M $ tft i mimmiismmt&sssi •i GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 20. OKTOBRA 1961 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI * LETO X. — ŠTEV. 43 Z OBČNEGA ZBQERfl OKRAJNEGA S^ETi KOPER V PORIO^OŽO aa ©t Delo občnega zbora koprskega okrajnega sindikalnega sveta pretekli .torek v Portorožu so Tazen 211 delegatov spremljali .tudi številni 'gostje, med njimi član republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Branko Babi'č, sekretar OK Z RS Koper Albert Jakopič, ¡predsednik OO SZDL Koper Gustav Guzej, podpredsednik OLO Koper .inž. Peter Aljančič in drugi. Po poročilu predsednika OSS Koper Franca Klobučarja (glej 3. stran) ise je razvila živahna razprava, v kaitero so posegli tudi številna delegati iz piranske, sežanske, postojnske in koprske komune, ki so 'sodelovali v prvem 4u razprave, 'in vsi izredno fcri- Oto ocenjevali dosedanje dosež-v uvajanju ekonomskih enot iii probleme olkrog neposrednega upravljanja, 'hkrati pa v primerjavah razmer v posameznih podjetjih uspešno prikazali pozitivne silnice, ki lahko odločilno vplivajo na vsestranski uspeh podjetij. Ze primer sečoveijslcega rudnika kaže, da so ekonomske enote z umnim gospodarjenjem in skrbjo za proporcionalno večanje osebnih dohodkov glede na večanje celotnega dohodka že utrdile svojo materialno osnovo, medtem ko so v piranski Jadranki in še marsikje drugod zgrešili pravo pot in utrdili nasprotno prakso. Razprava je 'tudi potrdila analizo političnih organizacij v okraju o togem sprejemanju poslovnikov podjetij in pravilnikov o delitvi čistega in osebnega dohodka ter sedanje hudo uravnilovske prakse delitve akontacij na osebne dohodke za delo po učinku. .Posebno kritično so delegati ocenjevali nesorazmerja, ki se porajajo v nekaterih podjetjih v zvezi z delitvijo osebnih dohodkov. Ugotovili so presenetljivo dejstvo, da je zavest upravljavcev v večjih podjetjih pomanjkljiva, čeprav so prav večje gospodarske organizacije svojo organizacijsko strukturo že v dobršni meri prilagodile novim pogojem gospodarjenja in upravljanja. Ta problem je osvetlil tovariš Branko Babič; dejal je, da prav sedanji sistem upravljanja in gospodarjenja razkriva določene deformacije v naših gospodarskih organizacijah in da odkrivamo vrsto slabosti prav po zaslugi sproščene iniciative proizvajalcev. To nedvomno kaže, da je osnovna smer ekonomskega in politično družbenega razvoja v gospodarskih organizacijah koprskega okraja pravilna. Pri tem ajo veliko zaslugo subjektivne sile gospodarskih organizacijah, saj so ¡i>rav sindikati v zadnjih dveh letih mnogo pripomogli k takemu razvoju. Pač pa so poglavje zase manjša podjetja (komunalne službe, obrt, trgovina) ter javne službe, kot zdravstvo, šolstvo itd,, kjer so močno zaostali za sedanjim družbenim razvojem. Stare težnje, uravnilostvo in podobna dediščina preteklosti so po besedah tovariša Alberta Jakopiča-Kajtimira še ledina, v katero bodo morali tudi sindikati vrezati globoko brazdo. Cehovska mentaliteta v obrtnih gospodarskih organizacijah je na primer osnovna ovira za uspešnejše uveljavljanje novega sistema gospodarjenja, "zato so tudi številna obrtna podjetja v precej nezavidnem ekonomskem položaju. V drugem delu razprave so delegati osvetlili še vrsto drugih problemov in slabosti, ki zavirajo uvajanje novih odnosov znotraj .podjetij. Ena takšnih slabosti so na primer nerentabilne investicije — posebno v kmetijstvu — kar je vsekakor posledica nezaupanja strokovne službe do proizvajalcev. ki kasneje nosijo vse breme takšnih nesmotrnih naložb. Taki in .podobni pojavi močno ovirajo prenašanje pristojnosti navzdol in če je Kmetijski kombinat Koper danes v Iritlčnem položaju, je to zgolj posledica slabosti prejšnjih vodstev in ne .iazadnje politične nezrelosti upravljavcev. Izrazit primer, kako upravna služba lahko s samovoljnim poseganjem v pristojnosti ekonomskih enot ško- Razveselite svojce pri vojakih ali v tujini — naročite jim »SLOVENSKI JADRAN« duje novi razvojni poti v našem gospodarstvu, Je navedel postojnski delegat Stane 'Murkovič, Seveda taki odnosi znotraj podjetij utirajo pot formalizmu, vendar so danes subjektivne sile, vključno s sindikalno organizacijo, povsod budne in vsako krnitev pravic proizvajalcev sproti odpravljajo. Proti podobnim pojavom, predvsem razdiralnim silam, ki uporabljajo v ocenjevanju dela uprave in proizvajalcev dvojna merila, se bori tudi sindikalna organizacija podjetja Vodna skupnost Primorske. Vsi .podobni .pojavi pa očitno odkrivajo neurejene notranje odnose v nekaterih podjetjih, kjer posamezniki na vodilnih mestih smatrajo poglobljeno upravljanje in sprostitve široke in svobodne kritike za krnitev svojih lastnih pravic. O 'bodočih nalogah je govoril delegatom tudi sekretar OK ZKS Koper tovariš Kajtimir, ki je med drugim dejal, da politične sile z velikim prizadevanjem utirajo pot novim pogojem gospodarjenja dn da lahko pričakujemo v naslednjem obdobju še . večje uspehe. Tovariš Kajtimir je tudi potrdil splošno mnenje, da smo z uvajanjem novih odnosov v podjetjih dlje, kot to trenutno kažejo analize, kajti proizvajalci v nenehnem .snovanju in poglabljanju demokracije marsikdaj sproti ne u>zakonj.uj ej o nove prakse upravljanja v ekonomskih enotah, fcair seveda članom teh enot ni v korist. Tako hiiter razvoj terja od vseh subjektivnih sil, da poiščejo najbolj učinkovito pot od .splošnega propagiranja novega sistema upravljanja in gospodarjenja v same ekonomske enote, da bi tako s skupnimi močmi ikar najhitreje izkoreninili vse (tiste elemente, ki so bili doslej zavora za večjo delovno storilnost, za cenejšo proizvodnjo in podobno. Po plodni razpravi so delegati izvolili 5'5-članski plenu m Okrajnega sindikalnega sveta, ki bo po zaključnih besedah dosedanjega predsednika OSS Franca Klobučarja i'mel zaires obilo dela. (bb) Sindikalna organizacija koprskega okraja je minuli torek uspešno izvedla svojo letno skupščino. Izčrpni poročili in plodna razprava udeležencev občnega zbora OSS Koper v Portorožu so bogato napotilo za delo sindikalne organizacije in vsega njenega članstva v prihodnjem času, ki od nas vseh zahteva veliko zrelosti in vsestranskih naporov v graditvi novega življenja. Na sliki: delovno predsedstvo skupščine med pozdravom predstavnika sindikatov pulJSkega okraja PRAZNOVANJE V PIRANSKI OBČINI Prebivalstvo piranske občine je nadvse slovesno proslavilo svoj praznik. K temu ni pripomoglo samo izredno lepo vreme, temveč predvsem vrsta, prireditev, internih po kolektivih in javnih po skoraj vseh naseljih in seveda predvsem v Piranu. Medtem 'ko je bila že od 2. oktobra odprta razstava bogatega mestnega arhiva »Piran skozi stoletja« in je folklorna skupina turističnega društva z velikim uspehom gostovala nekaj večerov v raznih vaseh občine, se je v soboto, 14. oktobra, začelo dejansko proslavljanje praznika z otvoritvijo razstave »¡Moj kraj danes«, ki so jo priredili pionirji vseh šol piranske občine v Domu družbenih organizacij v Piranu. Čeprav gledana skozi otroške oči, daje ta razstava presenetljivo bogat prikaz na.j-raznovrstnejših dejavnosti, dogodkov in dejstev o vseh krajih piranske komune. Pionirji piranske občine so lahko ponosni, da vedo toliko o svojem kraju in da so znali to tako lepo tudi prikazati. Ob 15. uri je bila v soboto slavnostna seja, na kateri je zbranim odbornikom in povabljenim gostom govoril predsednik ObLO Davorin Ferligoj. Povezal je praznovanje občinskega praznika s proslavljanjem 20-letnice vstaje in prikazal historiat dogodkov na obalnem področju v tej zvezi. Posebno je poudaril uspehe, ki jih je piransko ipodročje doseglo po letu 1954, ko je bilo priključeno domovini. V ilustraeijo je navedel: leta 1955 je znašal celotni družbeni bruto proizvod v občini 3 milijarde 42 milijonov dinarjev, letos pa že 12 milijard 229 milijonov, torej več kot štirikrat toliko kot leta 1955 (403 ■/»). Narodni dohodek je porasel od 1 milijarde 272 milijonov na 3 milijarde 982 milijonov, torej več kot trikrat (314 ■/•). Število zaposlenih se je podvojilo: od 1902 na 3585 (201 'It). Družbeni bruto proizvod na prebivalca se je po-trojil od 320.000 dinarjev na 98G tisoč (302 "/t), narodni dohodek na prebivalca pa več kot podvojil: (od 137 tisoč v letu 1955 na 321 tisoč dinarjev v te- Uspešno delo na zborovanju in prijetno bivanje ob našem morju želi knjižničarjem naše republike SLOVENSKI JADRAN VAŠKO SLAVJE V ŠMIHELU POD NANOSOM n «n "vi te Minulo nedeljo so v Šmihelu pod Nanosom v postojnski občini slovesno .počastili dvajseto obletnico vstaje in revolucije. Izročili so 'svojemu namenu bodoče žarišče vaškega družabnega življenja — klub Socialistične zveze, na obnovljeni stavbii pa odkrili lepo spominsko ploščo padlim vaščanom, ki so med -zadnjo vojno dali svoja življenja za svobodo. Na (plošči je vklesanih 16 imen in lepo posvetilo, ki pravi, da se bo poprej Nanos zravnal z dolino, kot pa bodo vaščani' po- zabili na svoje ljubljene junake. V stari vaški Isltavbi, ki jo je krajevni organizaciji 1SZDL dodelil ObLO Postojna, so vaščani uredili itakšen prostor za sestanke in prireditve, da bi ga bili lahko povsod veseli. Lepa dvoranica z majhnim odriom 2^1 prireditve obeta res postaiti vsakodnevno shajališče vaščanov, žarišče vaškega idiružabnega, kulturnega .in političnega ž.vljenja — posebno še, ker bo v dvorani vsak dan razveseljeval obiskovalce najsodobnejši televizijski 4PT mjkm - • -.v Z nedeljske proslave 20. obletnico vstaje in revolucije v Smihelu pod Nanosom: vaščani in gostje so se zbrali pred novim klubom SZDL, na katerem je vzidana spominska plošča v NOB padlim borcem; govori jim predsednik občinskega odbora SZDL Postojna Jože Bizjak sprejemnik, ki ga je vaščanom poklonil delovni kolektiv grosi-stionega trgovskega podjetja Nanos iz Postojne. Stavbo 'in prostor ter spominsko ploščo na zunanji strani sta .Skupaj uredili vaški organizaciji Socialistične zveze in Zveze (borcev NOB. K otvoritvi se je zbralo lepo število vaščanov in gostov iz okolice, predstavniku okrajnega odbora SZDL Koper, občinskih odborov SZDL in ZB, občinskega ljudskega odbora, JLA in drugih organov iz Postojne. Predsednik občinskega odbora. SZDL Postojna Jože Bizjak je v kratkem nagovoru orisal boj za svobodo in razmeroma veliki prispevek Šmi-hela pod Nanosom; vas je bila ena .izmed najbolj zavednih v zadn j i,vojni. Že leta 1941 'so se v njej izbirali prvi ilegalci1 in aktivisti OF. V NOB je Ho 36 borcev, v ilegali pa je delalo še 42 aktivistov. Interniranih je bilo 28 vaščanov; imeli so prvo partizansko šolo, Požganih je bilo 15 poslopij, 16 vaščanov pa je vzidalo svoja življenja v temelje nove Jugoslavije. Ponovno so v nedeljo vaščani počastili njihov spomin, okrasili ploščo z venci in prenekatera solza je kanila med črve tj e. Toda čas je že zacelil najhujše rane; doseženi uspehi in ponos na lepo pridobitev — novi vaški kulturni iklnb so razvedrili vse obraze .in splošno veselje je v prelepem vremenu trajalo še pozno v noč. rb kočem letu (234 •/.). V času po dokončni .priključitvi .k domovini so bila na področju piranske komune vložena v komunalne naprave naslednja sredstva: za obnovo cest 257 milijonov, za elektrifikacijo 115 milijonov, za kanalizacijo 155 milijonov, za vodovod 105 milijonov, za ureditev iparkov preko 50 milijonov, popolnoma je bilo obnovljenih 251 stanovanjskih lriš s skupno 807 stanovanji, na novo je bilo zgrajenih 90 stanovanj. Za zdravstvo je bilo v tem obdobju porabljenih 135 milijonov, za ureditev šol, igrišč in dvoran pa 237 milijonov din. Število evidentiranih turističnih ležišč .v hotelih, počitniških domovih in Pri zasebnikih se je od skupnih 1.411 v letu 1955 povečalo na skoraj 8.000 v tekočem letu, se pravi štirikrat, število gostov od 27.932 na letošnjih preko 70.000, se pravi trikrat, število registriranih nočitev pa od 01.188 v letu 1955 na letošnjih preko 530.000, to je kar devetkrat. Tov. Ferligoj je poudaril, da so bili taki uspehi možni samo ob požrtvovalnem sodelovanju vsega prebivalstva in zato je ob tej priložnosti izrekel zahvalo vsem občanom. Na predvečer praznika je bil na Tartinijevem trgu v Piranu še nastop pionirskih pevskih zborov iz vse občine. Skupno je nastopilo preko 340 mladih pevcev. Sledil je promenadni 'koncert godbe na pihala, ki se je razvil v slavnostno akademijo s prazničnim govorom ter nastopom folklorne skupine in vokalnega okteta piranskega DPD Svoboda. Pionirji so se udeležili sporeda s pisanimi lampijončki, Iti so jih naredili sami. Na praznični dan, se pravd v nedeljo, 15. oktobra, je bil dopoldne spet koncert godbe na pihala, poleg tega pa so se nadaljevala športna tekmovanja, ki so bila v teku že ves teden. Glavna prireditev pa je bila otvoritev razstave »Slovenska obala jutri« v veliki dvorani Turističnega doma v Portorožu. V logičnem zaporedju so tu .prikazane "fotografije, skice, načrti in makete bodoče ureditve vseh treh obalnih občin. Jule Kongres KP SZ V torek se je začel v Moskvi XXII. kongres Komunistične partije Sovjetske zveze. Udeležuje se ga nad štiri tisoč delegatov in številni gostje, med njimi zastopniki 80 komunističnih in delavskih partij sveta. Med njimi so tudi partijske delegacije vseh dežel vzhodnega bloka izvzemši Albanije. Poročilo CK KP ZSSR je prebral prvi sekretar iNiMta Hruščev; le prav malo je omenil krivdo Albanije. Albanski tisk ,in radio še nista omenila kongresa v Moskvi. Hruščev je v svojem poročilu o mednarodnem položaju .izjavil, da je tekmovanje med socialističnim in kapitalističnim sistemom postalo osnova in poglavitna značilnost svetovnega razvoja v sedanjem zgodovinskem obdobju. Dejal ije še, 'da postaja socializem odločilni Cinltelj v mednarodnem dogajanju in poudaril, da vojne prav zaradi tega niso več nujne. Dal je tudi pomirljive izjave in pustil odprta vrata za rešitov nemškega vprašanja. Ko je govoril o moči Sovjetske ove-ze, je napovedal že v bližnjih dneh eksplozijo 50-megatonske atomsike bombe. Za občinski praznik piranske komune je bila v Portorožu odprta razstava pod geslom »Slovenska obala jutri«. Samo v nedeljo jo je obiskalo okrog 1000 ljudi, ki so se živo zanimali za urbanistično rešitev izgradnje naše obale. Razstavo sta organizirala Zavod za izgradnjo Pirana in delovna grupa inž. arh. prof. Eda Mihevca. Na sliki: prof. Mihevc tolmači skupini Koprčanov zamisel bodoče ureditve slovenske obale Kakor se je letošnja turistična sezona v piranski občini začela rekordno zgodaj, saj so prve skupine inozemskih gostov pričele prihajati v Portorož že 4. marca in istega dne so se pojavili v morju tudi letošnji prvi kopalci, tako se bo tudi. rekordno pozno končala. V ponedeljek, 16. oktobra je zapustila Portorož zadnja O RAZOROŽITVI Razprava, v Generalni skupščini okrog vrstnega reda, po katerem bodo razpravljali o vprašanjih na dnevnem redu, je prišla v zaključno fazo. Ta teden je govoril med drugimi tudi stalni jugoslovanski predstavnik v OZN Miša Pavičevič, in sicer o razorožitvi. Poudaril je, da je splošna ki popolna razorožitev brez dvoma najvažnejši problem našega časa. skupina švedskih turistov, vendar hoteli še ne bodo prenehali s poslovanjem, saj imajo do konca meseca še nekaj skupin nemških gostov. Prav tako ima kopališče v Portorožu še vsak dan kopalce in v vodi vidiš čofotati poleg utrjenih odraslih ljudi tudi občutlji- ve dojenčke in še bolj občutljive starejše turiste, kar je dokaz, da je morje še zelo primerno za kopanje. V nedeljo je bilo videti precej kopalcev celo vzdolž piranske Punte, kar je za ta letni čas veljalo doslej za nekaj posebnega. Jule V TIrpeljali so končane priprave za pričetek večerne politične šole, za katero se je letos prijavilo 3G slušateljev, večina članov Zveze komunistov. Prijavljenci so iz raznih gospodarskih organizacij in ustanov, med njimi tudi ženske. Predavanja se bodo pričela predvidoma prihodnji mesec, kakor v drugih občinah. V šolskem letu 19G0/G1 je redno obiskovalo in končalo to večerno šolo 18 slušateljev, od katerih so jo končali štirje z odličnim, osem s prav dobrim, pet z dobrim in eden z zadostnim uspehom. Zadovoljivi rezultati večerne politične šole in praktični pomen pridobljenega znanja so dali nedvomno zdravo pobudo za nadaljnje vzdrževanje tega večernega izobraževalnega centra, hkrati pa vzbudili ra- NESOGLASJA NA ZAHODU Čeprav so ;na Zahodu prepričani, da je mogoče urediti nemško in berlinsko vprašanje le s sodelovanjem s Sovjetsko zvezo, so se pogajanja zataknila, ker je Francija zavzela negativno stališče. Zaito so odpovedali sestanek visokih funkcionarjev zunanjih ministrstev sredi tega tedna v Londonu. Ameriški predstavniki menijo, da problem ni samo v pasivnosti Francije in de Gaullo-vi trmoglavosti, ampak da je tudi bonnska vlada mnenja, da ne bi smeli popustiti Moskvi. CEHI IN MI Češkoslovaške oblasti so brez posebnega razloga izgnale stalnega dopisnika Tanjuga v Pragi Petra Ivačiča, ki je bil edini predstavnik jugoslovanskega tiska na ozemlju ČSSR. Državni sekretariat za zunanje zadeve je pri veleposlaništvu ČSSR v Beogradu odločno protestiral proti temu ukrepu. Prav tako niso oblasti ČSSR izdale vizuma prvaku beograjske opere Dušanu Popoviču, ki bi moral gostovati v Pragi, Brnu on Bratislavi. Nenavadnega ravnanja niso z ničimer pojasnili. U TANT novi generalni sekretar OZN SZ in ZDA sta se sporazumeli, da naj bo burmanski diplomat U Tant začasni generalni sekretar OZN. Niso se pa še sporazumeli, koliko pomočnikov naj bi imel novi sekretar. Soglasje sloni predvsem na razumevanju, da je bilo treba to vprašanje vsaj začasno nujno rešiti. Napovedujejo, da se bosta predstavnika obeh vlad še sestala in bolj konkretizirala dosežen sporazum. SPORAZUM S COMBEJEM NE BO DRŽAL Šef civilne misije OZN v .Kongu Mahmud Khiari je na tiskovni konferenci govoril o sporazumu, ki so ga sklenili s sece-sion'stom Čombejem, ker je »na obeh slraneh zmagal zdrav razum« in ker želijo najti miroljubno rešitev, kar zadeva odnose med Katango in drugim, delom republike. Ena izmed točk sporazuma je govorila tudi « izmenjavi jetnikov, toda Čombe je s tem odlašal -in še nadalje grozil, kar je vse povzročilo novo krizo In sporazum je začasno razveljavljen. JEDRSKA SILA KITAJSKE Po svojem obisku v LR Kitajski in Mongoliji je britanski feld-maršal Montgomery'prepričan, da bo postala LR Kitajska v treh letih jedrska sila, in to brez vsake tuje pomoči. Po Montgomeryj.e-vera mnenju pa ji je potrebno še 50 let, da bi postala industrijska sila. stoče zanimanje in voljo pri delovnih kolektivih za pridobivanje pre-potrebnega dopolnilnega znanja zlasti v zvezi s sodelovanjem pri izvajanju načel samoupravljanja, novega gospodarskega sistema, delitve dohodka in tako dalje. Od tod letos podvojeno število prijavljencev za večerno politično šolo, ki ima zlasti na tem pasivnem in relativno zaostalem področju še prav poseben pomen. Znano je, da je prav hrpeljska občina v boju za svojo gospodarsko neodvisnost pokazala v zadnjih letih redke uspehe pri osvajanju ekonomskih temeljev, katere bodo mogli razvijati in ploditi le strokovno sposobni in vsestransko razgledani kadri, za kar pa lahko posreduje le nenehno izobraževanje in izpopolnjevanje političnega in gospodarskega znanja, V tej zavesti pripravlja ideološka komisija pri občinskem komiteju ZK v Ilrpeljah delovni program za svoje krajevne organizacije, ki bo zajemal bistvene teme iz učnega načrta večerne šole in bo na ta način nude-na priložnost širšemu krogu članov ZK izven centra občine, da se seznanijo z načelnimi in tekočimi gospodarskimi vprašanji. Razveseljivo je, da skozi ta prizadevanja organizacije občinske ZK pronica rastoča zavest mladih ljudi, vključenih v proces proizvodnje, pa tudi v reševanju komunalnih, vzgojnih, administrativnih, javnopravnih, prosvetnih in drugih problemov, ki vedno bolj zahtevajo neposreden stik z življenjsko stvarnostjo. Vse to dokazuje upravičenost in potrebo organiziranega večernega Izobraževalnega centra. Jaša Zvan To je naslov novo glasbene komedije, ki jo v fcoprodukciji »Bosna-filma« Iz Sarajeva in »Vi-ba-filma« iz Ljubljane snema te dni v Portorožu in okolici režiser František Čap, Scenarij je napisal Milan Nikolič. Gre za veselo zgodbo dveh študentov (Metke Ocvirk in Janeza čuka), ki s pomočjo avtostopa potujeta k morju, pa se razideta zaradi velikega festivala najmlajših jazz-ansam-blov, na katerem hoče On preizkusiti srečo. Seveda se po številnih komičnih zapletljajih zvečer na festivalu spet vidita, Za snemanje festivala bo podjetje »Filmservis«, ki nudi tehnične usluge, postavilo v Portorožu hi-permoderen oder, na katerem bodo — ker tako zahteva zgodba — nastopili poleg »neprofesionalcev« tudi znani asi jugoslovanske zabavne glasbe. Ker mora biti premiera filma že za Silvestrovo, bo do snemanja tega koncerta prišlo že konec oktobra, k čemur bodo vabljeni vsi ljubitelji moderne glasbe, saj bo vstop zastonj, ker režiser pač potrebuje večti» glavo publiko v snema.nem avl toriju. Jule^ ileT KRIŽ PRI TOMAJU Ko so volivci v Križu na nedavnem zboru pregledali sklope prejšnjega zbora, so ugotovili, da so ostali le v zapisniku. Zediitnili pa so se, da bodo sedaj, ko so trgatev in druga poljska dela pri kraju, pohiteli s popravilom vaških poti, zidov dn vodnjakov. K aktirvizaciji delovne sile in pri samem izvajanju del pa bo sodeloval tudi odbor SZDL. Na zboru volivcev so razpravljali tudi o poročilu šolskega odbora osnovne šole v Tomaju ter izvolili tri člane v nov šolski odbor. REZULTATI ŠTETJA SLOVENCEV NIMAJO DOKAZILNE VREDNOSTI Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta so razpravljali med drugim tudi o popisu cprebivalstva. Razdelili so okrog 100 tisoč popisnic, težave pa so nastale, ker ni ibilo dovolj slovenskih ¡primerkov. V zvezi s to razpravo ije dr. Jože Dekleva izročil pismeno vprašanje, ki bo priključeno zapisniku. Dr. Dekleva je ponovno protestiral iproti rubriki, ki z železnico. J. Z. kurzijo prispevalo 40.000 dinarjev, razen tega pa je pripravilo lepa darila za novo leto, pri- čemer se je odpovedalo vsakemu dobičku. Kljub nelahkim pogojem dela, ki jih otežuje še dejstvo, da je šola deljena na dve zgradbi v dveh vaseh, in kljub nepopolni zasedbi učnega kadra je bil učencem zagotovljen reden in dober pouk. Največjo skrb jim pc-vzroča pomanjkanje učnih moči za tuj jezik. Letos so bili primeri, da otroci s te šole niso bili sprejeti na srednje šole zaradi pomanjkanja ocene iz tujega jezika. Šolski -odbor je spremljal izvajanje šolske reforme, pri kateri so zabeležili lepe uspehe. Razen obogatitve pouka s splošno-iz-obraževailno in estetsko vzgojo so na šoli delovati tudi številni krožki — tehnični, pevski, baletni in gospodinjski. Posebno se je odlikoval pevski zbor pod v-odstvom upravitelja Stojana Fakina. Uspeh pa je žela tudi šolska delovna bragada. Nobena prireditev ni šla nvmo šole. Največji problem: število učencev narašča in v prihodnjem petletnem perspektivnem planu bo treba predvideti gradnjo novega šolskega poslopja, ki bo lahko sprejelo vse oddelke. V kratkem pa bi bilo treba na novo opremiti nekaj učilnic ter nabaviti najnujnejše pripomočke, kakor so magnetofon, gramofon, 'zv-0čn'k_z ojačevalcem, opremo za delavnico, telovadno opremo in še druge pripomočke. -cr SKLEP OBČINSKEGA SINDIKALNEGA PLENUMA r^iranra m tras; ran finim ^si mrairairciBirii Na zadnjem plenumu Občinskega sindikalnega sveta v Kopru so med drugim razpravljali tudi o nujni gradnji nove šole v Kopru. Soglasno je bilo mnenje, da sodi šolsko vprašanje med najbolj pereče v komuni in da smo vsi odgovorni za šolsko vzgojo otrok. Zaradi objektivnega stanja pa je ta vzgoja močno okrnjena, kar nujno vpliva na učne uspehe vse mladine. Za dograditev novega šolskega poslopja so potrebna dodatna finančna sredstva, ki jih občina sama ne zmore. Tako se gradnja šole na Bonifiki lahko nadaljuje samo pod pogojem, da bodo pomagali vsi občani. Občinski ljudski odbor je v sporazumu z ostalimi organizacijami in v želji, da bi bil ta pereči problem čimprej uspešno rešen, razpisal notranje posojilo v obliki obveznic, ki se bodo obrestovale na dobo petih let, to je do konca perspektivnega plana. Ker je to ena najvažnejših političnih nalog v komuni, je plenum Občinskega sindikalnega sveta predlagal takole: Vse sindikalne podružnice iiaj do 25. t. m. formirajo posebne štabe, ki bodo na svojem področju pomagali pri reševanju te problematike. V štabu naj bodo vključeni najbolj ugledni in politično razgledani tovariši, ne glede na delo, ki ga opravljajo. Občinski sindikalni svet bo zbiral poimenske sezname članov teh štabov, ki naj začno z akcijo 1. novembra in jo končajo do Dneva republike. Lansko leto ustanovljeno pomorsko podjetje »Navigazione Alto Adrlat 'c0« v Trstu, namesto likvidiranega podjetja »Istria —• Tri.c;i ;«, še ni prevzelo novih ladij, ki so v gradnji v miljski lad- jedelnici, Gradnja se je namreč nekoliko zakasnila. Tako vidimo v Kopru še vedno parnike-vete-rane: »Vettor Pisani« in »Mon-falcone«. Prva nova motoma ladja za Nekega popoldneva v začetku oktobra so se začeli zbirati v začasnem prostoru rad.iok.luba — v merilnici obrata Iskre v Sežan', mladi fantje. V očeh se jim je svetilo nekaj novega in pričaku-jočega. Zadnje dni se je drugim antenam na strehi pridružila še ena, malce drugačna od drugih. Tega popoldneva je ta antena posredovala Evropi in nemara tudi vsemu svetu znani znak: CQ, CQ... Razen tega je slišal svet tudi nov pozivni iznak: YU3ABL — pozivni znak opolno in poceni oskrbo z ozimnico, kot je v Postojni že dolgo vrsto let ni bilo. (ma) Kraševcl si gradijo nov vodovod. Sli ka kaže, kako poteka gradnja sredi vasi Ivanji graid na spodnjem Krasu OBČINSKI LJUDSKI ODBOR V SEŽANI JE RAZPRAVLJAL o vzrokih jalovosti krav na Krasu OB KONCU TURISTIČNE SEZONE NA POSTOJNSKEM Sijajna bilanca obiskov in nočitev Letošnja turistična sezona je ■brodila zelo ugodne rezultate udi na Postojnskem. Čeprav še ni na vpogled devetmesečnih periodičnih obračunov poslovanja gostinskih gospodarskih organizacij, je po splošni sodbi že videti, da bo finančni uspeh te panoge letos boljši kot k-dajkoli prej. TLakxaihjo a KMALU BOMO IMELI 100 TISOČ TELEVIZORJEV Do izdaj 'je prijavljenih v Sloveniji 8.713 ¡televizorjev, od tega v celjskem okraju 457, v goriškem 233. v koprskem 714, v kranjskem okraju 770, v ljubljanskem 2.625, v mariborskem 1.765, v mursko-soboškem 290 in v novomeškem 136. To je toilo stanje 1. julija, danes pa je gotovo že višje. Lani je bilo prijavljenih v naši državi 29.770 televizorjev, letos jih je bilo že okrog 50 tisoč, napovedujejo pa, da jih bo do konca leta že 100 tisoč. ZA 112 MILIJARD HRANILNIH VLOG Od začetka leta do konca avgusta so Jugoslovani vložili na hranilne knjižice 71,3 milijarde dinarjev. Po podatkih Narodne banke so se tako vloge povečale na preko 112 milijard ali za 20,3 % v primerjavi s preteklim letom. 104 RAZSTAVLJAVCI NA SEJMU ELEKTRONIKE Za VIII. mednarodni sejem «Sodobna elektronika«, ki bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se je prijavilo 60 tujih razstavljavcev iz 12 držav ter 14 domačih. Kot vsako leto bodo prikazali najnovejše dosežke in novosti s področja radia, televizije, telekomunikacij, merilne in vakuumske tehnike ter nukloenike. V BEOGRADU UVOŽENI PLASCI PO 5500 DINARJEV Veleblagovnica »Beograd« prodaja uvožene italijanske najlon-slce plašče po 5500 din za moške in ženske ter po 4500 din za otroke. Pred kratkim so stali taki plašči še 12.000 din. Z -boljšo kontrolo uvoza je uspelo znižati ceno na polovico. ZAGREBŠKI BIFEJI PRODAJAJO TOPLA JEDILA Bifeje, ki so do zdaj prodajali samo pijače, so spremenili v Zagrebu v majhne priročne restavracije, kjer dobijo gostje tudi topla jedila. Za zdaj so tako preuredili tri bifeje, če pa se bo zamisel obnesla, jih bodo Še več, posebno na prometnih krajih. Letos so v postojnski občini zelo zadovoljni tudi z bilanco obiskov turističnih postojank, tem bolj zato, ker je močtno porasel dotok tujih turistov. Tako je na primer 30. septembra odpadlo od skupnih '261 tisoč obiskov Postojnski jami kar 131.637 obiskov na tuje turiste (lani v istem času 102 tisoč). V prvih devetih mesecih letos si je komaj znano Pivko jamo ogledalo 1797 ljudi, kar je nekaj manj kot lani. Medtem pa so zabeležili -močan porast obiskov v Pred jamskem gradu, ki si ga je do konca septembra ogledalo 21.889 ljudi ali pet tisoč več kot lani. Tudi bilanca turističnih nočitev je letos v Postojni nadvse ugodna, V hotelu, motelu, carn-pingu in v zasebnih sobah so zabeležili skupno 23,686 nočitev. Od tega je odpadlo 16.162 nočitev na tujce in le dobrih 7 -tisoč na domače goste. Največ nočitev so imeli v campingu pri Pivki jami (6975), slede pa hotel Javornik (5628), motel na Tržaški cesti (2360) itd. (ma) Pred mesecem dni je nek odbornik na seji predlagal, naj bi Občinski ljudski odbor Sežana razpravljal o vzrokih, ki imajo za posledico plod-nostne motnje pri kravah in junicah. Pojavi da so dokaj pogosti in da vznemirjajo živinorejce. Občinski ljudski odbor je zaprosil Veterinarsko postajo, iki opravlja osemenjevalno službo, naj ugotovi, kaj je na stvari in o zadevi pošlje poročilo. Tako je bilo že na seji 2. t. m. mogoče slišati podatke in strokovno mnenje Veterinarske postaje Sežana in Kmetijskega zavoda Gorica v Šempetru. Leta 1954 je bila v bivšem sežanskem okraju zaključena kampanja, ki je imela namen zmanjšati jalovost plemenic na minimum. Veterinarska služba se je tedaj borila proti raznim boleznim, ki so zavzele velik razmah v neurejenih medvojnih razmerah in proti najrazličnejšim spolnim infekcijam in drugim plodnostnim motnjam. Tega leta so strokovnjalki veterinarskega znanstvenega zavoda iz Ljubljane pregledali 7480 goved, od kajterih je bilo zdravljenih 1971 primerov, med njimi tudi vsi okuženi biki. Odstotek plodnosti je znašal tedaj med 73 in 75. Ustanovljeni so bili plemenilni 'krogi. Leta 1955 je bilo treba še vedno zdraviti 440 plemenic, medtem 'ko v naslednjih letih to število znatno pada in ne povzroča več resnih skrbi. K temu so pripomogle tudi dobre letine krme, ki je bila res kvalitetna. V ta čas sovpada uvedba umetnega osemenjevanja. Njen glavni namen je bil, da se za vedno odstranijo nalezljive spolne bolezni in da se začne z vzrejo kvalitetne plemenske živine, ki se je delno že izrodila. Kljub težavam je umetno osemenjevanje dalo dobre rezultate .Ob spremljavi vplivov trga, raznih zootehnič-nih in administrativnih ukrepov prehaja ekstenzivna živinoreja vedno bolj v intenzivno. V tem tudi tiči vzrok, da zahtevajo živinorejci vedno večjo plodnost plemenic. V občini sta sedaj dve osemenjevalni področji z dvema osemenjeval-cema. Dnevna proga, Iti jo prevozi osemenjevalec v vremsko-senožeškem področju z delom Krasa do Dutovelj, je dolga 105 km, idrugo — spodnji Kras z delom novogoriške občine in brez Gornje Branice, je dolgo 74 km. V hribovitih predelih so stacionirani še štirje biki. Odstotek plodnosti je bil lani na prvem področju 77, na drugem pa 64, ali — glede na število plemenic, sku- V Materiji največ o šolstvu Pred nedavnim je bil v vasi Materija zbor volivcev, na katerem so razpravljali največ o šolstvu in na njem izvolili tudi nov šolski odbor za šolski okoliš Materija. Volivci so na tem zboru sprožili vprašanje avtobusne čakalnice, ki bi v slabem vremenu nudila zavetje otrokom višjiih razredov osnovne šole, ki se vo- zijo v osemletko v Hiipelje. Nekateri volivci so se kar na zboru volivcev ponudili, da bodo s prostovoljnim delom pomagali pri gradnji 'čakalnice. Novi šolski odbor bo moral temu vprašanju posvetiti vso pozornost in se bo moral povezati s krajevnim odborom in z množičnimi organizacijami, da bo čakalnica čimprej zgrajena. -er NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR Spričo analiz o gibanju gospodarstva v letošnjem letu in o nekaterih neskladnostih nas zanima, kako je v tem pogledu v koprskem okraju. Pri tem se moramo nasloniti seveda le na nekatere finančne pokazatelje, ki so nam na razpolago do konca avgusta letošnjega leta. Najbolj pereče je vprašanje obratnih sredstev, zaradi katerih zadevajo mnoga podjetja na težave, ker ne morejo razviti vseh svojih viožnosti, nekatera pa zato, ker se ne morejo znajti v novih pogojih. Za koprski okraj je značilen porast kreditov za obratna sredstva od januarja do konca avgusta letos od 9.G3S milijonov na 11.677 milijonov, pri tem pa Nov lesni obrat v Ilirski Bistrici V Ilirski Bistrici snujejo že nekaj časa načrt za ureditev lesnega predelovalnega obrata oziroma kombinata, v katerem bi predelovali odpadni lesni material v iurnirske in akumulatorske ploščice ter podobne izdelke, Občinski ljudski odbor teži predvsem za tem, da bi zaposlili v novem obratu odvečno žensko delovno silo iz Ilirske Bistrice in okoliških vasi. Ker je v tem kraju lesna industrija močno zastopana vcj-a gospodarstva, so s tem dani za ureditev takega obrata vsi pogoji, isaj bi bila surovinska baza v neposredni bližini. Novi obrat bo najbrž dobil svoje prostore v bivši mizarski delavnici »Mifcoza«. znižanje kreditov za začetni sklad obratnih sredstev od 3.944 milijonov na 2.142 milijonov. Zelo so porastu v tem času krediti in posojila za obratna sredstva iz družbenih investicijskih skladov tako, da znašajo nad 4.6S1 milijonov. Podjetja imajo tako sedaj na razpolago za približno tri milijarde več obratnih sredstev kot v začetku leta, kar je vsekakor znatna vso ta. Pri tem naj omenimo, da se je v tem času znatno dvignila votrošnja sredstev za investicije v obratne namene in to od približno 86 milijonov v januarju na 2.G50 milijonov konec avgusta, kar je vsekakor zelo nagel preobrat takega načina vlaganja sredstev. Vprašanje, o katerem bi bilo treba govoriti pose-bej, pa je, če je tak nagel način vlaganja, v skladu z investicijskimi potrebami in če na drugi strani ne bo trpela investicijska gradnja. To bo pokazala lahko šele analiza ob koncu leta. Investicijska potrošnja zaostaja za letnim planom in tudi za lanskoletno v tem času. To je dane s splošen pojav in ni značilen samo za naš okraj. Ukrepi, ki jih pričakujemo, naj bi pripomogli k uspešnejšemu razvoju investicijske potrošnje v skladu s plani in meseoih zlasti v skladu z našim celotnim razvojem. Primerjava prejemkov gospodarstva med mesecema januar in avgust ni najboljša zaradi različnih obračunskih terminov v gospodarstvu, ker v tem pogledu ni neke enakomerne dinamike. Vendar so v našem okraju dosegli v avgustu prejemki skoraj dve milijardi, dočim so znašali januarja nekaj nad eno milijardo. Glav?ii delež pri prejemkih ima socialistični sektor, to je nad polovico, dočim dosegajo prejemki iz odkupa kmetijskih pridelkov 15S milijonov, itd. Podrobnejše analize bi šele pokazale, v kakšni meri se odražajo nezakonitosti v razvoju posameznih gospodarskih vej tudi v našem okraju. Lahko trdimo, da v našem okraju ni nekih specifičnih pojavov, ki jih ne bi bilo tudi drugje in da razen dveh. treh primerov, ko bo treba najti rešitev za posamična podjetja zaradi večjih ali manjših izgub, so pojavi isti kot v vsem gospodarstvu. To velja tudi za zunanjetrgovinsko poslovanje, za katero je značilno, da se še ni prilagodilo novim deviznim, carinskim in drugim zunanjetrgovinskim instrumentom. -dt- paj 85 odstotkov. Podobni so bili -rezultati leta 1959. Letos je odstotek plodnosti nekoliko padel in znaša skupno le 68 (68 v prvem in 67 v drugem področju). Zanimivo je, da je odstotek jalovosti vsako leto na spodnjem Krasu večji kot v gornjem predelu občine. Lani je bilo zdravljenih 56 plemenic, ki so bile vse iz prvega področja. Zavodski veterinarji iz Renč so ugotovili pri osemenjevalcu tega področja precej površnosti. V drugem področju je osemenjevalec samoiniciativno odpravljal vzroke jalovosti in s tem zvišal odstotek plodnosti, čeprav je ta zaradi drugih razlogov (slabša krma!) še vedno nižji kot v prvem področju. Če bi tako delal tudi osemenjevaflec na gornjem področju, bi bila slika lahko mnog» ugodnejša. K še večjemu uspehu pa bi lahko pripomogla tudi veterinarja v Divači in Komnui verjetno dovolj časa. Pri 73 primerih jalovosti je občinski veterinarski inšpektor ugotovil večinoma razne nepravilnosti v spolnih organih, posebno jajčnikov, pri čemer čudi sicer dobra kondicija ple-menice. Nekaj je bilo tudi primerov kostol omnice. Pred kratkim sta strokovnjalka Kmetijskega zavoda Gorica pregledala 165 plemenic. Od teh 51 (ali 31 odstotkov) sploh ni kazala nobenih znakov bolezenskih sprememb. Ta pojav je torej najbolj številen in najbolj problematičen, tudi zato, ker bo zelo težko ugotoviti prave vzroke jalovosti. Teh primerov je največ v okolici Povirja. Strokovnjaki domnevajo, da je glavni vzrok v krmi, ki je zadnji dve leti vedno bolj revna na rudninskih snoveh (pomanjkanje kalcija, fosfora in železa), ki so nujno potrebne za pravilno funkcioniranje jajčnikov. Veterinarska postaja v Sežani je tudi postavila tezo, da utegne na tako stanje vplivati tudi uporaba več močnih krmil domače produkcije. Prepričani so, da nekatere serije teh krmil vsebujejo škodljive snovi organskega ali anorganskega izvora, kar pa analitično seveda še ni ugotovljeno. Do takih zaključkov pa prihajajo tudi zaradi pojavov pri prašičih in kokoših ter pri zmanjšanju količine mleka pri kravah na zadružnih ekonomijah. Ostali pojavi so redkejši in niso zaskrbljujoči. Drugo veliko skupino (40 od 165 ali 25 odstotkov pregledanih plemenic) tvorijo pojavi vnetja maternice, tretjo (35 ali 21 odstotkov plemenic) pa preslabo delovanje jajčnikov. Pri tem zadnjem pojavu je vzrok isti kot pri skupini, ki jo tvori 31 odstotkov plc-menic (krma). Mnogo teh živali je presuhih in 'kažejo tudi znake kosto-lomnice. Veterinarska postaja v Sežani dodaja, da nepravilno ravnajo tisti živinorejci, ki forsirajo prezgodnje pripustitve krav po telltvi, medtem ko Kmetijski zavod meni, da je na kakovost semena in plodnost plemenic vplivala tudi letošnja vročina. Čeprav je odstotek plodnostnih motenj letos nekoliko visok, smatrajo strokovnjaki ,da ni razloga za vznemirjenje in odločno zavračajo težnjo, da se plemenice, ki se takoj ne ose-menijo, pošiljajo k biku, ker je tako ravnanje škodljivo. Po daljši razpravi, v kateri so bili med drugim izneseni tudi -razni primeri površnega in malomarnega ravnanja nekaterih veterinarjev in tehnikov, je ljudski odbor zahteval, da so problemu, ki je 7,a živinorejo v občini zelo važnega pomena, posveti še večja skrb. Nujno je, da dobi Veterinarska postaja še enega tehnika-osemenjevalca za prvo področje, ker je za enega preveliko, in da se od slehernega uslužbenca Veterinarske postaje zahteva večja disciplina pri izpolnjevanju nalog. Glede izbire ži-vinozdravnika pa je ljudski odbor poudaril, da je izbira prosta, ne glede na veterinarski okoliš. -cr v vsako hišo Slovenskega Piribiorja ' .v -V-^ ODGOVORNOST ZA VZGOJO IN VARNOST PROMETA JE ŠIRŠA STVAR KOMUNE Neurejen ovinek v neposredni bližini gostišča »Zmaga« v Ilirski Bistrici je bil še pred nedavnim najbolj kritična ločka za varen promet. Izrazito prehodna cesta za pešce namreč ni imela niti robnikov, pred časom pa je prizadevanje občinske komisije za vzgojo in varnost prometa ter Občinskega ljudskega odbora le rodilo sadove In ob cesli so uredili široke pločnike, kot vidite tudi na sliki Občinskim komisijam za vzgojo in varnost prometa bi storili krivico, če bi nekatere pomanjkljivosti, ki se porajajo ob njihovem delu. pripisali zgolj nedoslednosti tega organa. Nasprotno — že bežen pregled dela teh komisij kaže določen napredek — tako glede obsega kot vsebine dela. Vendar velja vsaj za gornje občine — Sežano, Postojno, Ilirsko Bistrico in Hrpeljc — Izhodiščna ugotovitev, da so komisije pri svojem odgovornem delu dokaj osamljene, ponekod pa lahko govorimo tudi o slabi aktivnosti posameznih članov teh komisij, namesto da bi postala vzgoja in skrb za varnost v prometu skupna stvar komune. Zato je razumljivo, da imajo lepo zasnovani programi in obsežna pomoč okrajne komisije, posebno ob akcijah »Na cesti nisi sam«, po občinah navadno hudo kampanjsko obeležje. Prav to — premalo kontinuirano'delo z mladimi in odraslimi uporabniki cest in končno tudi pomanjkanje sredstev — povzroča težave in zastoj pri delu vseh obč. komisij. GRADNJA ŠPORTNEGA PARKA V POSTOJNI NAPREDUJE ZELO POČASI 1 Kot smo že poročali spomadi, je v Postojni v teku akcija za izgradnjo mestnega športnega parka. Akcija se je proti pričakovanjem in velikemu navdušenju, s katerim so se je lotili, sicer močno zakasnila, vendar se dela izvajajo, čeprav zelo počasi. Načrt predvideva znatno podaljšanje dosedanjega nogometnega stadio- OBVESTILO Začetek zborovanja slovenskih knjižničarjev je v petek, 20. oktobra, ob 9,30 v Kopru. Hkrati je še otvoritev razstave v Muzeju, zvečer pa literarni večer. GORJANSKO NA KRASU Tudi na zboru volivcev v Gor-janskem so razpravljali o poročilu šolskega odbora in izvolili v ta odbor nove člane. Zal pa se je poročilo, ki sta ga imela šolski upravitelj In tajnik odbora, bolj dotikalo šolske problematike kot dela samega odbora. Na zboru so spregovorili tudi o komunalnih delih, Tako je poročal član krajevnega odbora, da so zgradili novo korito za napajanje živine in popravili en vaški vodnjak. . ** i ' a' J- ZA JESEN IN ZIMO DOBITE NAJCENEJE V »MAGAZZINI ALLA STAZIONE«, Trst, Llica Cellini št. 2, ooleg železniške postaje, veliko izbiro konfekcijskih izdelkov. Odjemalci s pro-pustnico imajo poseben popust. INTERTEXTIL, Trst, ulica S. Nicol6 št. 30, nudi bogato izbiro vsakovrstnih tkanin, vse vrste dežnih plaščev »Super Nylon«, vetrnih jopičev. bund, raznovrstnih pletenin. TEKSIL za krila in izgotovljena krila TERITAL, odeje, perilo za ženske, ženske in moške volnene puloverje, srajce, kravate, nogavice, dežnike itd. po najniž-, jih dnevnih cenah. »VESPAGENZIA« Trst, ulica S. Francesco 44, izvaža v vse države najnovejše modele »Vesp«. Na zalogi ima veliko izbiro rabljenih Vesp in tovornih motornih triciklov. Jeklene žične vložke (šlarafija) za kavče, postelje, stole in fotelje vam po ugodni ceni nudi JUSTIN BABIC, žično pletilstvo, Bled. LEKARNA Koper razpisuje mesto honorarnega računovodje. Ponudbe pošljite ina Lekarno Koper, PRODAM mlade papige. Naslov v upravi lista. VREME od 20. do 27. oktobra 1961 Preko Skandinavije prodira v Srednjo Evropo hladni atlantski zrak, ki povzroča deževno vreme, V tem časovnem razdobju bo tudi pri nas prevladovalo slabo in oblačno vreme, Padavine so mogoče predvsem v notranjosti. na, izgradnjo atletske steze, dolge •100 m, ter novih igrišč za odbojko, košarko in rokomet. Prvotno zamisel o gradnji betonske tribune in pokritega kegljišča so zaradi visokih stroškov opustili. Čeprav je bilo prvotno zamišljeno, da bo mogoče opraviti skoraj 80 odstotkov zemeljskih del s prostovoljnimi deli mladine, članov delovnih kolektivov, krajevne garnizije JE A in ostalega prebivalstva, je doslej opravil najtežja dela buldožer. Pre-oral in prerinil je okrog devet tisoč kub. metrov zemlje in laporja, s čimer so poravnali in pridobili nad tisoč kv. metrov nadaljnje površine za športni park. Medtem pa so od številnih delovnih kolektivov, ki so na pobudo sindikalnih organizacij obljubili prispevek v prostovoljnem delu, doslej delno uresničili svojo obvezo samo kolektivi DOZ (87 ur), Ključavničarstva (45 ur), Gradenj (21 ur) in Transavta (18 ur). Pripadniki J L A so nadalje opravili 7G8 ur, koprska MDB 111 ur, postojnski gimnazijci G23. dijaki GSC G4, uslužbenci ObLO Postojna t> ur in TVD Partizan Postojna 18 ur prostovoljnega dela. Glede na dejstvo, da je gradnja športnega parka v Postojni ne samo stvar mladine ali športnih društev, marveč stvar mesta kot celote, ki tak park za nadaljnji razvoj Spor- DVE TEKMI V POSTOJNI V prijateljski tekmi je Nogometni klub Postojna v sredo popoldne igral neodločeno •z moštvom krajevne garnizije JLA. Petoplasirani član prve republiške košarkarske lige Partizan iz Ilirske Bistrice je prejšnjo sredo pred svojo publiko prema>-gal nepopolno postavo okrajnega prvaka Partizana iz Postojne s 87:57 (36:28). Prijateljsko tekmo s)la moštvi odigrali za trening. RIŽANSKI VODOVOD KOPER zaposli takoj ELEKTROMEIIANIKA ali ELEKTROMONTERJA Interesenti naj pošljejo prošnje, v katerih naj navedejo, kako so si pridobili kvalifikacijo in kje so bili do zdaj zaposleni, na tajništvo pcdjetija. Na podlagi 34. člena Uredbe o postopku za uvedbo nacionalizacije najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ št. 4-52/59), Oddelek za finance — Odsek za premoženj sko-prav-ne zadeve pri Obč nskem ljudskem odboru Koper OBVEŠČA vse lastnike zazidanih in nezazidanih zemljišč na območju katastrske občine Koper, da je bila izdana dne 14. X. 1961 PRVA DELNA ODLOČBA O UGOTOVITVI NACIONALIZACIJE GRADBENEGA ZEMLJIŠČA ZA KATASTRSKO OBČINO KOPER Vsaka stranka in vsaka druga prizadeta oseba lahko pregleda predmetno odločbo v pisarni odseka za premoženjsko-pravne zadeve v Kopru, Kidričeva Ul. št. 4. ta, delovne rekreacije in telesne kulturo nasploh nujno potrebuje, bi bilo v tej fazi gradnje zares potrebno, da se k delu pritegne čim širši krog občanov. Predvsem bi morali sedanjo prešibko organizacijo pritegovanja kolektivov k prostovoljnemu delu nadomestiti z močnim mobilizacijskim telesom, ki bo sposobno dati od sebe več, kot je dal dosedanji štab. Pobudnik akcije za pospešitev del pa bi morala biti nedvomno tudi v bodoče sekcija za telesno kulturo pri krajevnem odboru SZDL Postojna. Z deli ne kaže več odlašati. To pa zaradi skorajšnje zime in zaradi mladine. ki bi sc rada v novem parku čimprej sprostila. (ma) V SEŽANI je komisija za vzgojo in varnost prometa zaživela šele preteklo leto z novim vodstvom, ki je dobro zastavilo delo predvsem na vzgojnem področju. Ob številnih predavanjih za odrasle je postala prometna Vzgoja tudi sestavni del pouka na osemletkah, kjer so prometni krožki in tekmovanja med njimi postali stalna oblika dela. Zal se komisija v novem šolskem letu še nI povezala s šolami, kar utegne povzročiti zastoj v tem skupnem delu. Delno se je izboljšala tudi materialna osnova komisije. Pomoč ObLO v znesku 80 tisoč dinarjev in podružnice ZSZ Sežana v znesku 330 tisoč din obeta boljše pogoje dela. škoda le, da so ostala skoraj vsa podjetja gluha na poziv komisije za sodelovanje, čeprav so bila s programom nje- . nega dela dobro seznanjena. V POSTOJNI, ki je pomembno prometno vozlišče, Ima komisija za vzgojo in varnost prometa še posebno odgovorno nalogo. Vendar komisija svojim vzgojnim nalogam in skrbi za varnost v prometu še ni povsem dorasla. Stanje se je občutno popravilo v zadnjem razdobju, ko je uspelo vodstvu komisije vključiti v delo večino svojih članov in tudi materialna pomoč podružnice ZSZ v znesku 200 tisoč din se pozitivno zrcali v njenem delu. Kot v Sežani so tudi v Postojni uveljavili vrsto že ustaljenih oblik vzgojnega dela. Obsežen program, ki ga izvajajo, pa vsebuje nadaljnjo skrb za urejanje pločnikov, ureditev izložbe za slike in grafikone o prometnih nesrečah, seminarje z zastopniki osnovnih šol. ureditev novih prometnih znakov in podobno. Komisija si tudi prizadeva, da bi dobila postojnska bencinska črpalka novo lokacijo. Občinska komisija za vzgojo in varnost prometa v ILIRSKI BISTRICI pa je po dobro začetem delu v preteklem razdobju precej popustila. Resda so urejeni pločniki, obnovljena cestišča in podobno, toda pomanjkljiva skrb za stik s šolami in slaba propagandna aktivnost z odraslimi utegne imeti neprijetne posledice. Prednosti občinske komisije v HR-PELJAII pa so nedvomno v stalnem stiku z AMD, ki pomaga komisiji uresničevati dokaj obsežen program prometne vzgoje Zal je hrpeljska občinska komisija v najtežjem položaju glede sredstev. Od nikoder ne dobijo pomoči, čeprav bi sežanska podružnica ZSZ, ki zajema tudi hr-peljsko občino, lahko del sredstev namenila tudi za to področje. No, v Hrpeljah so menda že spomnili na to sežansko podružnico ZSZ in pričakujejo zdaj pomoč. Seveda v teh skromnih obrisih dela in življenja komisij za varnost prometa v naših občinah ni bilo moč izluščiti še številnih drugih problemov. kajti obseg in pomen dela teh komisij že vidno prerašča njihove programe in končno tudi možnosti, kar spričo nenehnega naraščanja prometa ni čudno. Zato se bodo v bodoč morali v naših komunah temeljit pomeniti tudi o tem vprašanju, kajti' zanemarjanje tega področja dela pomeni znatno gospodarsko škodo za vso našo skupnost. (bb) r— m Nö Postojnskem urejajo Občinski odbor Zveze borcev NOV in občinski ljudski odbor postojnske komune sta si zastavila nalogo, še v prihodnjem mesecu urediti tudi zadnja grobišča borce^ NOB. Tako bodo v Planini uredili skupno kostnico za 40 hercegovskih borcev, ki so padli zadnje dni pred osvoboditvijo v bojih z Nemci za prihode k Trstu, medtem ko bodo v Suhorju uredili grobišče za 16 padlih borcev. Preuredili in popravili bodo tudi obstoječe ookopališče padlih borcev na spodnjem delu mesta Postojne, tako da bodo v novembru urejena prav vsa grobišča in kostnice, spomeniki in spominske plošče na področju postojnske občine. Jtivrna Mčdnuttvu Tovariš urednik! Restavracija »Soča« v poslopju Doma sindikatov v Ilirski Bistrici. je na nadvse prometni točki, razen tega pa je v neposredni bližini tega gostišča tudi. avtobusna postaja. Zato bi človek upravičeno pričakoval, da bo v tako lepem poslopju imel priložnost sesti v vzorno urejeno restavracijo. Vendar temu ni tako, kajti gostišče »Soča« bi lahko drugovalo glede čistoče najbolj zakotni predmestni gostilni. Ze velika veža pred lokalom vzbuja v gostu občutek, da je zašel v izpraznjeno garažo. Podoben vtis dobi obiskovalec tudi v samem lokalu, kjer so z metlo očitno hudo skre-A gani. Zato se morajo gostje prot| svoji volji sprijazniti z nič ka prijetnim prahom, in dimom. V zimskem času je seveda takšno vzdušje za goste še manj prijetno. ker lokala toliko ne zračijo. Človeku se vsiljuje samo po sebi vvrašanje, zakaj kolektiv dopušča. tak nered v sicer dobro obiskovanem gostinskem lokalu. Vendar je očitno, da si bo slednji gost, ki nima dobrega •želodca, krepko premisliti, preden bo še enkrat vstopil v tako zanemarjen lokal. Popotnik 0 Razveselite svojce pri vojakih ali v tujini — naročite jim »SLOVENSKI JADRAN« Na podlagi 33. in 31. člena Pravilnika o posebnih strokovnih izpitih in tečajih za dodatno kvalifikacijo zdravstvenih uslužbencev (Uradni list FLRJ št. 28-G0) ter po odločbi Sekretariata Sveta za zdravstvo LRS štev. 05/1-2/328 z dne 26. septembra 1SG1 objavlja Srednja šola za zdravstvene delavce Piran RAZPIS za sprejem v šestmesečni tečaj, na katerem se bodo slušatelji teoretično in praktično pripravljali za posebni strokovni izpit za napredovanje v naziv medicinska sestra (medicinski tehnik) III. vrste K prošnji, kolkovani s 30 din državne takse, je treba priložiti: 1. življenjepis, 2. prepis diplome, 3. potrdilo in mnenje zavoda, kjer je kandidat zaposlen, 4. izjavo zavoda ali kandidata o plačevanju stroškov tečaja. Rok za vlaganje prošenj je do vklj. 28. oktobra 1961. Pričetek tečaja bo G. novembra ob 15. uri. Prošnjo z zgoraj navedenimi prilogami pošljite lia naslov: Srednja šola za zdravstvene delavce Piran, Bolniška 30. Frank Thiess: CUSIMA: Izdala založba Mladinska knjiga. Pisatelj nam v toj knjigi opisuje rusko-japonslco vojno v letih 1904—1905. Največ prostora je posvetil bitki pri Cušimi, kjer je doživelo rusko brodovje enega najbolj katastrofalnih porazov v vsej pomorski . zgodovini. Japonci so Ruse dobesedno zmleli v prah in pepel. V tej bitki so Rusi izgubili 27 vojnih ladij, razen tega pa je v njej padlo tudi 5.000 pomorščakov. Pisatelj, ki je po rodu Nemec, nam ne niza le podatkov, marveč nam riše tudi ozadje vse te katastrofe — gnile in trhle družbene razmere, ki so nujno privedle do revolucije leta 1905 in do Oktobrske revolucije. Thlessovo delo je doslej najbolj prepričljivo umetniško napisan dokument, o cu-šimski bitki in o časih pred Veliko revolucijo, mimo tega pa se je znal pisatelj čudovito vživeti v dušo mornarjev in njihovih poveljnikov in orisati tragično veličino njihove usode. DVA KOPRSKA AVTORJA Minuli teden je dala Državna založba Slovenije na knjižni trg prikupno knjigo, ki nosi avtorstvo dveh koprskih strokovnjakov: Slavka Bra-taševca in Oskarja Polaka. Knjiga ima naslov »POPRAVILO ELEKTRIČNIH APARATOV ZA GOSPODINJSTVO« in sodi lematično v zaglavje strokovnih priročnikov, ki jih izdaja založba v okviru svojih poučnih del. Knjiga nas seznanja s številnimi tehničnimi aparati, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu in hkrati nas opozarja na preproste okvare, ki jih lahko sami popravimo z drobcem iznajdljivosti. če poznamo tehnične osnove in zakonitosti njihovega delovanja. Značilnost in odlika tega dela je, da ne pretendira k nobenim strokov- Komisija za siklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri trgovskem podjetju »T IMA V« Hrpelje-—Kozina razpisuje prosto delovno mesto PEKOVSKEGA MOJSTRA — POSLOVODJE PEKARNE V PODGRADU Interesenti naj pošljejo ponudbe na upravo podjetja, Nastop službe s 1. decembrom 1961. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Družinsko stanovanje zagotovljeno. no analitičnim povzetkom, temveč kaže na zelo nazoren način, predvsem s pomočjo izredno številnih slikovnih ponazoritev, praktično rešitev okvar. Gre torej v pravem pomenu za priročnik, ki bo služil vsakomur, ne glede na njegovo tehnično omiko. Praktična uporabnost in neposredno slikovno ponazarjanje tehničnih problemov — sta glavni odliki obširne knjige. To dvoje pa je hkrati tudi jamstvo, da bo to poljudno strokovno delo doživelo dovolj zanimanja pri vseh. ki skušajo samostojno reševati majhne tehnične probleme, s kakršnimi se srečujemo vsak dan. To je bil pa na koncu koncev cilj in namen obeh avtorjev. OBZORNIK Gl, ST. 10 Iz vsebine: Premčad: Otrok, Zofij Kossakova: Jantar, Svetolik Ranko-' vič: Prvošolec, Hans Fallada: Portret nacističnega sodnika, Louis Fiirnberg: Brez svinčnika, Carla Bartheel: Zlati datljl iz zemeljskega paradiža, Erski-ne Galdwell'; Moj stari in ciganska kraljica. Lois Crissler; Prijateljstvo z volkovi, Marta Gorup: Midva, Matevž Hace: Na Notranjskem Snežniku, Kurt Salzer: Zgodbe o slikarjih in njihovih slikah. Ahvaja Ahmad Abbas: Vrabci, J. Markov: Tujega jezika se je mogoče naučiti v letu dni, Rachel Carson: Morje okoli nas, André Maurois:. Rojstvo mojstra. Alan E. Nourse: Jupiter, plinasti velikan, Guy Clairmont: Kariera. Kurt Tucholsky: Prižigalci uličnih svetilk, Fergus Cronin: Kaj moramo vedeti o koži. Slikovna priloga: Po naši domovini. OBZIR NA PSU (Nadaljevanje s G. strani) zadnjič. In nisem nobena packa. — Kaj, kaj? Ko da bi udarjali po človeški koži. N~o, prepričan sem, da ni bilo tepeža. Neznana gospa je jokala samo od veselja, da jo je spet našel mižičelc. ko je že prenehala misliti in upatf da se še kdaj vidi z njim. To so drobne stvari, zbral sem jih na nitko in jih vračam prelepemu Piranu v okras. Naj jih ima. Prevelika čast bi bila zame, ki sem skromen človek, rečeni vam, prevelika. Ampak tole naj pa vseeno vedo: Ce mislijo, da sem pretiraval, tovariš urednik, sem pripravljen, da odvijem svoj magnetofonski trak. Zabeležil sem si tudi hišne številke in ulice, kjer sem gostoval. dr. R. S. £ L £ S N A VZGOJA ^r ŠPORT "fr ŠAH -fr TELESNA VZGOJAiir ŠPORT * ŠAH * TELESNA VZGOJA it NOGOMET V VI. kolu se je stanje na lestvici navsezadnje izčistilo. vsaj kar se vrha tiče. Edina kandidata v vodstvu za osvojitev naslova jesenskega prvaka sta ostala NK Sodniška trojica, ki jo je vodil Mili-vojevič, je kar zadovoljivo opravila svojo nalogo minulo nedeljo v Sežani Začetna živčnost, ki je tako značilna za vse pomembne tekme, tudi tokrat ni izostala. Vendar so se domači takoj znašil in začeli z dolgimi pasovi ogrožati vrata NK Tomosa. V prvih desetih minutah je imel vratar Favento polne roke dela. Kmalu po začetnem pritisku domačih se je igra umirila. NIS Tabor je imel še vedno terensko premoč, vendar so postajali Tomosovi napadi vedno bolj grozeči in nevarni. V 13. minuti je Kavalič ostro streljal v desni spodnji kot in vratar Planinšek je le z največjo težavo, prav na gol-črti, ubranil nevarni strel. Gostje so reklamirali gol, vendar ga sodnik ni priznal, ker žoga ni prešla linije. NK Tomos je spet nevarno napadel in v 20. minuti je Valdevit z lepim volle.v udarcem iz daljave zadel levi gornji kot in povedel goste v vodstvo — 1 : 0. Bil je čudovit gol in se ga ne bi sramoval noben igralec, ki nastopa v zvezni ligi. Domači so se zmedli in vse do konca polčasa igrali podrejeno vlogo. V začetku drugega polčasa se je slika na igrišču korenito spremenila. NK Tabor je popolnoma gospodoval na igrišču. NK Tomos je bil podoben razbiti četi. Ze v •!. minuti je Planinšek I izenačil. Vsi napadi domačih so bili usmerjeni preko odličnega Rc-šete, ki je med Tomosovo obrambo zasejal zmedo. Nenehna terenska premoč je prinesla Taboru vodstvo. To je bilo v 20. minuti. Strelec je bil Rešeta. Ze tedaj pa je bilo očitno, da domači ne bodo vzdržali silovitega tempa, lei so ga sami diktirali. In preobrat je prišel kot strela z jasnega neba. V 20. minuti je Valdevit izenačil. Rezultat je bil 2 : 2. Gol je deloval kot hladna prha tako na igralce kakor tudi na gledalce. Ko je samo minuto kasneje dosegel Sker-.ianc vodeči gol (3 : 2) za NK Tomos, je bilo jasno, da je NK Tabor za- KOPER — 20., 21. in 22. oktobra ameriški barvni CS film OVČAR, 23. in 24. oktobra .ameriški barvni dokumentarni film BELA DIVJINA, 25. in 20. oktobra jugoslovanski iilm PESEM. IZOLA — 20. oktobra ameriški barvni iilm V POMLADI ŽIVLJENJA, 21. in 22. oktobra francoski VV film VROČI ASFALT, 23. in 24. oktobra jugoslovanski film PESEM, 25, In 26. oktobra italijansko-nemški barvni CS film NE POZABI ME. ŠKOFIJE — 21. oktobra jugoslovanski film PESEM, 22, oktobra francoski barvni CS film RDEČI BALON, 26. oktobra ameriški barvni dokumentarni film BELA DIVJINA. ŠMARJE — 21. oktobra francoski barvni CS film RDECT BALON, 22. oiktobra jugoslovanski film PESEM, 24, oktobra italijansko-nemški barvni CS film NE POZABI ME, 25. oktobra ameriški barvni dokumentarni film BELA DIVJINA. SEŽANA — 21, in 22. oktobra ruski film PREPROSTO DEKLE, 24. in 25. oktobra jugoslovanski film NESMRTNA MLADOST, 26 in 27. oktobra. francoski film PAST ZA DEKLETA, POSTOJNA — 21, In 22. oktobra ameriški barvni VV VRTOGLAVICA, 24. in 25. oktobra francoski VV film OCI LJUBEZNI, 26: In 27. oktobra ameriški barvni TOBBV TAY-LER, • ..... PIVKA — 21. In 22. oktobra ameriški barvni film PRIJATELJ JOE, 25. oktobra francoski film KDECE-LASA JULIJA. Tomos in NK Delamaris — za slednjega je zanimivo to, da bo moral odigrati še dve tekmi, ker ju je tekmovalna komisija razveljavila. V Izoli bo moral odigrati tekmo z NK Sidrom, v Sežani pa z NK Taborom. Če mu uspe obe tekmi odločiti v svojo korist, bi se po točkah izenačil z NK Tomo-■som in o naslovu prvaka bi potem odločilo srečanje z NK To-mosom v Kopru .prihodnjo nedeljo, V VI. kolu sta imeli dve tekmi prestižni pomen. V Sežani je hotel NK Tabor prekiniti s serijo zmag NK Tomosa, Le malo je manjkalo, da mu to ni uspelo. Za to srečanje je vladalo veliko zanimanje. Tomosov avtobus je bil poln navijačev iz Kopra, pa tudi zanimanje v Sežani ni bilo nič manjše. Na igrišču se je zbralo okoli 700 gledalcev. Tudi v Izoli so nestrpno pričakovali izid tekme z NK Jadranom, ki zna (in še kako!) neprijetno presenetiti. Vendar je bila bojazen odveč in domače moštvo je slavilo čisto zmago. Tudi Postojnčani so odpravili moštvo Ilirske Bistrice in si s to zmago zagotovili mesto v sredini tabele. Piranski NK Sidro je v nedeljo vknjižil v svoje dobro dve točki. Ostali rezultati: NK Delamaris : ,NK Jadran (Dekani) 3:1 NK Postojna : NK Ilirska Bistrica 6:0 NK Sidro : NIC Pivka 4:1 Lestvica po VI. kolu: Tomos 6 6 0 0 25:9 12 Delamaris 4 4 0 0 14:3 8 Sidro 5 3 1 1 16:5 7 Postojna 6 2 1 3 17:11 5 Jadran 6 2 1 3 9:11 5 Tabor 5 1 1 3 14:16 3 11. Bistrica 6 1 0 5 8:29 2 Pivka 6 1 0 5 2;21 2 V lestvici nista vračunani tekmi Delamaris : NK Sidro in NK Tabor : NK Delamaris, ki ju bodo morali ponovno odigrati. Moštvi NK Tabor iz Sežane in NIv Tomos pred tekmo VESELA VEST IZ DOMŽAL pravil priložnost, da bi porazil doslej nepremagano enajstorico. Prizadevali so si. da bi s protinapadom izenačili, vendar je vsa njihova upanja že v 29. minuti pokopal Vižintin, ko je z ostrim udarcem povečal rezultat na 1 : 2. Tako je NK Tomos v pičlih treh minutah spremenil .že izgubljeno tekmo v svojo korist. Po-ložai na igrišču se je mahoma preobrnil. NK Tomos je napadal, NK Tabor pa se je krčevito branil. V 38. minuti je Kavalič povečal rezultat na 5:2. V zadnji minuti tekme pa je vratar Favento zagrešil prekršek nad Planinškom I in sodnik je prisodil enajstmetrovko. Oster strel Colca je obtičal v levem kotu — 5:3. Največ zaslug za šesto zaporedno zmago NK Tomosa imajo Pogačnik, ki je bil najboljši igralec na igrišču, ter OIup. Sker, Gombač v obrambi, v napadu pa Kavalič in Valdevit. Med domačimi igralci pa so se najbolj izkazali Planinšek II. tok in Rešeta. Tekmo je dobro sodil Milivo-jevič. A. G. V petek, soboto in nedeljo so bile v Domžalah kvalifikacije za vstop v I. republiško ligo. Kvalifikacij so se udeležili letošnji prvaki petih republiških podzvez, in sicer Partizan Domžale, Partizan Javornik, MTT Maribor, Partizan Žalec in Partizan Postojna. Kljub temu, da jih je na poti v Domžale spremljal rahel pesimizem, so Postojnčani že v prvih dveh tekmah lepo zaigrali in s tem dokazali, da so se za tako težko preizkušnjo dobro pripravili. Najprej so v petek visoko pregazili moštvo Partizana iz Žalca z 82:54 (39:14), v soboto pa še javorniški Partizan s 57:51 (34:24). S štirimi točkami na varnem, ki so že skoraj zagotavljale osvojitev enega od prvih dveh mest, kar je bil pogoj za uvrstitev v prvo ligo, so se Postojnčani v nedeljo najprej srečali z mariborskim moštvom MTT in ga premagali s 66:55 (36:22). Zadnjo tekmo pa so odigrali z neprema-gan'mi Domžalami. Po neodločenem rezultatu v prvem polčasu (48:48) so gostitelji turnirja upri- W.CJI, M zorili pred stotero domačo publiko, ki je navijala tako goreče kot redkokdaj, pravo ofenzivo in zmagali z rezultatom 98:90 (48:48). Poudariti je treba, da bi v tej tekmi Postojnčani lahko celo zmagal', če ne bi s petimi osebnimi napakami že v prvem polčasu izpadli iz igre trije igralci. Končni vrstni red kvalifikacijskega turnirja v Domžalah je naslednji: Domžale 8, Postojna g, Javornik 4, Žalec 2 in MTT brez točke. V prvo ligo sta se tako uvrstili ekipi Partizana iz Domžal in Postojne. Za nedeljski uspeh je treba po- Baa.S r? JJ> ta T I , i n hvaliti ljubljanskega trenerja VValasa ter celotno moštvo Postojne, ki je nastopalo v naslednji postavi: Lipovž, Žmak, Tavčar, Gerželj, La Cognata, Biasiz-zo, Brunet, L ppai, Inocente, Pel-laschier in Turk. Postojnski igralec Lipovž se je s 63 doseženimi koši uvrstil med najboljše strelce, medtem ko je bil Brunet najmlajši igralec turnirja in je prejel zato posebno nagrado. V prihodnji košarkarski sezoni bo imela Primorska v I. republiški ligi torej dva zastopnika — Partizana iz Ilirske Bistrice in Postojne. (ma) Ilirsko Bistrico - Medvode 85:54 (35:21) V nedeljo dopoldne so gostovali v Ilirski Bistrici košarkarji iz Medvod. Gostje so nastopili v postavi, ki je bila .precej oslabljena in to je bržkone tudi vzrok, da so doživeli tako visok poraz. Svoje premoči pa igralci domačega Partizana niso povsem izrabili. V prvem polčasu so igrali precej mlahavo in neučinkovito. Sele v drugem polčasu so zablesteli in povsem nadigrali nasprotnika. V tem delu igre so dosegli 52 košev. Lestvica po Ilirija ASK Tivoli Svoboda II. Bistrica Branik Moste Proletarec Skofja Loka Jesenice Medvode Šoštanj XIX. kolu: 18 16 18 14 19 14 19 13 18 12 17 8 16 5 18 5 18 18 18 4 5 6 6 9 5 13 5 13 5 13 4 14 3 15 1065: 1255: 1188: 1159: 926: 793: 323 1005; 888: 870: 792: 877 953 1035 28 1028 26 833 930 896 1004 10 1009 10 1148 8 1050 6 32 28 24 10 10 ODBOJKA Tegrad 12 12 0 36: • 0 24 Kropa 14 11 3 35: :15 .>•> Olimpija 13 9 4 31: :27 10 Žirovnica 13 8 5 26 :23 16 Črnuče 13 7 6 25: :24 14 IZOLA 14 3 11 10: :37 6 Trebnje 13 2 11 14; :35 4 Triglav 14 1 13 15: 40 2 I. republiška liga za članice — zahodna skupina Kot smo že poročali, je do konca tekmovanja v tej skupini manjkala le še tekma Kamnik : Jesenice. V zadnji tekmi so Jeseničanke ponovno pripravile veliko presenečenje z visoko zmago 3:0 v Kamniku. Največji izkupiček te tekme pa je pobrala mlada ekipa Sežančank, iki je tako po končanem tekmovanju zasedla drugo mesto. Da bi dobili republiškega prvaka, bo prirejen turnir prvo in drugo pla-siranlh elcip iz obeh skupin. Iz zahodne skupine se bosta turnirja udeležili ekipi Novega mesta in Sežane, iz vzhodne skupine pa Branik iz Maribora in Fužlnar iz Raven na Koroškem. Prvakinje tega turnirja se bodo udeležile kvalifikacijskega turnirja za vstop v zvezno ligo. Končna lestvica zahodne skupine: Novo mesto 8 6 2 20:12 12 SE2ANA 8 r> 3 18:17 10 Kam ni.k 0 4 4 10:15 8 Jesenice 8 3 5 16;17 6 Triglav 8 2 6 12:20 4 II. republiška liga za člane — zahodna skupina Rezultati XIII. kola: Olimpija : Žirovnica 1:3, Črnuče : Triglav 3:1, r Trebnje : Kropa 0:3, Tegracl : Izola 3:0. V zadnjem kolu pa so bili doseženi naslednji rezultati: Žirovnica : Izola 3:2, Kropa : Črnuče 3:2, Olimpija : Triglav 3:1 in Tegrad : Trebnje 3:0. V zadnjem kolu je Izola izgubila srečanje z Žirovnico v Žirovnici s 3:2 (15:5, 15:11, 8:15, 6:15 in 15:4). V prvih dveh setlh se Izolčani niso užl-veli in že je kazalo, da bo Žirovnica zmagala s 3:0, k čemur naj bi pripomogla še bučna publika, ki jc bodrila domače moštvo. V tretjem in četrtem setu pa so Izolčani vzeli pobudo v svoje roke in zaigrali lepo in učinkovito. Po četrtem setu so domači zahtevali odmor, na kar je bil še izvršen .žreb igrišča. Odmor je popolnoma ustavil polet gostov, ki so igrali odločilni set hladno in nepovezano, kot v prvem setu. Pri Izoli zapažamo, da so zadnja srečanja igrali leno in bi si zaslužili vsaj še dve zmagi, kar pa ne bi vplivalo na vrstni red na lestvici, ki je naslednja: Po zadnjem kolu jc Izola ponovno v nevarni coni, ker obstaja možnost, da bodo skupino zapustile tri ekipe v primeru, če bosta izpadla iz prve republiške lige Kanal in Jesenice, ki sta sedaj na dnu lestvice. Okrajna liga Po končanem tekmovanju v okrajni ligi za člane sta lestvici naslednji: a) spodnja skupina: Izola H 6 5 1 15: 9 10 Jelšane 6 4 2 15: 7 8 Koper 0 3 3 12:11 6 TOMOS 6 0 0 3:18 0 b) gornja skupina: Postojna 6 5 1 17: 5 10 Prestranek 6 5 1 17: 0 10 Elektro Sežana 5 4 1 3:14 2 Pivka 5 0 5 3:15 0 Za naslov okrajnega prvaka se bodo potegovale na posebnem turnirju prvo in drugoplasirane ekipe iz obeh skupin. Ker je tekmovala Izola II izven konkurence, se bodo turnirja udeležile ekipe Jelšan in Kopra iz spodnje skupine in Postojna ter Prestranek iz gornje skupine. db Z nedeljskih go-cart tekem v Postojni V krasnem sončnem vremenu in ob prisotnosti približno .1500 ljudi so bile v nedeljo popoldan v Postojni II. društvene go-cart dirke, ki jih je priredilo AMD Postojna. Že dopoldan se je zbralo ob tekmovalni progi, ki so jo speljali v pravokotniku okrog poslopij ObLO in Kulturnega doma, nekaj sto ljudi, da bi videli poskusno vožnjo tekmovalcev. Popoldan ob treh so bile najprej na sporedu izločilne vožnje po skupinah. Tekmovalci so pre- vozili 10 krogov, pet najboljših pa se je nato pomerilo v, finalni vožnji, ki je bila še pet krogov daljša. Zmagal je Petkovšek (Planina) pred Voličem in Zalarjem (Postojna). Za zaključek prireditve so se na enajstih go-cart ih pomerili v propagandni vožnji še otroci, ki jih je številno občinstvo nagradilo za spretnost in drznost z dolgotrajnimi aplavzi. Veliko iznajdljivost je pokazal predvsem Filač (Postojna), ki je mccl najmlajšimi zmagal tudi na prvih go-cart dirkah spomladi. VASILIJ ARDAMATSKI Ameriški časopis Detroid News je prinesel članek o novi aparaturi za prisluškovanje razgovorov. Sestavljen je iz sila občutljivega mikrofona in magnetofona, ki lahko zabeleži razgovor, ki ga vodijo v sosednjem prostoru za debelo steno. Srvrva so nanravo uporabljali le za komercialno pri- V neko newyorško kliniko se je zatekel na zdravljenje srčne bolezni 78-letni Tommy Manville, ki ga cenijo poznavalci na davkariji na kakih dvajset ali še več milijonov dolarjev. V postelji se zdaj predaja tolažbi svoje mlade žene — 22 let stare Kristine, ki je pred štirimi leti prišla v ZDA iz Nemčije ter se zaposlila pri Tommyju kot sobarica, končala pa kmalu kot njegova enajsta zakonita žena — v trdnem prepričanju, da bo tudi zadnja sluškovanje. Zdaj pa se je izuma polastila tudi vojska. Aparat so že tako izpopolnili, da je moč prisluškovati tudi telefonskim pogovorom v sosednjem prostoru, in to ne le besedam tistega, ki govori v slušalko, marveč tudi komaj slišnemu glasu njegovega sogovornika. KONTROLA NA CESTI Te dni je začel veljati v Veliki Britaniji nov prometni zakon. Policija lahko v vsakem trenutku prekine promet in do podrobnosti, kot pri registraciji, pregleda vozila. Ze prvi takšen pregled je upravičil nov zakon — le 30 odstotkov vozil je bilo v brezhibnem stanju. CEZOCEANKA »QUEEN MARY« SE NE DA Druga največja potniška ladja na svetu, angleška »Queen Mary« (82.000 BUT), praznuje te dni 25. obletnico, odkar je prvič zaorala valove Atlantskega oceana na progi Portsmouth—New York. V tem času je premerila to dolgo in težko pot 3GS-krat, kar znaša preko 5 milijonov kilometrov. Prepeljala pa je nad 1,7 milijona potnikov. Ladja je še vedno v dobrem stanju, v hitrosti pa zaostaja samo za ameriško »United States« in svojo mlajšo sestro »Queen Elisabeth«, ki je s svo-jimi 84.000 BRT največja na svetu. R. K. 20. oktobra 19G1 «ZADNJA STRAN« LETO X. — St. 43 UMESTNO Na vratih poročnega urada v Ameriki stoji takšen napis: »Do 14. ure je zaprto. V tem času dobro razmislite.« NAJSTAREJŠI DANSKI PARNIK Točno 100 let je star, in letos je bila ta obletnica svečano proslavljena, danski parnik »Hjejlen«. Zgrajen je bil leta 1801 in ima pogon na bočna kolesa. V tej dolgi dobi ni imel niti ene nezgode. Se vedno je izredno dobro ohranjen in od začetka vzdržuje zvezo Kopenhagen—Silkeborg. R. K. felllgr Poleti smo objavili sliko 1800 let starega in 17 m visokega stolpa — zadnjega ostanka rimskega kastra v Ajdovščini, ko mu je grozilo, da ga bo zob časa popolnoma uničil. Kmalu nato pa je Zavod za spomeniško varstvo LRS skupaj s komisijo za spomeniško varstvo pri okrajnem odboru ZB v Gorici ter občinskimi organi v Ajdovščini rekonstruiral zgradbo in slika zgoraj že kaže obnovljeni stolp, ki bo zdaj lahko še dolgo dobo priča pestro zgodovine naših krajev Sežana je dobila prvo samopostrežno trgovino, ki jo je zgradilo podjetje »Preskrba«. Na sliki: predsednik ObLO Sežana Lado Mahnič, sekretar občinskega komiteja ZKS Alfonz Grmeli in drugi gostje si ob otvoritvi ogledujejo notranjost lepo urejenega lokala Hotel brez vratarja Nedolgo tega so v San Frančišku dogradili in odprli nov hotel, ki ima 403 sobe in je pravi čudež sodobne elektronike. V njem je vse avtomatizirano. Brž ko stopi gost iz svojega avtomobila, že pograbi vozilo teko&i trak in ga zapelje v garažo, gosto pa v hotel. Tam nima nikakršnega stika s portirjem. Namesto vratarske lože visi na steni svetleča tabla z razporedom prostih sob in s cenami. Ko si gost izbere sobo, pritisne na gumb in že mu prileti v roke ključ. Tudi stanarino plačuje avtomatu. Pred hotelom je ba- ZGRADILI BODO BABILONSKI STOLP Iraška vlada se je odločila, da bo rekonstruirala legendarni babilonski stolp, o (katerem ne govori le biblija, marveč so o njem pisali tudi Herodot in drugi antični zgodovinarji. Izročilo govori, da je stal ba-Dilonski stolp blizu mesta Hin-leha, 113 km južno od Bagdada. Z deli bodo začeli te dni. Iraška vlada sodi, da ima dovolj dokumentov, da zgradijo povsem identični stolp, ki se tudi po svoji notranji opremi ne bo kdo ve kako razlikoval od svojega davnega prednika. S tem stolpom nameravajo v deželi obuditi turizem. V stolpu bodo vsako leto prirejali razne festivale. LESTENEC POVZROČIL NESREČO IN ODKRITJE Na Poljskem je policija odkrila dobro organiziran »Callgirl-krožek« med orgi-jo v enem najboljših hotelov ob morski obali, ko se je eno izmed deklet ponesrečilo pri telovadbi na lestencu. Eden izmed varšavskih časopisov poroča, da so voditeliico tega krožka obsodili na deset mesecev zapora in na denarno kazen. V enem izmed obmorskih krajev, ki ga pa časopis ne navaja, ie inozemskim turistom in mornarjem posredovala mlada in čedna dekleta. Pod mogočnimi skalnatimi stenami očaka Krna so te dni v novem zadružnem hlevu v dolini Soče pri Kobaridu privezali prvo živino kot osnovo za veliko čredo krav, ki se vsako leto na zimo vrača s planinskih pašnikov na Mata-jurju. Zdaj se živina še pase po dolinskih travnikih, kjer so prej že trikrat pokosili travo. Ob že dokončanem hlevu so postavljeni temelji še za en podoben objekt enake velikosti, ki bo prav tako že pokrit do zime. Prihodnje leto bodo pridni zadružniki napolnili oba hleva z 200 glavami lepih cik SLIKE IN SEKIRE Ljubitelji modernega slikarstva nestrpno pričakujejo razstavo nadrealističnega slikarja Maxa Ernsta, ki bo te dni v Londonu. V galeriji Tate namerava razstaviti 200 slik. Vsi se sprašujejo, če bo stari Max spet ponuclU obiskovalcem sekire, da bi uničili slike, ki jim ne ugajajo. Ob neki razstavi )e obiskovalcem namreč delil sekire, da bi z injimi Izražali svoje mišljenje o posameznih slikah. m i ' ~ H zen za kopanje s posebno podvodno razsvetljavo, na strehi hotela pa je veliko drsališče, kjer je v vsakem letnem času dovolj ledu in kjer je vedno tudi vse polno gostov. Paolo Gallo iz Ispice v Italiji je pred sedmimi leti insceniral lastno smrt in podtaknil umor »vojemu lastnemu bratu, ki je bil zato obsojen na dosmrtno ječo. Pred dnevi pa je policija čisto po naključju našla starega Pavla živega in zdravega. Slika ga kaže z ženo in hčerko, ki sta vseh sedem let nosili črnino za njim in preklinjali namišljenega morilca. Zdaj bo proces obnovljen In nesrečni brat bo izpuščen na svobodo, medtem ko Pavlu grozi ostra kazen zaradi zavajanja oblasti Minuli ponedeljek si je italijanska nogometna reprezentanca v Tel Avlvu priborila potni Ust na svetovno prvenstvo v Cileju z zmago nad izraelsko nogometno reprezentanco (4:2). Na sliki je bravura enega najboljših Italijanskih igralcev, sicer člana kluba Roma Francisca Lojacona. Čeprav je znan po svojih slabostih do nežnega spola, mu prekrokanih noči nihče ne očita, ker je doslej še nenadomestljiv Pretekli teden je Zavod za spomeniško varstvo LRS na predlog uprave Postojnske jame sklical posvetovanje o dvotirnl železnici v jami. Posebna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki Postojnske jame, Zavoda za spomeniško varstvo, Gcološ'kega inštituta SAZU, Notranjskega muzeja in Jamskega društva »Luka Ceč«, Društva za raziskovanje jam in nekateri drugi, je pregledala teren ter pristala na dvotirno krožno progo, ki bo imola ponekod predore, da ne bi bili prizadeti nekateri slikoviti stebri. Enotirna železnica, lcl je zdaj v jami, je v marsičem sicer zadnje čase izboljšana, vendar pa ima premajhno kapaciteto. Železnico so začeli graditi leta 1872, obratovati pa je začela 1873. Takrat Je obiskalo Jamo 5.857 turistov, medtem ko jih Je zdaj že skoraj 300 tisoč. — Na sliki: komisija pri delu v Jami II I-HI — Molči! Kolikokrat ti bom še rekel, da no govori s polnimi usti! VOHUNSKI ROMAN IZ II. SVETOVNE VOJNE XV. V štirih urah lahko prehodi človek približno deset kilometrov. Tolikšno pot je Dementjov prav gotovo napravil po svoji sobi. Z rokami na hrbtu in z napetim obrazom je hodil iz kota v kot, si zadajal najtežja in najbolj zapletena vprašanja in nanja odgovarjal. Včasih, ko se mu je zdelo vprašanje posebno težko in če nanj ni mogel takoj odgovoriti, je napeto mislil in našel rešitev. Za liip se je ustavil in na obrazu se mu je pojavil kratkotrajni nasmešek, nato pa je spet nadaljeval svojo pot iz kota v kot. Ob pol štirih je šel z doma. Tri minute pred četrto je bil pred vrati sobe št. 9, vendar je sklenil, da bo vstopil v sobo točno ob štirih. Mimo njega je šel eden od gestapovcev. Za vrati, skozi katera je šel, je Dementjov jasno slišal, kako je gestapoveo začudeno rekel: »On je prišel!« Dementjovu se je zdelo, kot da bi ga ošvrknil hladen piš. Vrata so se odprla. »Prosim, naj vstopi kapetan Ruekert.« Dementjov je vstopil v sobo in pogledal na uro. »Rekli ste mi, naj pridem ob 16. uri, zdaj pa manjka še ena minuta do 16. ure...« je rekel Dementjov dlakocepsko in opazil, da sedi v sobi razen že znanih dveh gestapovcev še tretji. Raziskujoče so uprli vanj svoje oči. Tretji, ki je sedel v naslanjaču poleg pisalne mize, je Dementjovu molče pokazal na stol zraven zida. Bilo je razumljivo: tretji je bil njihov starešina. Dementjov je sedel. Gestapovoi niso odvrnili svojih oči z njega. Tretji gestapovec ga je nehal gledati in si z najbolj brezbrižnim izrazom na obrazu nataknil zlato obrobljena, očala in si jel ogledovati nohte na svojih rokah. Dementjov je čutil, da je najbolj nevaren tale fle-gmatični, bledolični gestapovec. ^^ Eden izmed gestapovcev je naposled spregovoril: »Gospod Ruekert, vaš dokument vzbuja suirmičenje. Kdo vam ga je dal?« »Načelnik oddelka za organizacijo civilnega zaledja Herman Molch,« je odgovoril Dementjov kot iz topa. »Kakšne zveze pa je mogel imeti Molch s sanitarnimi vprašanji?« »Ne vem.« Bledi je še vedno ogledoval svoje nohte in ga leno vprašal: »Kako lahko to objasnite?« »Lepo vas prosim, gospodje oficirji,« se je nasmehnil Dementjov, »tega vam res ne morem pojasniti. Jaz seirt oficir, ki je prvikrat prišel v velik štab in rad priznam, da mi struktura tega oddelka ni bila nikdar jasna.« Bledi je snel očala in uprl svoj ostri in stekleni pogled v Dementjova. »Kdaj ste prišli v N?« Dementjov je povedal dan in nadaljeval: »Prišel sem ponoči in se javil na poveljstvu štaba. Od tam so me napotili v hotel .Bristol'.« »Trenutek,« ga je prekinil bledi. »Na katerem delu fronte se vam je uspelo pretolči do svojih?« »Frontno linijo sem prešel na odseku divizije .Hamburg'. Istega dne sem bil gost namestnika načelnika štaba divizije, majorja Borcha.« »Imenitno...« Bledi je vstal, se nagnil k telefonu in poklical neko številko. »Govori Krammerhof. Potrebna mi je informacija o sestavu divizije .Hamburg'. Predvsem priimek namestnika divizijskega načelnika ... Čakam!« V sobi so vsi molčali. Dementjov je bil miren. Dobro je vedel, kaj v tem trenutku posluša Krammerhof po telefonu. Ce bodo raziskovali le to, potem so gestapovci tepci. S takšnimi informacijami mora razpolagati vsak dober obveščevalec. »Da, poslušam... tako. Hvala.« Krammerhof je odložil slušalko in se vrnil v svoj! naslonjač. Gestapovec, ki je sedel za mizo, je rekel: »Končali ste pri tem, da so vas odpremili v hotel ,Bristol'. Nadaljujte.« »V sobi številka 305 sem stanoval skupaj z majorjem Zandlom. Tam sva se tudi spoznala. Ko je zvedel za moi težki položaj, mi je pomagal, da sem dobil namestitev v štabu. On je delal v Molchovem oddelku. Sprva sem želel, da me vrnejo na fronto. Žal mi to ni uspelo. Le prijaznemu majorju se moram zahvaliti, da sem se lahko zaposlil. V Molchovem oddelku sem delal pri evakuaciji muzeja in knjižnice, skupaj z opolnomočenim gestapovcerrc Brandtom.« »Z Brandtom?« se je začudil Krammerhof in pogledal gestapovce. »Zanimivo. Kdaj ste zadnjikrat videli Brandta?« »Tistega dne, ko so evakuirali dragocenosti iz knjižnice. Tedaj je od mene prejel pošiljko in jo odpremil v pristanišče. Odtlej ga nisem več videl.« »S tem je bilo torej vaše delo pri Molchu končano?«: je vprašal Krammerhof, ne da bi odvrnil svojega pogleda. »Točno. Proti večeru me je poklical M51ch v svoj oddelek in mi izročil tale dokument, ki vam vzbuja takšen sum. Dejal mi je, da mi bo zjutraj pojasnil moje dolžnosti. Ko sem zjutraj prišel v štab, ni bilo tam ne Molcha ne njegovega oddelka. Kasneje sem izvedel, da je odšel s prvim transportom. Ne vem, zakaj je pred menoj skrival svoj odhod. Naj bo kakor hoče, postavil me je vi sila neumen položaj. Položaj je bil tolikanj bolj neroden,* ker sem svojo nalogo izpolnjeval tako vestno, kakor sem najbolje vedel in znal.« »Ste v času preboja divizije padli v ruske roke?« je Krammerhof naglo vprašal. »Ce bi se to zgodilo, bi sedaj ne bil tukaj.« »Odgovorite mi, prosim vas, brez ,če bi'. Ste bili v ujetništvu ali ne?« »Niti za trenutek. Moj bataljon je prišel v močvirje. Tam nas je napadlo letalstvo. S preostalimi vojaki sem se izvlekel do svojih. Ostali smo le trije.«