim zdravili kačje in ugrize drugih plazilcev, varoval naj bi tudi pred zmaji in kačami, zato se ga je prijelo ime zmajevo zelišče. Popotniki so si ga nameščali v obuvala in si na ca način lajšali težave z utrujenimi nogami. Zaradi antiseptičnega učinka je prepreči) tudi okužbe stopal.
Svoj čas je bil pehtran sestavni del vsakega kmečkega vrta. Imejmo ga tudi mi v svojem domačem vrtu, saj pride prav tako v kuhinji kol v domaČi lekarni. Zelene poganjke in lističe nabiramo vso sezono, pehiranove vejice pa režemo od julija do konca avgusta. Odrežimo jih le do tretjine, da se rastlina lahko obraste. Lističe nabiramo lik pred cvetenjem ali sproti. Jeseni lahko porežemo vse vejice in jih posušimo. Pehtran uporabljamo svež. sušen ali zamrznjen. Ta priljubljena zaä mbna zel za police in štnj-klje s svojim prijetnim, sladkim in r^lo pekočim hlapnim oljem izboljša okus tudi juham, pečenkam, ribam, omakam, solatam in močna-lim sladicam. Ste si Že privoščili svinjski kotlet na žaru z dodatkom pehiranove vejice? Ne? Poskusite, kako izjemno lahko ta začimba popestri okus kotleia. Pehtran je izredno priljubljen v francoski kuhinji, kjer ga uporabljajo v začimbni mešanici wfines herbes«, kjer mu družbo delajo še drobnjak, prava krebuijica in pelerIQj. Ker vsebuje obilo vitamina C, lahko nadomesti sol. Vejice lahko namočile ludi v kis iz belega vina ter si tako sa-
Piše: PAVLA KLINER
mi pripravite prijetno aroma-liziran in v f^anciji zelo Čislan začimbni pehtranov kis.
Ljudsko zdravilstvo uporablja pehtranov Čaj predvsem za vzbujanje teka in za zdravlje- „ nje težavzželodcem. Pehtran lahko povrne apetil oslabelim, rekonvalescentom, nevrotikom in ljudem, ki jih muči tesnoba. Obnese se tudi ob zgagi, pri slabi prebavi, napenjanju, posledicah požira-nja zraka in fermentaci je v prebavilih. Velja za diuretično sredstvo, ki je koristno pri pro-tinu, revmatizmu, zasiajanju urina, pomanjkljivemu delovanju ledvic in mehurja. Po njem naj segajo revmatični ^ bolniki in starostniki, ki jim preglavice povzroča artroza. Po nekaterih podatkih je tudi rahio pomirjevaina rastlina in ga priporočajo pred spanjem. Pospeši zaostalo menstruacijo. Uporabljajo ga še za odganjanje Črevesnih zajeda vcev podobno kot pelin in navadni vratič.
Poparek pripravimo tako, da 1-2 Žlički pehtrana prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo stati 5-10 minut, « nato precedimo in pijemo pol ure pred obrokom. Peh-tranovo vino se izkaže pri težavah s prebavo in za zbujanj e teka. Peh tra nov el i ksi r ponudi mo kol a peri ti v ali digestiv, Pripravimo ga iz enega litra vodke, pol skodelice svežega nasekljanega pehtrana, pel poprovih zmc in dveh žlic sladkorja. Vse skupaj pustimo stati en teden, ponu- » dimo ledeno mrzlo. Če se vam kolca, pojdite na vrt in odtrgajte vejico pehtrana ter jo pridno žvečite.

6 » 12 li^ mesečno
Dr. PIRNAT
>2'>252:3'2 55,01/519355
v^ww.pirnat.sl

m

IŠČEMO TOPEL DOM
Bojimo se grmenja
Koliko nas je v kosen? Tri? Na-a, ns bo držalo. Če napnete oci in zelo pozorno ogledate (ali pa ee imale rentgenski vid), bo^te za nalimi hrtiti opazili še četrto bejbo. No, in keterv izmed nas hočete? Vse, kejne?

* T?
•tt v' 4
Vadim za olimpijske igre v Pekingu. Tekmovala bom v lehnju na ^vi, kjer je konkurenca zares hude! Zato me ne smote motiti, ker moram trdo treitirati. (6890)
-'j

Tudi jaz treniram za oGmpijske igre, in sicer ze disciplino posiusanje kreganja politikov. Povem vam, da ni lahko celo uro poslušati željiv-kemUet>rie8HB906)
HITRO NAROČITE
Dvakrat ita teden, ob torkih in petkih, lanimhro branje o inrtjenju in delu na območju 33 občin na Celjakem.
Postaa dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti; 5% pri plačUu za eno leto, 3,5% pri piačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo se vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezpiačnih malih oglasov» do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.

VtahpetekMtoiaftsaiaiteieviriiritagitporidaaiiiüiih

Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Irmmpiftiiek:

Datun rojstva;
Uli«:
Nipidüip» mrocMi IVtivi tsdei
podpis:
NT&SC do.o. bo podsdu uporabljal samon povcbc mroinUkc Novega tednika
Zdravo, zdravof Spet $e vam oglaša miška Zonzil Kako ste kaj? So vas v preteklih dnevih kaj boleli bo-benčki? Od grmenja, mislim. Ste morali izklopiti televizijo, računalnik in ostale električne naprave? In ponoči niste mo^i spad zaradi udarjanja dežnih kapelj ob oi^o? Ja, vem, kako vam je. Pa tudi vaši ljub* Ijenčki dobro vedo, kaj je nevihta. Običajno se živali bojimo grmenja in bliska-nja, saj se zvok grmenja v našem ušesu ojača veliko bolj kot v človeškem.
V primeru nevihte morate torej svoji živali nuditi zatočišče v hiši ali v garaži, se pravi nekje, kjer se grmenje ne sliši tako grozeče kot zunaj. Nekatere živali dobro prenašajo nevihte, druge so nemirne in poskušajo z laje-Žem pregnati »vsiljivca« Cse pravi grmenje), tretji pa doživijo napad panike. Za slednje morate še posebej dobro poskrbeti, v skrajnem primeru pa je potrebna tudi pomoč veterinarja. Ta predpiše pomirjevala ali kar injekcijo. Uh, še dobro, da je mene le malo strah grmenja! Injekcij ne prenašam najbolje. Pa še en nasvet • ob nevihti živali nikar ne božajte in ji ne govorite, kako je uboga, ker jo je strah. S tem ji boste pokazali, da je dobro, če jo je strah, s čimer pa ji boste naredili veliko več škode kot koristi. Bolj ko jo boste po-milovali in se vam bo smilila, bolj se bo žival smilila tudi sama sebi. Tega pa verjetno nočete storiti. Bolje bo, da jo bodrite, se z njo igrate. Tako bo pozabila, da se pravzaprav boji »vsiljivca«. Sicer pa se za nasvet okoli ravnanja ob nevihtah obrnite na ve-terinarja.
Živali pn nas v zavetišču bi tudi potrebovale nekoga, ki bi se igral z njimi, še posebej, kadar jih je strah. Pridite torej v Jarmovec pri Dramljah in obiščite Živalce. Vabljeni ste od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah in nedeljah od 8. do 10. ure in od 17.30 do 20. ure pa ste vabljeni na sprehajanje ktižkov. Spletni naslov www.go.to/zonzani je pravi naslov, da pogledate, če se vaš izgubljen kuža nahaja v zavetišču, drugače pa je za vsa vaša vprašanja še vedno na voljo telefonska številka 03/749-06-00. Do naslednjič lep pozdrav in čuvajte se strel! Pa-pa!
NINA ŠTARKEL
BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE
Taeka. 2.&'m8saBRa muca Robi. prijazen 4,5-niasečni muc
PIh je 2,&inBsecni n\o pri j&ian mücefc.
MUko, 2,6-m6seCTi muc, je navezan na Človeka.
Dru^o za POMOČ ZIVAUM V sns» S\0
M v

v našem društvu se večinoma ukvarjamo s problematiko prostoživečih ma(k, skrbimo za njihov ulov, s katerim omogočimo sterilizacije in kastracije in s tem kontrolo njihovega razmnoževanja, skrbimo za mladiče in oddajo le-teh odgovornim posvojiteljem.
In kdo so sploh prosloživeče mačke? Nimajo lastnika in živijo na ulici. Njihov obstoj je posledica neodgovornega ravnanja ljudi, ki so svoje mačke zapustili ali zavihi. Žara-di slabih izkušenj se prostoživeče mačke skrivajo, zato veČina ljudi niti ne sluti, koliko jih je. Če jili ne steriliziramo in kastriramo, se lahko z veliko hitrostjo množijo. Brez človeške pomoči jih prej ali slej doleti nesreča ali počasno in boleče poginjanje. Sodijo med zapuščene živali, zato bi morala zanje poskrbeti zavetišča. Ker pa je zavetišč premalo, lahko tudi sami storimo marsikaj, da tem živalim pomagamo. Če imamo prave informacije, smo lahko pri tem še bolj uspešni.
HELENA J. HAON
Vse muce, ki iščejo nove posvojitelje» so zdrave, cepljene, sterilizirane, oz kasthrane ali bodo v kratkem, so socializirane. navajene bivanja v stanovanju in sobno čiste. Za vse informacije v zvezi s posvojitvijo muc lahko pokličete na tel: 031 326 877
Luka, 3,frinese£ni muc, je bolj m Ime narave.
www.novitednik.com
NIALI OGLASI - INFORMACIJE
0]]©WDteclnik
NaiDCnlcf Novega tedrtka boste Sahko naroCniSke ugodnostS-
4 male oglose v Novem-iec^^k^^^
bes^ in testftko nq R^hi Celle
bMsts ittUuerw s svosfo naroailte k^^ rarotiitico polotnico Ptiivrna z osebnim dokumentom naroCntca Novega tednica.
tl*»liliortičcno ugoffnoetl m m
prenesefo v noslecmie leto!
1 j

VOZILA
PROOAM
GOLF II, letrik 2991, rde<e bofve, ugodrvo prodom. Telefon 051 31&>570, (03} 5;4<I639.	3696
FORD fleslo 13, (etnlk 2002, prevolenih 46.000 km, prodom. Cerv podogovon/. T^fon04IS6S-946. 3»? HYUNDAI bntro 1,0. biik 1997, klitno, v» oprsnio, ohronjeno, prodom zo 1.050 EUR.T6lefon0ai39M14. 3949 GOLF II, leNk 1986, prodom. Certa po dogovoru. fe^Fon 031410-779. 3958 VWloufon U tdi, lesnik 2604,7 sedew, uuij«, ovtomotsko Uimo m oslolo opremo, prodom. T^afon 041 720499, (03)5621-535.	3954
KUPIM
UBUEM OYiomobll, od letniko 2000, kupim. Telefon 041361-304. Ž176
STROJI
PROMM
ENOOSNOtobof^bpviiibicB iniMlo^ no iogo Slifil 029 prodom. Telefon 641 324-296,070846-296. 3921 TRAKTOR Im} S40 in kosilnko Sip, britev 16S. prodom. Telefon 0412im
3841
IZXUVAC krompirja, vrtovkosti, storejši, t^retni, predelon u rrokfor, prodom. Telefon631826-286. Š412
KUPIM
HIDKAVUČNOs^lni(o,odl20do)S0l, bpim.Tdefon041 25^55. 3907
POSEST
PRODAM
ZlUEC, untR. Poslovni prostor, bp, pnAoti, možno preureditev v stonovonle, 80 m^, svoj porkimi prostor, plodom. Tel»-^n 03} 266-283 ol((03)547-]2S3.
3429
KUPIM
KMETUSKOzem^oli kmetijo, v Cstju si okolici, kupim. Telefon 631 705^80, 641 839-919.	3795
VlKENDoli hisfl, ioNutudi porcelo, voko&ä Celjo, do 20 km, kgpim. Gotovino: 66.006 EUR. Telefon 651 232-S97.
3804
STARfJSO hHoatiflionjŠoziisdIfrrt) potuk), v okolid Lüskego, kupim. Telefon 041 49S461.	3929
NAJAMEM
V CBJU oli (dsTio vzornem v nojem 9QslinsiD lokol brez kuhinje. Te^fini 041 S04> 986.	3844
STANOVANJE
PRODAM
OPREMLJENO sloflovonje, 81 m'^vScrono-vičevi uUci, v bližini 4. osnovne io)e, prodom. Telefon 641 76T-166, po 16. uri.	3eo4
OSKOVUENO, julijo 2608, enosobno stonovonje, 36 m', vpritličju, C«lje, Otok-Zelenico, mirno lokocijo, v bližini vso potrebne inFrosIrukturo, prodom 20 66.066 EUR. Telefon 640 992-178.
3808
STAJtOVANJE, Novo vos, 71,83 m\ staro 25 let, lepo ohranjeno, vpisono v ZK, prodom za 65.600 EUR. Telefon 041 982-276.	3S37
DVOlUPOLSOeNOsSonovonjftvCdlju^No zelenici 55 m^zgrojeno leto 1972, A/i nod., obnovljena kopolnico, vsi priključki, v bližini vso potrebno iiv frostruklu(Q, oc, center mesto, prodom zo 77.660 EUR. Telefon 031 552-065.	D
(ELK, Nükm uIcd. Prodomo opremljeno dvosobrto slonovonje, velikost 55 m\ Vecinformocij po telefonu 04) 765-914.
3938
ODDAM
tfARTM/^ l5tfQ, Kovi Grad, blriino obole, klimotizimn, oddom. Telefon 641 537* 959.	39U
GARSONJERO no Lon v Celju, no novo opremljeno in obnovljeno, oddam. Let* mi^pki61o.TsMon03T 374-604.
3943
NUDIM
V CENTRU C^|a nudimo opremljeno sobo dvemo dijokinjomo. Sobo je wicna in prijetno, ie po v soupomN kuhinje in kopolnice.Telefon031 515-105. 3934
		
		
	- JI '	Ni smrt tisto, kar nas loči.
	^ M	in življenje m, kar dmti nas.
		So vezi močnejše.
fetftf 1 '1 •		Brez pomena zanje so razdalje.
		kraj in Čas.
		(MiUiKačič)
V SPOMIN		
SANDIJU		
		(1998-2008)
Z ljubeznijo: tvoji domaČi		
		3d62
KUPIM
HlAOtLNSK, zomrzovolnik, skrinjo kupim. Telefon03T 250-949. 396t
PRODAM
SUHA bukova diva, 50 EUR/m, prodom. Tel8fon041 297-961.	392o
ŽIVALI
PRODAM
THJCO oli knvo umentolko, posno, brejo 9 mesecev, prodom. Telefon 031 703-799.	3S19
BIKCA, storego 2 meseco, prodam. Telefon 5736-140.	3930
ZAJCE fm^t \m. 20 zokol ofi nodoljnjo rejo, prodom. Telefon 031 295-195.
3927
TELJCO simento^o, b(«|o 9 mesecev, težko 556kfi,prodom.Te{efon041 636-196.
L3oe
NISN^CE, store 19 (sdnov, u nes^, cena 5,5EUIVko$, pfod(^.Teie^651397-982.	ž 145
NEM^ ovcoje, san^, store dra mesaoi, z rodovnikom, t^ene, tozgbstene, prodom. Telefon 04) 966-252. p
KUPIM
ZRUTA, posovec oli nnft, kuptm. Telefon 041S76-114.	3925
PODARIM
DVA psiBco ntesonoi; slom 3 msse», podo-rim.Teleftfi 070 311-764. 3959
PRODAM
OHRANJENO posl8(o,spredDlom,160*200.
prodom. Telefon 040 427-347. 3903 SEDEŽNA, kotno, kovc, Frantosko postel|o, jogi, hlo^lmk, televizor, dnevni regol in pralni sfraj, prodom. Telefon 040 669-481.	396t
HLADILNIK, kombiniran, zomrzovolnik, pralni stroj, kotno sedežno, mizo, kavč, omoro,rtd. prodam. Telefon 051 424-303.	3964
PRODAM
6E10 menno vino, po 0,90 EUR/liter, pn> dom. Telefon (03} 5605-367,041 849 195.	3815
KORUZO v zrnju, ^bližno 11, prodom. Ceno po dogovora. Telefon 031 611-695.	3899
M60LCNIK prodom. Telefon 5798-103.
3857
BIO tono {šenkepmdom.TeleFvi 641 759-704.	3944
VINO, belo in rdeče, zelo dobro, prodom, leno 0,90 EUR. Telefon 041 720-499, 63] 607-974, (03) 5621-535. 3954 l^NO iz n«kropljenego grozdja ugodno prodom. Telefon 041 726^99, (03) 5821-535.	33S4
OSTALO
PRODAM
IE1CQ, v 6. nKSMu brojost? in pojek dvovretenski, prodom. Telefon 031 637-264.	3898
J veliko dodatne opreme, storo eno lelo, prodom .Telefon 040 718-133.	992&
KOTEL zo ZQQnjebho, 601, hrastov sod, 300l,1.606l,skDbeljnistrQto$61an,4 operacije, prodom. Telefon (63) 5731-571.	1304
SfRESNObitino Bobrov«, mo, 820 kosov, strešno kritino Bobrovec, mbljeno, 850 kosov, odokKMer, now, 70k{BOv,zidok, tdsTien, točno d^n, 400 kosov, dimräio zo dvojr» cev, H16 <n\ z nert^verö 4rehko, pmlni stroj Gorenje, robben, 90-rinsb žensko koto m o(nI ^lec za centralno p«, prodom. Telefor 041 763-237,(62)5482-543. 3932 RABLJENE dele 20 opel vk^ 1,6, letnik 1991 {motor, koroseniski deli), prodom. Telefon 041 759-704. 3944 SKOUJ novo garažno vrata in dvo novi gumi s ploti» prodom. T^fon 031 620-561.	3&46
HRMOPAN okno, nova s poJkn^ 4 kose, 120'120an, orodje zoizdekivonjebo}' konske in terasne ograje, z različnimi vzorci 20 x, pec kupper^usch, nerjov»-ro, 40"60, dvo kovna serviso, znomka Rozentol, pozbrani 24",deset krožnikov in ovolni nerjovec podstovek, 260 EURAosin oslab, prodom. Telefon 031 7S3-38B.	2952
KUMM
IRAKTt^, priolico, rro^, kosinico, moto-kullivolof in drage stroje, lahko tudi v okvari ter tovorno vozib, kupim. Telefon 041 407-136.
3542
30.00Q posredovanj, 11.000 novih pezn»ns(ov i« bilo v pr«}okl«m t«lu «klen^nlh z nato pcmo&jo. letos kaže, da jBt bo de ^č. Žerihna oosredo-valniea za vse ganeracrje. Zaupanje. Oolen|a v&s 65, Prebold. 03/57 26 319, 031 505 495, 031 836 376
Bolečino la/tko skriješ,
:udi solze zaiajiš, a praznine, ki ostaja, nikoU ns nadomestiš^
ZAHVALA
Sklenil se je krog in zadnja iskrica upanja je ugasnila. PriSel je Čas zadnjega slovesa od našega dragega
FRANCUA KVASA
iz Ttncjvelj (28.11.1923-30.7.2008)
Vsem, ki ste v najtežjih trenutkih debli z nami iskreno
sočutje v mislih in besedah, iskrena hvala. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, nam izrekli so-Žalja, ga pospremili na zadnjo pot ter darovali cvetje, sveče In svete ma§e. Hvala njegovi osebni zdravnici dr. Smoletovi za nesebično pomoč v Času njegove bolezni ter osebju urološkega in hematološkega c^delka Splo-5ne bolnišnice Celje, Hvala sodelavcem vrtca Tončke Cečeve, sodelavcem ortopedskega oddelka bolnišnice Celje in DruStvu upokojencev Trnovlje. Hvala gospe Pavličevi za besede slovesa, pevcem z LjubeČne za ganljivo zapete pesmi pri sveti maŠl in ob odprtem grobu in trobentaču za odigrano poslovilno pesem. Iskrena hvaJa tudi gospodu župniku KostanjŠku za žalno sveto maJo in opravljen obred ter pogrebni službi.
Žalujoči: žena NeŽika, sin Drago ter hčerki Vera io Nada 2 družinami
39ie
ŽINITNA posredovolntco Zoupcnje, Id jo uponje v l|ulwzen v preteklem letu povrnilo VH kot 35.000 osebam, posreduje zo vsa storostno obdo^o, brez-plaüw za renske (}o 46 let. Telefon (03) 5726-319,031 505495. Leopold Or»-in^s.p., Oolenjo vos 85, Prebold, n
lakrenifsRtjB iAcaJo preprost«, rve-4la dekleta. Mnogo jdh je. zalo purv 06. po2ab4e na razočaranjater jh brez sffoAkov Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/636 378. IM^ OidniL ip. OoWyi vu as, ftMd
V MlitNfM lokolu - dnevnem boru zaposlimo nolokorico. Možnost zaposlitve zo nedt^oanos. (osi podeno, prijazno in imos veselje do straibe, se oglosl no noslov: Bor Ek, Goji 46, TmovTie pri Celju, 3000 Celje oli po ^flfonu (03) 4254-305,041 697486.	n
ZAPOSUMO osäko ZD raenje podovrd m zosebnib prostorov. Potreben je lostni prevoLTBiefon04134IH38.JUeiCv6V ko PKotek, 1 p., Sp. Reoco 25, ifisko.
3d42
384etna »nsko K^e iskrenego portnerjo-Telefon 031 836-378. Zojponje, p. p. 40,Prebokl.	n
37-M obrtnik hrepeni po i^Teni fiAezm, Telefon 041 229-649. Zouponje, p. p. 40.Pitbold.	n
ZAPOSLITEV
PBerija Verona v Cdju
zaposH ooebo ta razvažanje hrano.
Delovni čas je dvoizmenski. Možnost zaposlitve za ned^ locer) čas z rednim pfačHom. Delo v prijetnem delovnem okoliu in sproščenem kolektivu. Prošnje pošljite na naslov Sra« d. o. öm. Podlog 59,3311 Šempeter. Informacije na tel .št.:
0S1/63IM25
IZVAJAMO vso odor^ delo. Telefon 041 624-772. Crodbeniftvo Arben Sinoni, s. p., Rodmirje 1,3333 Ijobno eb Savinji.
3913
äSÖHJEMirima) bc^.TMin 041 714-906.JtilijoKovo(,^o^ovosS1f, Ce^	3di7
tZVUAMO hisnSko d^, clsenje ^üf, kttnjo »lenk. Apretvn, Bojon Set, v p., Kvedrovn 39, ^tjur, t^on 031 633-966.	3d36
ISCEMO ZMsko 2 izkutfjomi zo pofno^ pri delno pokretni zetuki. Infonriodje po 15.uri,t6lefon031 335-909. 3940
novitednik
www.novitednik.com
PodMieNT&RC, d.0.0. Direktor Srečko Šrffl
Podj?rj« opravlja Časopisiio-založniSko, radijsko in agen-cijslto-iržno rtejavnosi
Naslov: Pre^movd 19.3000 Cdje.tclefon (03)4225190, tsx: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsakiorek in petek, cena torkovega Izvoda ie 0,81 EUK ped^ov?gd pa 1,25 EUR. täjnua: Te^ Podpeün Veler. Naročnine: Maj^ Klar^jek. Mesečna naročnina je 7,90 EÜR. ^ tujino je lema naročnina 189,00 EUR. Številka uansakcijskega rakuna: 06000 002676U20. NenaroCenih rokopisov in (bto-
graßj ne vrsčamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor. Ivo Oman. Novi tednik sodi med proiz^e, za katere se plačuje 8,S% davek na dodano vrednost.
NOVI nONlK
Odgovorna urednica; Tatjana Cvirn Namesinica odg. ur.: Ivana Siamcjčlč Računalniški prelom: IgorSarlah, Andreja Izlakar Oblikovanje: wsvw.minjadesign.com C-mai] uredništva: lednilMS^l-rc.si
R-mail (ehmčrKga uredrUšh^a: tehnika.iednik@ntrc.si
RADIO CCUE
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Urednica intortnativoega programa: Janja (niihar
E-mail: radio^ni-rc.si.
E-tnati v studiu: info€^radiocelje.com
UHEDNiŠTVO
Mdena Brečko-Poklič. Brane Jeranko, Špela Kurait, Rozinari Petek, Urška SeliSnik, Branko SVamejCiC, Simona šoJiniC, Dean šusier. Saška Teržan Ocvirk
AGENGUA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Poino^nica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič F^opdganda: Vo^ Crabar. Zlaiko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek. Rok Zalo^Jiik tbiefon: (03)42 25 190 fex: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem ogUsov po d^t. poitL agendja^^nt-rc.sl
DELA
NOVI TEDNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogofe. ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas. zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
•	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
•	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje;
http://www.ess .gov.si:
•	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UECtUE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
srnojiindgu wi uphavuafuetäu cra1> eENE MEHANIZACUE, DOLOtiN ČAS, 3 HESECf. imm: SHADKiE D.OQ: UUCA nm JAlACt»8,3000(HJE
VQ2WK KANIOMA H/l VOZNK KAMIONA, v;^ ZNIK V CESTfiEU PfiOMEni, ODLOČEN CaS, 3 tlH' m. mm: CRiU3IUE iVCPlAN aOO; UUCA HER0JAlACKAa,3D()0CatC VDZNIK KAHIMA M/t VOZNIK KAMIONA, n »IK V CE^FM PRAeil, OOLQ^ ČAS. 3 ME> m. 31iKi08; GRAOUE ŽVIPLAN 0J)J3; UUCA
POMO!H OOAVEC V 6ftADB0ie$TVU i/l/i: LABAfUE TIAKOVCEV IN hl^, OOLDČEN 12 MESECEV. m2m tR ZIDM^. RAMiZ
i?: MlflNA POT II, 30(10^ DOAVEC V	SVÖE6A MESA Wt:
SKIADI^ MESO NAimAOfl KlAVNICE. SORTIflA MESa POMACA m ODPREMI MCSA. OPRAVUA 0BU6A OflA PG NAVODIiU NEPOSRiONEGA VUUE: DtROCOI ČAS. MESECEV, liBillOS: CEUSKC MESNINE fl.a OLE. CCSTA VTMOVUE 17.3000 ceue
OEiAVECBREZ POKUCA
Cisniic PflO^ROV M/2: Ö^NJE POSIOVNIH PflimOROV. OtlOÖN CAS. 3 MESECL 3112008; gRADME ŽVfPlAN 0 Jl.O: thJCA K»OJA LACKA Z. 3DOOCEUE SIUAMŠ^IK
SKLAOfSÖlIK • M/l m\B MAO ZAÜKAMl MATEfllAiA PRFVZEMAKIE, USK1AD£Č£VAJLIE IN iZQAjAKIE MATERIAIA IN PffiHZVOOOV THAN-SPORTIHANJE. NAKlAflANJE M RAZKIAUUU TOVOROV SKRB ZA OHRANITEV Sl^OVIN. POL-
PROIZVODOV IN PROIZVOODV.. NSOLO^N £A$. Zifijm: CONTAINER PROIZVODNO PQOJfUE. OAO: BEŽIGRAJSKA (BTA6.300Q COJE ELEirmoMoirTEfl
ELiKTRIČAA SKOPINOVODJA • M/Ž; DUD NA Tt-tlENU KOT MOKIUi. VOOJA SmHi D0L6ttN ČAS, 6 MESa^. mim M^RAl^eOVSKO IN STORITVENO PQfUCTJE 0.10; STARI TR6 ia 2210 SLOVENSKE KOlillCE OBRATOVNlElfKTRIKAR
ooRArovff tm^m • wl NAOUUKIE.
VZCA2EVAKJE. POPRAVILA IN EfflOSA POOOSNA DEU KA ElfKTRIÖilH NAPRAVAH. OPREMI IN SntOJIK: NEDOLOČEN £AS. iS.BiOOa: VAUI, Pflt^ IZVODNJA VAUEV IN UUTKOV O J3.0; ŽCUZARSKA CESTA3,322D^RE NEZNAN MAZIV
VARNOSTNIK V. M/t VAROVANJE. VARNDSTNil^ VARNOSTNO. NED010Č8I £AS. 4.9.ZOOB; 1A ABDIT. JOVIČ IN PAHTUER SVFT0VANJE IN STOfl^ TVE. DXD: SAVSKA (BTAH 4000 KRAfU MOfTER OCREVAiNIH NAmV MONTER 06REVAUHH NAPRAV • M/2: MONTAŽA STROJNIH IN^AIAOI. LAHKO PRIPRAVNIK. NEO& LOČEN ČAS. 31.6.7008: MONIH TRADE MONTAŽA. zmn ifmhK DJia uLiCA AIM KARUN& VE6.3000CaJE AVTOMEHANIK
'VOLKAHIZERAVTOMB^KM/lPREMOKTA-ŽA AVTtM. Pfm^TIK 0SE9NIN. POLTQVMMH IK TOVORNIH VOZIL SERVISIRANJE OSEBNIH VOZIL OilTRl SERVIS VOSLj. SPOSIONOST KOMI>' NICRANJA S STRANKAMI OIHEKmA PRDOAJA PNEVMATir; NEOOlOftN CAS. MUm. VU.-KAMZERSTVO IN PROO/UA RANC CAKS S.P: BiŽlGflAJSXACESTAU3000CQJE SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA
VARNOSTN» lIfTERVENT M/Z; IZVAJA l^fTlIfr VENCUE • OBVIADA VQ&UO Z IKTf RV. VOZlUM. VARNDSTNIl^AJniOSTNICA. DOLOČEN ČAS. fi MESECEV, mim: PROSIBNAL ORUŽBA ZA VAROVATilE. 0.0.0: KERSNIKOVA Ü JCA 18.3000 CEUE
MONTQ^ SEJEMSKE OPREME • M/t MONTER tUtm OPRUO. MONTAŽA IN DEMIMTA^A. DOLOČ» ČAa 3 MESFQ. 16.8.2008; BIRO 06IS. POSREONI^, TRGOVINA. IZPOSOJANJi D.O.O: TEKMUE se. 3221 TEHARJE SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK • M/t ZAVAROVALNI ZASTOPNHC DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 4,9.2008; ZM AMFOBA. ZAVAROVALNO ZASTOPW^ O.aEt OOMŽAii ULiBUANSXA CESTA SS. 1230 DOMŽALE KUHAR
KUHAR • M/Ž; KUHANJE NALJC KOSIL. A U CAI^ TE. PflIPHAVA KLADK^TOPUH BIfEJEV. NCDCia ČEN ČAS, 20.8.2008; AMKIN ZVONE NORMAN S.?. • GOSTONE- KOTEU NORMAN. RIMSKA CESTA 10. 3311 ^PETERVSAVINJSI^QOUNI KUHAR • M/l PHiPRAVUANJE IN KUHANJE Wl KOSIL ALACAm DOLOČEN ČAS. 3 MESECE.
\tum cosnuia koren jolanda poogha^
§EKSf:PRCSTOVA1L320400BaNA NATAKAR
STREŽBA HRAlfE IN PUA& • M/t STTIEŽBA MAUC. KOSIL MACARTA ^ OOLOČ» ČA& 3 KESECE. I8.8J008: GOSTILNA KOliEN JOLANDA PODGRAi §EKS5:PRIST0VA II. 3204 DOBRNA NATAKAR M/2: STT^A HRANE M PUA^ NEDOLO^N Č^ 13.8.20G8.' MANPOWER 0.a0; MANPOWER y Jh PODRUŽNICA CEUE. STANETO-VAUUCA4.3000CaiE FRIZER
FRIZER/KA DELO V CEUÜ M/Ž: VSA fHIZERSXA DELA: BARVAMJE. STRIŽENJE. FENIRANJE. UKA UE BRTTJE. POOAU^EVANJE US OOLOČEN ČAS. 12 MESaXV. 19.2008.' FRIZERSKI SALON MITJA MITJA TAVČAR TOMŠIČEVA UUCA 8, 6210SEŽAKA
FREZIR • M/2: VSA fRIZERSKA DEIA. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 12.9^00; HAIR CENTER OAB-JA OAFUA KOCMUT S.P: LUCA FRANKDLOVSKIH ^34.3«)0CEUE MIZAR
flflZAR • M/Ž IZOEUVA IN MONTAŽA POHIŠTVA. NEDOLOČEN CAS. l8iJ008: H h A PODJETJE ZA EXP0RT4MP0RT. INŽENIRINS IN TEHNOLD6UO. 0.aD.'CEUE. NUSiČEVA UUCA2,300Q CEUE
• M/2: SMIOSTUJNO OaO MIZARJA V MCZARSKI OaAVHlO. OOlOČEN ČAS. ^2 MESECEV. \lUm MIO OPREMA MIZARSTVO iN THOOV^ NA. 0J3.O: VOJNIIL VISNJA VAS IS. 3212 VOJNIK

MIZAR M/ZDEiONACNCSTTHUU.DnJ)lSlCA& ^2 MESECEV. tlB J06B: MIO OPREMA MiZARST^^ INTRC0V1NA, D.O.O: VOJNIK. Vl^ VAS 1§,3212 VDJNIX
PROOAJMiC
PRODAJALK NA BENQHSKEM ^IVISU • N^' PRODAJA NA dENONSKEM mm DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 23,8^008; CE BENZ. RUUZD VUKOVIČ S.P: DEČKOVA SSTA 39.3000 CEUE PRODAJALEC V TRGOVINI ZA MALE ŽIVALI M/I PRODAJA 0I9EME ZA KALE ŽIVALI NEDOLOCEN ČAS. I?.8.2000: ALfAPET TRGOVMA O.aO; LHA* LJ^CESTAZaiOOOUDBUANA PRMAJAUC (INTERSPDflT CEÜE) • H/t Vm VANJE fN PRODAJA ŠPORTNIH ARTIKLOV. OOLfr ČEN ČAS, 3 mCL IS.8J008: MERCATOR, 0.0^ B4^0 MERCATDR CENTBI CEULOPEKARNI^KA CESTA9.3000 CEUE KOMEROALMI TEHNIK PRODAJALK NOVIH IN RABU^NIH VOZIL • M/2: PRODAJA IN SVETOVALE PRI PRODAJI IN NAKUPU. CENfTVE RABUEKH VOZIL PRIPRAVA DOKUMENTOV ZA PRODAJO. PRIPRAVA VOZIL ZA PRO DAJO. TESTNE IN PREE^UISNE VOŽNJE; ODLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 1E.B.20QB: ALDJZ ŠKORJANEC. S.P. AVTO ^KORiANEC PftOOAJA REZERVNIH OE-UfVIN AVTOMOBILOV. CESTANAKMHUSKOälLO 14,3230 ŠENTJUR EKONOMSKI TEHNIK KOKHCLUH REFERENT ZA mjl TR6 • M/t SPREJEMil im IN OeoaUJEfOVPRA^AlilA (Z TUJINE, VZDRŽUJE STIIS Z NAROČMKL PRIDOBIVA NOVE KLIPCE. PRiOOnVA NAROČILA KUPCEV. VZDHŽOIE EV;DENC0 NAROČIL IfO; ODLOČEN ČAS, 3 MESECE. iSiiOOO; ELASTOMER!. GUMIRANl VALJI IN mm. Utk 8EŽ16RAJSKA CESTA 4, 30QOCEUE
jUMINISTRATDR V PRIPRAVI DELA • M/l VNA^ VSO ODKUMEHTACUD V RAČUNAUliK. POMAGA VODJU pni VODENJU EVIDENCE MATERIALNIH TOKOV. VOOI EV1D»C0 OEL0VNIK IN NORMA UR, OPRAVUA ORU» DELA PO NAVOOlUH DIREKTOA* ja PR0IZVK:UE,' DOUIČEN ČAS, 12 MESECEV, 1B.BJ008: CEUSKE MESNINE DJ3. CEUE. CESTA V TRNOVUE17.3000 CEUE STROJNI TEHNIK
TEHNOLOG |S PODBOJA ANAUZE ČASA| • M/2: PODRDBNU^E PLANIRANJE. SPREMUAfilE IN ANALIZIRANJE IZSELAVNIH ČASOV SPREMLUt !U£ RAZVOJA STROKE IN UVAJAKJE S0008NUI TEHNOLOGU IN POSTOPKOV V PRMSO IZDELAVA (PROJEKTIRANJE) TEHNOLOG POSTDPHIV IN NJIHOVO UVAJANJE V PRAKSO IZDUAVAElEMEff TtIV ZA POm^BE KOIfTKUJflANJE STROŠKOV (rrMRANJE PROIZVODNIH PROIXSOV D& LOČEN ČAS. 12 MESCEV, 17.U808; CONTMNER PflOiZVOMO PODJETJE. 0J3.O? BEŽIGRAJSKA CESTA laooficajE ORAOBENITUINIK
DOJIVODJA ASFAITERSKH DO. Ujh DELOVODJA ASFALTERSKIH Oa. ODLOČEN ČA^ 3 M^ 31.6^008.6RA0WE 2VEPIAN 0J).0; UUCA HERt^ JA lACKAB. 3000 CEUE POSLOVNI SEKRETAR TAJNICA • M/t SKfte ZA VODENJE KAOROVSKE EVIDENCE. SKRB ZA POTNE NAIOSi SKRB ZA PRIHAJAJOČO IN OOHiklAJOČO P8$TD. ZA PHEVO-ČASNO PDDAUŠEVAME IN SKLEPANJE AVTDM& O^N ZAVAROVAKJ, POROČAME STABST!ČMM URADOM, PISAfUE DOPISOV. OR&ANfZACUAOELA IPO; NEOOLDČEN ČAS. 12.0.2006: MANPOWER DJ:.a: MANPOWER 0.0.0: PODRUŽNICA SUE SrANETtlVAUUCA4.300QCEUE INŽENIR SmOJNIŠTVA KDMEROAUSr • M/t OELO V PISARNI IN NA TI RENU Pfll PRODAJI TEHNIÖlDi TEFMOPIASTDV ODLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 2aB.20D8.' SIMEX PROIZVOOlUA, VELCTTteOVINA IN ZASTOPSTVA 0.0.0: CEUE. SiUaZ 3000 CEUE INŽENIR SMNEMliTVA 'VODJA GRADBIŠČA • M/t • ORGANIZIRANJE ]N VOOENJE STROKOVNIH DEL NA GRADBI^H • NADZOR NI DAJiUUE NAPOTKOV IN NAVDDIL PODREJENIM DELAVCEM'; ODLOČEN ČAS. 6 ME SECEV. ISiiOOS: INGRAO GAAMAT TRGOVSKA IN PROIZVODNA DRUŽBA D.D; MEOLOG 7.3000 celle EKONOMIST ZA KOMEROALNO DEJAVNOST
KOMERCIAUST • M/t' DUD V PISiU^NI FN NA TERENU PRI PRODAJI TEHNIČNIH TERMOPLASTQV. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 29.8.200B.' KMEX PROIZVODNJA. VflfTR&OVINA IN ZASTDPSTVA D.aacajE.GAji32.3D()0tajE STfVKOVM SODELAVEC NjUAVE, aOAOlSČA tN LDQSTIKE M/t RAZISKAVA TR6A jOOMAČI IN TliJI TR6), ISKAlilE NAJUGODNÜ^EGA DOfiAW TEUA TAKO PO CENI XDT TUII PO KVALfTEIL P& &UM1A Z OOBAVTTEUL SKRB ZA PRAVOČASNO PRISPETJE BLAGA. NAROČAJUE PREVOZOV OS NAKUPU BLAGA. SKRB ZA OPHNALÜD VIŠINO ZA-LHa PRIPRAVA NABAVNIH P0600B. RESEVAKJE REKLAMACU SKRB ZA IZTERJAVO. KOKTTIOLA KOLiČiNSKESA PREV3MA BLASA. RAČUNALNI PREVZEM BUGA. DOLOČANJE PROSTORA ZA SKLADIŠČEIUE BLASA. PRIPRAVA DISPOZICU ZA KITKO PO$Ta RAZPOREJANJ! PLANA VO^. [ffiGOVDRNOST ZA SKLADIŠČNO STANJE IZVE08E fNVENIljfl. IPD: NEODLOČEN ČAS. 13.8^006: MAN POWER 0.0.0: MANPOWER DJ].0: POORLiŽNICA CEUUTANHOVAUUCAf 3000 CEUE DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIKA (VS) VOOJA PROJEKTOV • M/t POZNAVANJE PODR& ^A POSLi^VAKiA iN DELOVANJA n)SLOVNIH FUNKCU PRIPRAVUENOST NA SOOEL£VAIUE Z NAROČNIKI. (ZKUkJE NA PODROČ^H: PRIPRAVE DOKUMENTAUIt ANAUZ POOATKDV, DELiCIRA NJA NALOG. VODENJA KADROV IN KONIROUNGA. UPRAVUANJA Z VIRf. DATA MININ&A: KOMUNA KATimr. DOSOVDRNOST. NATANČNOST. ORE JENOST. SAM0LNIQAT1VN0ST IN ZANESLIlVOST; NEDOLOČEN ČAS. 1T.B200B: BASS. RAtLLNALNJŠKI INŽENIRING. POSREOOVANJE. STORITVE IN TROD VINA. O.O.D. CEUE ULJCA UV. OMZLIE 14.3000 CEUE
LINfVERZniTNI DIPLOMIRANI INŽENIR GRAFIČNE TEHNOL06UE
TEHNOLßG . LZDEUVA KALXULUll. DOU^ ČMU MATEFSALA in OSTAUH NORMATIVOV. DR-GANEZAHLA DEIA. NORMIRAIUE DELA. PREDAJA DELA VODJI PROIZVOOfUE. OOLOČAKIE CQOTNf ÜA TEHNDLDŠlSGA POSTOPKA IPO: NSULllČEN ČAS, IZi2008; MANPOWER DJIJI: MANPOWER D.aO: PHffiflilŽNlCA CEUE STANEItIVA UUCA 4. 3000 CB^
UNfVERZTTETNI OIPIOMIRANI INŽENIR GRAFIČNE TEKN0L06LJE
VOOJA PflOIZVOEMJE M/l RAZPOREJANJE DELA OELAVCER DFajANIZAOiA DELA PO POSA* MEZNIH strojifi OPTIMIZACIJA DEA. PRESliO PRDBNIH ODTISOV, SKRB za STKOJE, kontrou NAKLAOOV. ORGANIZAOJA VZOFlŽEVANJA. NOR* MIRAHiE OEIA. RAZPOREJANJE ODPUSTOV IPD; NED^OČEN ČAS, 12.8 JMS: MANPOWER djlo.: MANPOWER 0.0.0: PODRUŽNICA ceue. STANETU VAIILJCA4.3000CEUE UNIVERZITETNI OIPIOMIRANI EKONOMIST
VODJA NABAVE • M/t OR&AN[ZiU:UA IZVOZA IN uvoz^ NAROČANJE MATERIALOV po zahtevni-CAR. USUjUEVANJE NAROČIL s PROIZVODNJO. ISKANJE NOVIH DDBAVTTIUEV. mm in IZHO-one KONTROLE MATERALOV. POGAJANJA 2 DOBA VrrOJi; NEODLOČEN ČAS, 12A2003; MANPOWER O.O.Q.: MANPOWER O.aO; PODRUŽNICA (SUl STANErOVAUL]CA4.3D(r)ceüe KOMERCIAUST • M/t ISKANJE NOVIH STRANK. PR^VA PMi;os, POGAJANJA. PRtMAVA pogoofi, SKR8 ZA (»STOJEČE STRANKE. USTNA. ELEKTRONSKA in OSEBNA KDMUNIKACUA z NARDČNIKL oelo NA TERENU ifO: NEDOLOČEN ČAS, 12.8^008; MANPOWER 0.0.0; MANPOWER OJI.O: PODRU^ICA fZJi STANETOVA UUCA 4. 3000mje
ue
laSko
OEIAVEC BREZ POKUCA
m^ PRI KROVNIH OEUH • H^ POMOČ PRI KROVSKO KLEPARSKIH DELJH, DOLD^ ČAS, 6 MESECEV. 13.a20Da' SPLDŠNO KLEPAflSTVO' MARJAN OMAHNA. Si^ POD KOJZC0121 3272 RIMSKE TDPUCE
P0M02NI GOSTINSKI DELAVK • fiVt' POMOŽNA GOSTINSKA DELA. ODLOČEN ČAS. 3 MESECI 15^.2008; OKREP^ALMCA' BiSTTlO RDTIIV^ ANDREJ ELNFALT. S.P; OROŽNOV TUG 7. 3270 LA^
ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE
POMOŽNA GRAD8ENA OELA • M/t POMOŽNA GRADBENA OQA NA GRADBIŠČU. D010ÖN ČAS. 6 MESECEV. meiSefi; RODER TRSOVITIA IN STORV TVEOJXO;LANOHNO41.3270lA$KO ELEKTUIKAR ENERGETIK ELEKTRKAR STIKALNIČAR M/t' NAflZIRA IN SPREMUA OaOVANJE STTIDJEV IN DRU6IH EL&-TKO NAfUAV. NE0DU3ČEN ČAS. 13.Bi088: RADEČE PAPIR PflOIZVOOfUA. TRGOVINA m STDRTTVE. 0.0;HJIVICE7.1433 RADEČE SREDNJA POKUCNA ßOBAASA SKLAElS^IK V ZASAVJU • N/t' VA$E NALOGE eODD ZAJEMALE POMOŽNA KlA V SKLAOtŠČU. SOAfllŠČND MANIPULACUO z VKIČARJEM TER SKRO ZA UREJENOST VfUMk NUOUKO VAM MOŽNOST ZAPOStJTVEZANEiMlLOČEN ČAS; ODL& Ča ČAS. O MESECEV. 13.Bi068; TTIENKWAUlEfl KADROVSKESTDRnVE.OJlll: LESKOSKOVACESTA flE.IOOOUUBIJiUIA
NATAKAR^E2BA PUAČ NVt' STTIEZBA PUAČ IZ PONUDBE DCUOAJALCE. NSK^OČai ČAS. 13iiO(»;VS ŽUŽA GOSTINSTVO. TRGOVINA. STD mi ILO: BOLETOVA UUCA 43. m UUBUANA ŠPORTNI UČTTEU
VADITEU RBIREACUE • M/t IZVAJAUE DE IN NALOG FTTNESSA IN REKREACUE. POSTAVITEV PROGRAMA VAODE FTTNESS. REKREACUADOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 16.6^008: TNERMANA 0.0; UiUŽBA DOBREGA POČIRJA. ZDRAVIU^ CESTA4 . 3270LA^Q DIPLOMIRiUtI INŽENIR CRAI»ENIŠTVA|VS) KOMtROALJn NA TERENU ZA ZARODNO SLOVENK JO • M/t' AKTIVNO PRDOAJANJE IN POSPE^A lUE PRODAJE FASAD OEMtT NA TERENU, ZBIRA* UE NAROČIL IZDELOVAIUE mm. ISKAIUE NOV« KUPCEV; NEDOLOČEN ČAS. 2L8iD08; DE* MIT. PRODAJA TOPLOTNO IZDLATIVNIH FASAD. INŽENIRING IN ZAKLIUÖIA OELA V SRADBENi^. 0J3.0: SPODNJA REČICA 77.3270 LÜKO
UEMOZIRJC
SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA
AOM(NSTRATOfl • l^t PISARNIŠKA DEA. ODLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 21.008; GOAL PODJETNI^ IN POSLOVNO SVETOVANJE ALEŠ GOSTEČNIK. S.Pr^MlRELNAD MOZIRJEM 2S. 3330 MOZIRJE NATAKAR
NATAKAR M/t STREŽBA PUAČE IN HRANE. DOLOČEN ČAS, 13iJD09; 2G0RNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZiU)RUSA MOZIfUE Z.aO: ATTEMSDV TR03.3342&0RfiliGRA0 MIZAR
MIZAR • M/t IZOEUVA POHI^A PO MERL ODLOČEN ČAS. 12 M^ECEV. 2I.B.2008; GOAL PLHUETTtLkO IN POSLOVNO SVETOVANJE AL£$ GOSTEČNIK. S.f ;$H(HEL NAD MOZIRJEM 213330 MOZIRJE
UE SLOVEMSKE KPWJIcT
VOZNIK
VOZNIK KAMENA • M/t* PREVOZ BUGA S KAMIONOM PO R SLOVENUL RAZKLAO IN NAKLAD BLAGA. VOOENJE EVIDENC, TEKOČE VZDRŽEVANJE KAMm DOLOČEN ČAS. 6 N!S$CEV, I2.8.2000; AVTOPREVOZNI^O RODOLf HALOŽANS.P: UUCA OUi^NA JEREBA 3.3210 SL0VENSKE KDWICE VOZNIK KAMIONA M/t PREVOZI BLAGA Z VIA-Čiu:m PO EU. RAZKLAD IN NAKIAO BUDA. VODENJE EVIDENC. TEKOČE VZDRŽEVALE KAMIONA,' DOlOČa ČAS. 6 MESECEV. 12.8^008.' AVTOPRE VDZNI^ RUDOLF HALOtUl S.f: UUCA DUČANA JEREBA3.32IOSLiMNSKEnWJICE
STROJNI TEHNIK
OBOOJAR. M^ SESTAVA IN OEMONTAŽAOROOU. NED0L1)ČEN CAS. LBiOOB: MENART KONSTTILIV RAHIE IN PflOLZVODIUA OROOLJ DOJ}: POLJSKA CESTA2L32IQSLi}yENSKEKOIUICE DIPLOMIRANI EKONOMIST (VSJ SAMOSTEUNIKOMEROAUST (ODMAČT TRB) • M/t' PRIODBIVAUE IN t^VA NAROČIL PRIPRAVA TDŽNE STRATEGUE. RAZISKAVA TRŽ)^ OfiU-KOVANJE PRODAJNIH CEN IN PLAČILNIH POGOJEV. 08UKOVMÜE POSOVNiH RAZMERU. TRŽNE KOMUNIKAOJE; NEDDU)Č£N ČAS. 2Uim mJS\ EKSTRUZUA IN KONFEKCUA. DOJ); SLOVENStS KONJICE. TOVARNISKA C£STAZ 3210 SUMNSKEKONJCE
ue ^htmn pw ccuü"
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA • M/t UPRAVUANJE TOVORNEfiA V02IIA NOSIUIOSTI10 TON NA OB* MO^ SUlVENUE NEODUlČEN ČAS. 13.8.2000; AVTCHftEVOZNiiTVO IN KAVA BAR FRANC RATAJ S.P: I3STA LEONA DOBROTIN^ 11. 3230 ^ TJUR
VOZNIK • M/t UPRAVUANJf TDVDRNIR iN ORt^ GIK V02L ZA PREVOZ 61A6A V CESTKEM PRD METU. NEDOLOČEN ČAS. ItOiOOO: VtLKOGRAD. NIZKE GRADNJE, D.O.O: ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8A.3236^JUR
STBDJNIK M/t imnJAKJE GRADBENIH STRD JEV. NEDttOČEtt ČAS, 1ZJ.2008; VILKDGRAO. NIZKE 8RA0NJE 0.0.0: ZUTEČE PRI ŠENTJDRJU 8 A. 3230 ŠENTJUR ČISTILEC OBJEKTOV ČISTILEC OBJEKTOV • M/t dŠČEKJE OBJEKTA. ODLOČEN ČAS. 3 MESECE, 1312008: INTEGROS POO JETJE ZA NIZKE GRADNJE IN GRADBENI INŽENIRING. D.aa Pfl0S£NIŠH046.3230 ŠENTJUR OBDELOVALEC KOVIN EMBAUftAHJE POUZDEUmV IN IZDEUOV • M/t MENJAVA VARILNE ŽICE. OZNAČEVANJE TRAKU, ODLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13^.2008. ALPOS iH-OUSTRUA KOVINSKIH LZSEUOV IN OPREME. 0.0; aSTA LEONA DDBRDTINŠKA Z. 3230 ŠENTJUR SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA VOZNIK TAXI VOZILA • M/t PREVOZ OSEB. m^ IDČEN ČAS. 28.8.2008: RIS TAXI ŠTA^ MAR> JETXA PODPL^TAN Si; ÜUBÜMSKA CESTA 21, 3Z30^KTJUfl
VIŠJI ZDRAVSTVENI TEHNIK
KOMEROALiST M/t PRIPRAVA JAVNIH RAZPISOV. PREDSTAVTTEV MEDIQNSKO POTBO^EGA MATERIAU V BOLNtŠNICAa NEDOUJČEN ČAS, 1S.eiD0B; AMS MEDIN6 0.a0:TRG0V1NA^NŽENt RING. UUBUANSKA CESTA 6 A. 3230 $8(TJ0R DOKTOR MIOlCINE
ZDRAVNIK SPLOŠNE MEOICWE AU DRUŽINSKE MEDICINE Z ZAKLJUČENIM SKUNOARUEM V ZIRAVSTVENI POSTAJI PLANINA PRI SESMD M/ t SWVMK VSPLDŠNl AMBULANTI NEDOLOČEN ČAS. 1S.S.20C8: ZDRAVSTVENI OOM ŠENTJUR. CE STALEONA DOBROTINSKA 3 3.3230 ŠENTJUR
ue šmahje rwi jelšam
OSNOVNO^ISKA IZOBRAZBA
STROKOVNI SDCeUVEC-M/t'KU3NA RAČUNAL* NIKU PO PROGRAMU ZA PRIPRAVO PROJEKTOV, IZDELAVA OraflABNIH MODEIIV ZA ENEGA AU VEČ PODJETNIKOV: NEODLOČEN ČAS. 23JiDa6: TEHNOLOŠKI PARK POSAVJE POSLOVNE STORfTVE 0.a0;KUNSPERK .3256 BISTRICA OB SQTU DELAVEC BREZ POKUCA &S71U(ANA mabJ POL^ETHTXA* I I UR/TEDEN
• M/t ä^EPROSTOmv IN OPREME-BANKA, PO^A. DDUIČEN ČAS, 3 MESECE. IB.BiDOB: ISS FAnUTY SERVICES STORITVE IN TRGOVINA D.D.D' mUSKACESTA&S. 2000 MARIBOR POMOŽNA DEiA V KUKIWI • M/t POMOČ m PRIPRAVI HRANE. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 13.0^008; HOTU SU^NA. ^RQEM. PROIZV& DfUAlNOSTAU STORfTVE, 0.aa'CEUSKAaSTA B.SZSOROGASKA SLATINA KyUČAVNl6W
MONT^ KOVINSKIKN KONSTRUKCU • M/t MOI^ TRIARANJE KOVINSKIH KONSTROKOJ, ODLOČEN ČAS 3 MESEa 24.8i008: SIPLEXS KADROVSKO SVETOVANJE O.D.O: TR^ CESTA &. 32M POD ČETRTEK
EmOROlN^AlAnR
ELEKTTtOIN^ALATEH M/t EL£KTROIN§TALttJA NA TB^ENU. NEODLOČEN ČAS. I4.B.20D8; PRO-EUO maCTIRAliJE. ELQCTROlNSTALAaiE IN TILEKONUNIKi^E. O.O.D: PREŠERNOVA UUCA 9. 3240 ŠMARJE PRIJEL^ STEKIOPIHAČ
VOOJA SKUPINE STEKLDPIKAIJIV H. M/t VOOE NJE ORGANIZIRANJE IN KONTRDURAfUE OEIA V SKUPINI TER SAMOKONTROLA. UDELOVANJE VSEH VRST STEKLENIH IZDELKOV MANJ ZAHTEVNIH TENN» IZDELAVE. OOVESČAHIE OEU^VCfflJE O PROBLEMIH OELA V SKUPINI. SPREMUANJE KVAUTETE STEKLENE MA». LISTREZNO UKREPA-lUE IN OB^ŠČANJE NADREJENIH. NEPDSREONO UVAJANJE NOVINCEV V OELO IN USPOSABUAKiE h ZAPOSLENIH DELAVCEV; DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. I3,8i00l' STEKLARNA ROGAŠKA 0.0; ÜÜCA TALCEV ]. 3Z&3 R(ffiAŠKA SLATINA PRODAJALEC
PRODAJAUC M/t SVETOVAUE IN PRDOAJA NA OODEIKLIOEUUTESE. DOLOČEN ČAS. 3 M^E. 26.Bi00e: JAGRdS KOVINA. PRtHZVOONJA IN STORnVED.O.O.LA$ElS, 3241 PODPUT KUHAR
VOOJA eZM^E V KUHINJI • M/t 0RDANI2RA IN VODI DELO KUHARSKE EKIK V SVOJI lOlENL PRIPRAVUA VSE VRSn OBROKOV; Dl^OČEN ČAS. 6 MESECEV. 13.02009; TERME SPROSTITVENI PROORAM AKTIVNOSTI ROGAŠKA. HOTEU IN TURIZEM 0.0: ZDRAV1UŠKI TRG 12.32S0 ROGAŠKA
mnk
KUHAR - M/t PRIPRAVA HRANE, ODLOČEN ČAS. 12 MESECEV. l3.BiOOB: HOTEL SUTINA, TURIZEM. PR[HZVOOIUA IN OSTiUi STORITVE. 0.0.0; CEU-SKA CESTA B. 32SQ RDGA^ SAT1NA TEHNIK TRGOVSKE AKAOEMUE SKLADIŠČNIK M/t NAROČANJE MATUlULOV TER
NOVI TEDNIK
3iBORZA DELA - INFORMACIJE
23
SREDSTEV ZA DOa PREVZEM VSDtVKST HATEB^ ALOV. PflEVZEM IN IZDAJA EM6MA2E. mm SKUOlSÜdH EVIDEttC: OOLO^N ČAS. 6 MtSE* C£V. mim: TERME SPROSTTTVENIPRDGRAM AXTIVNO^ HOCAä(A. HtTTEU IN TURIZEM D.D.'
aiRAViüSn me ir 32» ROSALIA SUHNA
LOSDPED
1060PED sptqalki n0a60c • CEFEKTIOG **fl: DEID Z OTBOKL Kl IMAJD GdVDRND JOJ-KOVNe MOPUE. DOtDÖN CAS. >3.8,21)01' iAVNl VZeOJMMZOaUŽEVAlJIl zavqd iil qsnovma ^ ROGAŠKA SUTINA. (ZlfTUIŠKA UUCA 15.
UNIV£RZrTFn«l DIPLOMIRANI INŽENfR GEODCUE
mmi wlwiAimtmam stdrotv. mm PosTOf KOV na t^enu, izd^ava aA mm s podrq^ zemuiškera katastra, katastra stavb in katastra (UI. dnevno VPISOVAKIE PDDATXOV V DEOVODNIK IN DRUGE EVIDENCA (PUNER. IZKAZ OEIA). POTREBNE ZA NEMOHN POTEK E^IOVNIH PROOSOV; NSOOlfr CAS. 23,8^008.' GEOflETSKI 8IRQ APOl^MJ D.DD: MEDVEDOVA ÜUCA25.1241 KAMNIK UNIVERZJfEfNI DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNAlNkŠTVA IN INFORMATIKE
VODJA INFORMATIKE M/2: VZDRŽEVANJE. AOMINISTniRANJE IN PROGRAMIRANJE PQS10V NE APUKAEUl DOIOÖN tAi 12 MESECEV. 23.8.2008.' BARSKA NOVA. PflOiZVODNJA STÜOA ROGAŠKA SLATINA DJ).0; S^KLARSKA ULICA ].a2&l)RQGAlKA SLATINA
UE VELEMJE
OSNOVNOŠOLSKA IZ0BRA28A
lA^ STORITVENA OEIA liVl' ČI^ENJE OBJ^K TDV IN ORADBI^ ČI$^ENJE IN VZDRŽEVANJE OPAlA. 0SN0VNDGR03D t^Biil 0PA2EN OPREME. PRE6l£2 IN KONTROLA. MAfiiŠA POPRAVILA. ZLAGAfUE. NALAGANJE OPAŽA. DRUGA ENDSTAV NA tm NA OBJEKTU IN GRAD6IŠ0U; NEDOLOČEN ČAS. IS.Bill08: VBjRM3- IVVAUDSUDEJASnOST m. GOSTINSTVO. TRGOVINA IN STORfTVE. POD JfTJE ZA USPOSABLIAIUE IN ZAPOWANJE INVAliOOV. CESTA SIMONA BIATNIKA b . 3320 VELEKIE
DELAVEC BREZ POKUCA
ÜSTILK U/ltSmn PQSPRAVUA QUOVNE PROSTORE. OBJEKTE, DOLOČEN tAl I MESEC. MUm: NOXTB^NOLDGJE, INŽENIRING. PRDI-ZVOOHIA IN STORfTVE. DO J); KIORIČEVA CESTA Z e.3320VaEilE
POMOŽNA OELA V GRADBENI^ • M/Z; POMOŽNA OEIA V CRAOKNI^, DOlDČOI ČAS, 9 MESECEV, 13.BiOQ6; DBNOVA - SPLOŠNA IN ZULJUČNA GRiU^BENA m. VASO STEVANOMČ SP;^KA^TA]9.332DVEL£KJE ^LK • M/t ČIŠČENJE POSLOVHH PROSTOROV V ŠOŠTANJU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 13.8iD08; HEMAUS PROFESIONALNO ČISCENJ! OM KOPAli^ CESTA Z 332D VEL£IUE
SRADBENIDELAVE • M/l GRAOOENA OELA • Pa MOČ NA GRADRŠČlIVDaOViSČM. OXOČEN ČAS. 12 MESECEV, 24.BiOIIB; SflADIN - PODJ^JE ZA ßflADBENi INŽENERING IN TRGOVINO. D.D.O; LiX£ RIBAfUA 2. ŠO^AKI. EESTA LDLE RIBARJA 2. 332S ŠOŠTANJ
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA • U/l VOZNIK. NEOO LO^N ČAS. iBiODB: AVTOniEVOZNIŠTVO RlTOl Š^KART S.P: lOKOVlCA 23. 3327 ŠMARTNO OB PAN
SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA
VOZNIK TAKSI VOZILA M/t VOŽKiA TAKSI VOZt LA. DOLOČ(N tf&, 5 MESECEV, 13.8iD0B: AM MO DIL TRGOVINA IN STORITVE, UM: MARIBORSKA CESTA 201. SOODCEUC
VARNOSTMK NA VIOED NAOZORU • M/t VARD VMiE UU» IN PREMOŽENJA. NEOOLOČEN ČAS. 22.8.2008: SIKTAl KC^DŠKA. ORLf^A ZA VARD VAUE, POSREDNIŠTVO. TRGOVINO IN STORITVE DJIO: GtAVNI TRG 41.2380 SLOVEU GRADEC KUUČAVNIČAR
KULIČAVNIČAR VARILE • M/Ž; KLAVCI BCOO IZVAJALI m VRSTE KLJUČAVNIČARSKIH DU OD PRIPRAVE MATERIALA. RAZfSZ MATERIALA. VARJBU. BRU^ SPOJ». Sf^AVUANJE ELEMENTOV, MONTAŽA OIMENTOV, U80TAVUA UE IN ODPRAVA RAZMVRSTNIft OKVAR VZORŽE> VANJE MEHANiZAinJE. POPRAVlU GRAOBIŠCNE OPREME; NEODLOČEN ČAS. 1B.8J00B; VEGRAD D.O. 8HADBEN0 INDUSTRUSKO PODJCTJ^ STA» TRS36,3320VU£iI! AVTOMEHANIK
AVTDMEHAN1K M/l UGOTAVUAUE RAZNOVIfr STNH^ OKVAR IN VZROKOV DKVAfl NA VOZILIH IN STROJIH. POPRAVILA OKVAR NA VOZlUH IN STROJIH. RAZSTAVUANJE fN NAVIJANJE MinOfUA, OI^ENCIALOV, MENJALNIKOV IN 8E OUKTOFUEV. REMONTI IN GENERALNA POPRAVILA MHOUEV IN 0RJ6IH mOPOV. POPRAVlU W OOKUVASTTtOJNIHELfMENTDV.PREISKUŠAUE OELOVNIH MOTORJEV, OPRAVUANJE VS£H OST<V m DEL AVTOMEHANIČARSKE STROKE. PISAWE POROČIL O UPORABI DEUlVNEGA ČASA, DROGA DELA PO NtiDSU NADRÜENEGA; DOUlCEN ČAS. 12 MESaSV, 1B.8JÜ08; VEGRAD DO. GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE. STARI m 3S. 3320 VaENJ! VOZNIK
UPRAVUALfC AVTOOVIGALA M/l IZVAiAHJE OEL S %miD6 PO NAVODHiH IN DOLO&LJH VAR NEGA DEA. REDNO TEKOČE VZDRŽEVANJE STRD JA. VODENJE EVIOENG OPRAVUENEGA OELA. OOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. \mm VEGRAD 0.0. GRAOBENOINOUSTRUSKO PODJETJE. STARI TRG 3S. 3120 VELf NJE MESAR
PROOAJALfC MESAR • Hfl SVETOVANJf IN PROOAJA V MESNia PRODAJALNE. OOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 26.9ia08: JAGROS TRGOVINA, PROIZVDONJAIN STORfTVE. O.DO.LA^I 6.3241 POOPLAT NATAKAR
NATAKAR • UfL POMOČ PRI STREŽft V OARU
NA BENCINSKEM SERVISU. OOLOČEN CAS, 12 MESm 20.9il!0B: POS^EDNIŠTVa ROMANA OGRAJŠEK S.P: OTEMNA 14. 320! ŠMARTNO V ROŽNI OOUNI FRIZER
mZlR - M/t VSA FRIZERJA DELA, OOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, l$,6J008; FESZERSKI STUOD BOOM, VANJA DOBNIK Sf: ŠALEŠKA CESTA IS A. SazOVOENJE GOSTINSKI TEHNIK VOOJA KUHINJE - M/t' VODEUE mm. ORGA HZACUA. NABAVA. KUHAME DNES^fH MAÜC. KDSIL, A lA CARTE: NEDOLOČEN ČAS. 13.6 J008; ANTON ZVONE ŠTORMAN S.P. GOSDLNE- KOTEU ŠTORMAR RIMSKA CESTA 10,3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI OOUNI STROJNI TEHNIK
VZDRŽ?/AUC STRDJEV IN NAPRAV • M/t UGOTA VUARIE IN OPRAVA NAPAK HA STMJtH. REONQ VZRŽEVAIU STROJEV. PREVENTIVNI PRQLEDI STRD^ IN NAPRAV: ODLOČEN ČAS. 12 MESECEV. m.2m VEGRAD DJ). tiAADBENO INOUSTRL^ SKO PODJETJE, STjWI TR636.332(1 VELENJE
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
MONTER INSTALACU OGREVANJE IN VODOVOD IkV t M0NTA2A INSTALACÜ (06flEVANJL VOOOVOO. PREZRAČEVANJE! PO TERENU: NEDOLOČEN ČAS, ie.9m GOZNKAR MONTAŽA. TR80V1NA IN INŽENIRING 0.0.0; NOVI OM 28.1420TRBO\^ DELAVEC ZA PREUAOALNA IN TRANSPORTNA OELA M/t 2IAGAUE LESA IN ODPADA. NEDOLOČEN ČAS. ^B.BiSOB: ißmsm TRAVNER, MEDNARODNO TRGOVSKO PODJETJE DJlJl LfTUŠ 9A,3327äiURTNOOBPAKI NATAKAR • M/t STREŽBA PUAČ. NEDOLOČEN ČAS. 23.B.2D08; NOVA KRESNICA GP TRGOVINA IN STORfTVE OiLO' LOČICA OB SAVUUI21.3313 PtmA
DOAVECBREZPOKUCA
POMOČ V mm\ • M/t PRIPRAVA JEDI V PlCERk JL ilOU}ČEN ČAS. 6 MESECEV, 13.8.2008; PIZZERk JA ZANZIBAR, CATERING. UDUA R^AS, S.P; KALE 2.3311 ŠEMFfTERVSAVlNJSKlOOUNt KROVEC M/tPOMOŽNAOEUPRIOBNOVISTRE» IN OSTREŠU, DOLOČEN ttö. fl MESECEV, 24.8.20Q9; TESARJI TESARSTVO. KROVSTVO. STAVBNO KL£ PARSTVO. ZAKUUČNA DÜA V GRADBENIŠTVU, TRGOVINA D.0J3; PONOOR ? A. 33MTA60fl STROJNIK
SERVIER • N^' SERVISIRANJE IN MONTAŽA STROJEV ZA MESN&PflEOaOVALNO INENJSTRUa DOLOČEN ČAS.GttESECEV. 12.8.2008.'XROISINS^ NOVI, ZASTOPSTVA. TRGOVINA IN SERVIS. O.DO; AfUA VAS 102,3301 PETROVÖ EN ERGET^I STROJNIK MONTER KUMATSKIH Ui OGREVALNIH NAPRAV M/t IŠČEMO MONTERJA ZA MONTAŽO IN SEB-VIS KUMATSKIH NAPRAV IN TOPUFTNIH tffi^ ZAŽEUENA POKLICNA IZOBRAZBA. NI PA POGOJ • MOŽNA PRIUČTTEV; NEOOLOČEN ČAS. 21.8iOaB;
iiiiiiiiw.novitednik.coiii
TERMO SHOP USii TIGOMNA IN INŽINIRING ZA TOKDTNO IN HLADILNO TEHNIKO. CESTA TALCEV S.3320VELEUE
PROIZVODNI DELAVEC/SESTAVA TI7L0TNIH ČRPALK • M/t KUUČNE ODGOVORNOST: SE> STAVA TOPLOTNIH ČRPALK, 2AG0TAVUAUE UČINKOVITOST?, PRODUKTIVNOSTI IN KAKOVOSTI [PROIZVODNJA BREZ fZGUBj, RAZVOJ IN OPT> UIZACUA PROCESOV: NENEHNE IZNUŠAVE. IZVEDBA PUNOV ZA IZ80UŠAVE. KUUČNA PRIČAKOVAklA 00 KANDIDATOV: NAJMANJ Pft KLJCNA IZOBRAZBA TEHNIČNA SMERI. PREDNOST IMAJO KANDIDATI Z ZNANJEM STROJNIŠTVA TER PRAKTIČNIMI IZKUŠNJAM. SPOSOBNOST HITREGA UČENJA. POZITIVEN PRISTOP 00 REŠEVANJA TEŽAV, aUNA ORIEITIRANOST IN ODPRTOST 00 SPREMEMB SO niEONOST^ČAKLUfTE lAHKO: fOTRO RASTOČE IN DINAMIČNO OKOUE S ŠIROKO PALETO IZZIVOV IN CNJUČNIMI MOŽNOSTMI ZA OSEBNI TER STROKOVNI RAZVOJ, ČISTO IN URCJE-ND DELOVNO OKOUE. ZAVSTE SNELAVCE. KI SO PRtPRAVUENI OHAB V SKUPINIIN STALNO OELHI TER KREPm SVtüE ZNANJE. PU^HO TUDI 6LE0E NA USPEŠNOST PODJETJE NUDI DELO. IZOBRAŽE< VAtUE \H STIMLUATTVNf DOHODEK T!R KIUETNO OELOVNO OKOUL Z IZBRANIM KANDIDATOM BODO SKLINIU DEDVNO RAZMERJE ZA NRKILD ČEN ČAS S6 MESEČNIM POSKUSNIM OaON, KI SE LAHKO ZAČN! TAKOJ; NEOOLOÖN ČAS. 4iiOOB; TERMO SHOP O DO'TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HUDJLNO TEHNIKD. (ISTA TALm B, 3320 VELEUE OUEIOVAUC KOVIN IZDELAVA DIMNIŠKIH (XVI. • M/t' OBDELAVA KOVINSKIH PttJZDELKOV. RAZREZ. KROŽEIUE. ŠIRJEUE. VAfUERIE NA AVTOMATU. (ZDEUVA POUZDELKOV NA ZALOGO: DDLO&N ČAS, 6 MESECEV, IS.a.2008; SIGMANOVA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE. DJ).0: CESTA ŽALSISGA TA0DRA2a33102AiK
KUDČAVNIČAR
KLJUČAVNČAR M/t' IZOELAVA KONSTRUKCU, MONTAŽA VALČVH PRK. DOLOČEN ČAS. 12 Hi SECEV. 13.BiOOB: laJtiČAVN^ARSTVO, AUDŠA ČREPINŠEK SP; ZISORNJE GRUŠOVUE 22 A. 331! ŠEHPfTERVSAVUUSKIODUNI SREDNJA mUCNA IZ08AAZBA STREHA )UUNE !n PUAČ - M/t STREŽBA ^E IN PUAČ, NEDOIDČENČAS, 16.B JODB: GOSTILNICA • PIZ^IA MATEJA. UROŠ UPIČNIK SJ^ POLZELA 3e.33)3P0L2aA
NATAKAR- M/t STREŽBA PUAČ M HRANt 00U> ČEN ČAS. 3 MESECE. I3.8.200B; PIVNICA METKA JERNEJ KUKAR S,P; VELKA PIREŠItA 38 B. 331D ŽAL£C
SREIWJA STTtOKOVNA AU SPIDŠNA IZOBRAZBA
VQäUA MOTORNIH VOZIL AVTOBUSA V DOMAČEM IN MEO. PROMETU - M/t VOŽUA MOTORNIH VOZIL AVntBUSA V DOMAČEM IN m. DOMETU; NEDOLOČEN ČAS. 7.9^006: PIH\ AVTO^ IN PREVOZi. 0.0.0: BREG PRI PDLZEU 72 A. 3313 POLZELA
KUHARSKI POMOČNIK
POMOČNIK . DELO V tAlCU • M/t POMOČ PRI raiPRAVI TOPLBi IN HLADNIH OBROKOV, mtiH ČAS. G MESECEV, t4.BiQD6: ^IOEXO PREHRANA IN STORnVE 0.0.0: ŽE^ CESTA 16 , 1000 UUeUANA KUKAR
viwmm v POLzai • M/t priprava kipuh
IN Mm OfiROKOV, DOlOtiN ČAS. 8 MESECEV, 28.B.20OB;SOQEXO PREHRANA IN STORITVE DO.O; ŽELiZNA CESTA 15.mSOUUBLIANA *am' MOŠU; PRIPRAVA IN PRODAJA ŽML NE> DOLOČEN ČAS. 21 i.2008.' MESARSTVO ČAS. ERVIN ČAS. S.P: SASHNJSKA CESTA 77,3310 ŽALEC GRADBENI TEHNjK
GRADOENI DELOVODJA . M/t VODI. NAOZIRA PODREJENE DELAVCE. RAZPOREJA DELAVCE.
NAOZOR GRADBENE OPREME OEIA PO NALiKU NACffiE^NEGA: ODLOČEN US. 12 MESECEV. 13.8iQ08: PLirrON GRADNJE D.OJ}: RIMSKA CE-STAdfi A, 3311 ŠEMPETER VSAVIUSXI OOUNI VOOJA GRADBIŠČA - VODI. NAOZIRA POORE-JENE DELAVCE. RAZPOREJA DELAVCS. SODELUJE Z NADZMNIMIDRGANL NADZOR GRAOBENE OPRE ME. OMiGA DELA PO NALOGU NADREJENEGA. OOLOČEN ČAS. 12 ME^. 13.S.20DB: PUTTON ORADNJE 0.aa RIMSKA CESTA 98 A. 331) ŠEM-POERVSAVIlilSKI OOUNI DBRAČUNSKJ TEHNIK - li^t IZVAJANJE TEHNOLO ŠKEGAOOA. KALXUIACUE VODEUE GRADBENIH DNEVNIKOV. PDVEZDV. Z GRADBENIM RAZiSKO VANJEM, OBUKOVANJE KDNSTKUKCU; DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 13.82008; PLUTON GRADNJE ODO: RIMSKA CESTA 98 A 3311 ŠEMIfTER V SAV1NJSN OOUNI KOMERCIAUST |VSŠ) KOMERClAiJST NA TERENU H^* OELB NA TERENU IN V PISARNL PRODAJA IN KONTAKTIRAJilE Z KUPO; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV, 12.12088; KRO-IS IN SINOVI. ZASTOPSTVA, TR60VINA IN SERVIS. D.OJ]:ARJA VAS 1112.330^ PHROVČE INŽENIR STROJNIŠTVA VOOJA PROIZVOOlUE • M/t IŠČEMO F^RSPEK TTVNEGA VODJA PROIZVODNJE {M/Ž) ZA NAČRTOVANJE RAZVOJA IN PROIZVOONJE LTifOBO STANDARDOV TER CERTIRKATOV NA PDORDČJU TOPLOTNUI ČRPALK 2 MINIMALNIMI SJKO^ IN MAKSIMALNM UČINKOM. NEDOLOČEN ČAS. 4.9ill06: TERMO SHOP 0j],9: TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN KlADILNO TEHNIKO. CESTA TALEfV 5,3320 VELENJE UNIVERZITETNA IZ06RA2BA STROKOVNI DELAVEC M/t JAVNA POOBLASTILA IN STORIT^^ ZA PODROČJE DRUŽINE. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 13.6^008; CENTER ZA SOCIAI NO OELO ŽALEC MESTNI TBG 5.331II ŽALEC
SPAROVA EHIKRATmA
iIiTlUI J
v TOREK 12.8.2008
Kumare
poreklo Slovenija. 1 kg


Lubenice
sladke. T kg
0,27

Sokovnik Power Juicer Express
•	rno^ 200W
- hiVd priprava zdrav^Qd in sveUoa soka
•	ižkoHfleV tudi do 30^ soka Kot pri ostalih sokovnikih
•	sadja aH zelenjave ni potftbno rezati ali lupUi
•	enostavno <iKenje
redna cena 119,60
89,00
CtNtlt
^oni^bä velja v (Tiega'^rfcetih inicrip^t
NA VSE ELEKTRIČNE ŽARE iN OPEKAČE

in	intMUAT 1 ' S i008 »T 0fMajr/*K>g
I SRARM I (NTERSRARrolr.r^ri:^;:^:'-'''^''''''''
^onuctbd «c(|j «'Kcn^invA^tib IniefiCMi	tfo prooato »loa
I I NTS R S RARfO'