311
Naravoznanske stvari.
Krogotek ali kolobar različnih snov v naravi.
Spisal Aleksander Toman.
Rastlinski in živalski organizmi v živenji svojem v nasprotji stojijo tvorinam, katerim nikako življenje ni lastno.
Razločujejo se rastlinski in živalski organizmi od mrtvih ali neorganskih tvorin že po vnanjem izgledu. Kos mesa, kruha ali zrno žita ima jako različno vnanjo podobo od kamenja, stekla ali kake druge tvorine.
Vsled te različnosti se je tudi pri kemijskem raz-krojevanji rastlinskih in živalskih organizmov pokazalo, da so one sicer iz znanih neorganskih snov (Stoff), namreč iz vode po večem delu in pa iz rudninskih soli, sostavljene, da pa se tej spojini še neka druga, nikjer drugej v naravi se nahajajoča, tako imenovana orga-n.ična snov, pridržuje. Skušnje so učile, da ta or-ganična sn6v je vzrok življenju v rastlinskih in živalskih organizmih. Prav ta organska snov tudi dela to, da so organske stvari v svojih najmanjših delih različne od neorganskih.
Velik napredek storilo je znan3tvo s tem, da se je kemikom posrečilo, tudi tako zvane organske snovi v kemične njih prvine razkrojiti. Kemične prvine pa so one, katerih ne moremo niti v različne snovi razkrojiti, niti jih iz različnih snovi zložiti. Voda, katero so dolgo imeli kot nerazkrojlivo prvino, obstoji iz kisle ca (O) in vodenca (H)] ona je torej iz dveh plinoviti snov sostavljena. Vodenec je najloži vseh snovi in gori s slabo brlečim plamenom. Kislec je veliko teži od vodenca; sam po sebi ne gori, vendar pa gorenje jako pospešuje. Niti vodenec niti kislec so ne dd dalje razkrojiti. Ako pa združimo oba, naredi se voda. Voda je toraj sostavljena iz dveh kemičnih prvin.
Ravno tako je ogljenčeva kislina, katero pozna vsak, kot nasledek vrenja sladoravnatih tekočin, sestavljen iz ogljenca in kisleca, katera sta kemični prvini.
Naj še amonijak na primer navedem. To je tisti zoperni, v straniščih (sekretih) se razvijajoči plin, katerega nazočnost neki bodeči čut v nosu in v očeh pro-vzročuje. Ta plin je sestavljen iz 1 dela dušeča (Stickstoff) in 3 delov vodenca. Ti štirje deli dveh raznih kemičnih prvin  se   združijo   v 1  del amonijaka.
Iznajdba, katera je kemikom povod dala, tudi or-ganične snovi v kemične prvine razdeliti in katera znači velik napredek v vednosti tega, kaj je življenje, se imenuje kemični razkroj prvin organskih spojin. Slavni Lieb ig je stvarnik te imenitne iznajdbe. On je dokazal, da vse te različne, tako zvane organske spojine  iz  čuda  malo   kemijskih   prvin
obstoje in sicer prav iz tistih, katere se tudi v neorganskih snovih nahajajo. Od 64 znanih kemičnih prvin so osobito štiri, katere današnja kemija imenuje prve in povsod kot sostavce naše zemlje in njenega ozračja (atmosfäre). Ti so: ogljenec (C), vodenec (H), kislec (O) in dušeč (N).
Čudno — ali istinito je — da so vedno le te 4 prvine, katere v raznem številu in v raznih razmerah spojene in sostavljene, služijo kot podlaga tako zvanih organsko kemičnih spojin, katere, sklenjene ali samo zmešane z nekimi neorganskimi tvorinami, vse rastlinske, živalske in Človeške organizme sostavljajo. Organske spojine obstoje iz 2, 3, 4 ali več kemijskih prvin, katere so združene v e o o celoto.
Vse organske spojine imajo več ali manj ogljenca (C) v sebi. On se nahaja v vseh organskih prikaznih. Med organskimi spojinami, katere iz več kot 2 kemičnih prvin obstojć, je velik oddelek spojin, katere so samo iz ogljenca, vodenca in kisleca sostavljene. Dalje se nahaja zopet oddelek, v katerem se ogljencu, vo-dencu in kisiecu vedno še dušeč pridruži. Prve spojine imenujemo brez duš e Čnas te (stickstofflose), druge pa dušečnaste (stickstoffhaltige) organske spojine. V prvem oddelku se nahaja pododdelek organskih spojin, katere imajo vedno na 1 del kisleca po 2 dela vodenca v sebi. Torej v isti razmeri , v kateri se nahajata v vodi. Imenujemo pa te spojine ogljenovodence (Kohlenhydrate). Razume se , da se tudi v teh vedno nahaja ogljenec. Dalje naj se tukaj imenujejo tudi to Išče (Fette) in olja, katera tudi samo iz ogijenca, vodenca in kisleca obstoje; al ona imajo v primeri veliko več vodenca   in   ogljenca   v sebi kakor pa  kisleca.
Kar se druzega glavnega oddelka organskih spojin, namreč dušečnatih, tiče, so one iz ogljenca, kisleca in dušeča sostavljene. Veliko izmed njih in to so ravno najvažnejši imajo pa še malo žvepla (S), fosfora (Ph) ali pa železa, (Fe) v sebi. Sem spadajo one čudne organske spojine, katere protejinine ali beljakovine (Protein oder Eiweisskörper) imenujemo. One obstoje iz ogljenca (52—54%), vodenca (7%), kisleca (21—26%), dušeča (13-16%) in žvepla (1-16%). Iz teh protejenin ali beljakovin se snujejo ona organska dela, iz katerih izvirajo največe in najčudovitnejše prikazni življenja.
Različnost organskih in neorganskih spojin ne obstoji torej v različnosti kemijskih prvin , iz katerih se snujejo — te so zmirom enake, naj se nahajajo v rudninskih tvorinah ali naj plavajo v vodi in zraku, ali pa naj v svoji sostavi delajo rastlinska , živalska ali človeška telesa. Razločujejo se le v tem, da kemijske prvine, iz katerih so sestavljene, niso v njih vedno v istem številu združene in po istem načinu v njih notranjem* dotiku vredjene.                                              (Dal. prih.)
319
Naravoznanske stvari.
Krogotek ali kolobar različnih snov v naravi.
Spisal Aleksander Toman. (Dalje.)
Organske spojine se torej v prvem oziru od neorganskih v tem razločujejo, da so iz več kemičnih prvin sostavljene. Se drugi razloček je ta , da so vse organske spojine brez izjeme zgorljive; nasproti tej lastnosti so pa skoro vse neorganske spojine nezgorljive, to je, one se nerade okisajo ali oksidirajo.
Oki sati se pravi s kiselcem se spajati.    Ce se to spajanje pri   ugodnih okolnostih godi s silo,   se razvija mnogo toplote   in naposled svetloba.    Tej prikazni pra vimo gorenje.
Risanje ali gorenje ima več stopinj. Popolno je takrat, ko ni mogoče, da bi stvar še več kisleca v-se vzela. Večina neorganskih spojin so že „nasitene" kis-linine spojine.
Organske spojine pa nimajo nič kisleca v sebi, ali pa le tako malo, da se v vseh okolnostih še z več kislecem spojiti morejo. Nasledek tega spojenja s kislecem je to, da organske spojine razpadejo v neorganske. Ako ra8tlinsk ali živalsk organizem zgori, izpuhti večina njegovih obstojnih delov v zrak. Le malo neorganskih spojin ostane na onem kraji, kjer se je gorenje vršilo. Ta ostanek imenujemo pepel.
To si moremo tako razjasniti. Vsaka organska sestava ima v sebi več vode kakor pa druzih spojin. Voda pri razvijanju toplote kot par (puh) v zrak izpuhti. Spojine pa, katere so sestavljene iz ogljeuca, vo-denca, kiselca in dušca pa se v plinove (gazne) prikazni spremenijo. Ogljenec 3e pri gorenji z kislecem zveze v ogleni kislec (C02), katerega le malo pri ogle-nokislih soleh v pepelu ostane. Vodenec se s kiselcem povodenf; ako se pa z dušcem združi, se kot amonijak (NH6) vzrači (izpuhti v zrak). Samo v beljakovinah nahajajoča se žveplo in fosfor spremenita v žvepleno kislino (P03) in fosforovo kislino (PO^). Oboje te kislini ostanete v pepelu. Neorganske in rudninske spojine, katere se pri vzdalanji rastlinskih in živalskih prikazni tudi uporabljajo, pa vse ostanejo v  pepelu.
Razen oglene kisline, žveplene kisline in fosforove kisline, katere so deloma organskega izvira, se v pepelu še klor (CZ), flu vor (Fl), in kremenec (Si) nahajajo. Te tri pakovine se z osnovnim (basischen) tvarem spo-jajo in postanejo soli. Osnovne snove v pepelu pa so: Južnine (alkalije): kalijum (K) in natrijum (Na) in ai-kalijske prsti: apno (Ca) in grenka sol (Mg). Izmed težkih kovin se nahaja samo železo v pepelu. Poslednji ostanki pri gorenji rastlinskih in živalskih delov 80 toraj : rudninske soli, voda.
Pri gorenji rastlinskih in živalskih delov se toraj narede: rudninske soli, voda, ogljena kislina in amonijak — vse te snove so neorganičnega značaja.
Ravno te snove pa tudi razvijajo pri gnjijenju organskih stvari. Na ta način smo dobili neorganske spojine, v katere organizmi pri gorenji in gnjijenji razpadajo. Dobili smo pa tudi najvažnejše kemične prvine, iz katerih vse rastlinske in živalske prikazni obstoje. Vseh je samo okoli 14: ogienec (C), vodenec (H),   kislec (O),   dušeč  (N),   žveplo (S),  fosfor (PA),
i
klor (Cl)y fluvor (Fl)} kremenec (Si), kalijum (K), natrijum (Na), kalcijum (Ca), magnezijum (Mg) in železo (Fe).
V  prvi vrati so torej ogienec, vodenec, kislenec, dušeč, dalje žveplo, fosfor in včasih tudi železo; oni v raznovrstnih razmerah in v vedno se spreminjajočem načinu njih notranje dotike brez številne organske spojine snujejo. Ako se organske spojine kemično združijo ali samo zmešajo z neorganskimi snovami, prikažejo se one spojine, katere imajo podobo rastlinskega ali živalskega telesa in so podlaga ali vzrok življenskih prikazni.
Pogledimo zdaj, kje in kako se naštete kemične prvine, katere so snovateljice vseh organizem v rudninah  nahajajo.
V   rudninah so namreč snove, iz katerih se delajo organske spojine, nakopičene (shranjene):
1.    Prosti kislec in prosti dušeč vkup zmešana snujeta zrak. To se pa le takrat zgodi, če se 21 prostornih delov   kiselca  zmeša  z 79  prostornimi deli dušeča.
2.    Ogljenec in kislec spojena delata ogljeno kislino (C02). Ta je v plinovi podobi združena z zrakom ali vodo, ali pa zveze z ogleno-kislim solem, katere se nahajajo raztopljene v vodi ali pa so trdi deli zemlje.
3.     Voda je spojina vodenca s kiselcem in je povsod v trdi, tekoči ali pa parni podobi (liki) najti.
4.    Amonijak je spojina vodenca z dusecom in se znajde v površni prsti njiv (Acker-Dammerde) in v zraku.
5.    Žveplo in fosfor sta v žveplenokislih in fos-forokislih soleh nazoča. Te soli so raztopljene v vodeh in trde v prsteh (zemljah). Prav taka je z drugimi rudninami, katere so iz imenovanih 14 kemičnih prvin sestavljene.
Ako te petere točke premislimo in ne pozabimo, kaj se je reklo obravnovaje gorenje in gojijenje rastlinskih in živalskih organizem, se vidi: neorganski del naše zemlje v podobi vode, ogljene kisline, amonijaka in nekaterik soli ima v seb-vse kemične prvine, katere živeča organska bitja sostavljajo. Prosti nevezani kislec v zraku pa ima moč pri gorenji in gnjijenji rastlinskih in živali skih teles, te v priproste rudninske oblike (namreč v vodo, C0,2, NH3 in razne soli) razkrojiti in tako v neorganske spojine spremeniti.                        (Dal. prih.)
326
Naravoznanske stvari.
Krogotek ali kolobar različnih snov v naravi.
Spisal Aleksander T o man.
(Dalje in konec.)
Rastlina srka [s koreninicami in perjem neprenehoma snove iz zemlje, vode in zraka. Ta trojica daje rastlinam vse prvine,  ki so za njih ustanovljenje!
zdržanje in razvijanje potrebne, in sicer v podobi vode, egljene kisline, amonijaka in rudninskih soli.
V zelenih delih rastlin se s pomočjo solnčnih žarkov navzeta ogljena kislina reducira; to se pravi: kislec se od ogljenca s silo odkroji in se kot plin v zračje spusti. Ogljenec se pa s prvinami, katere so-stavJjajo vodo in amonijak , sprime in tako v rastlini ostane. S tem notranjim kemičnim delovanjem snuje rastlina vsak sebi potrebni del. Rastlina vedno puhti iz sebe kisiec in sostavlja na ta način one organske spojine, katere se od neorganskih v tem razločujejo, da so zgorljive in da je njih notranja sestava bolj komplicirana.
Ogljenokislinne in vodne kemične prvine se združijo v organske snove, katere samo iz ogljenca, vodenca in kisleca obstoje. Te organske snove so ogljenovodenci, in so: moševina, škrob, guma, sladkor, olje, tolšča.
Ako k ogljencu, vodencu in kiselcu še pristopi amonijak (NH3)7 potem se od tega plušec odkroji in se s prej imenovanimi kemičnimi prvinami združi. Tako nastanejo iz 4 kemičnih prvin sestavljene dušečnaste organske spojine. Konečno se še žveplo in fosfor, katera se nahajata v žvepienokislenih in fosforokislenih soleh, od kiselca odkrojita in če se ta dva z dušičnasto-organskimi spojinami združita, nastanejo najbolj komplicirane organske spojine, namreč: beljakovnate stvari.
Te spremenjave, katere nikakor še niso popolnoma razjasnene, se imenujejo organska sinteza ali progresivna prememba snov.
Rastline imajo toraj lastnost in nalogo, priproste (einfache) neorganske snove v organske pre-ob raze vati. To pa se vedno z odstrano kiselca godi
Žival pa ima ves drugačen posel in nalogo. Ona potrebuje, da živi in da se njeno telo razvija, že narejenih organskih snov zarad tega, ker iz priprostih neorganskih spojin ne more snov organskega značaja in organske sestave snovati. To lastnost pa imajo med vsemi organskimi stvarmi edino le zeleni deli rastline, katere obsevajo solnČni zar ki.
Živali toraj ne morejo za rast in razvoj svojih trupel nikjer drugod potrebnih snov dobiti, kakor v onih organskih snovih, katere so rastline iz neorganskih snov prestrojile in v sebi nakopičile. So pa tudi živali, katere se žive samo od drugih živali. Te posredno dobivajo rastlinski živež, ker živali, ki so tem ropari-cam za jed, se hranijo iz rastlinskih snov.
S kratka: živali sebi neobhodno potrebno organske snove v obliki ogleno-vodencev, tolšče in beljakovine posredno ali pa neposredno,   toraj   zmirom  iz rastlin dobivajo.
Tudi neorganske snovi, katere žival za vzdržanje sjojega življenja potrebuje, dobiva ona že v rastlinah. Će so pa take, da se v rastlinah ne nahajajo, jih pa neposredno iz neorganske tvarine dobiva. Med temi pred vsemi je prosti, nevezani kislec v zraku. Ta prvina je najvažnejši in neobhodno potrebni pogoj življenja,   ki  ga žival s pomočjo sopenja iz zraka jemlje.
Kislec se vrine v kri in sokove živali in se po celem životu razdeli. Tako tudi pride v dotiko z vsem živežem, katerega ona v-se jemlje. Nasledek tega je, da se v živali vse organske snovi okisajo in se na zadnje ali v priprostejše ali pa še bolj sestavljene spojine spreminjajo in na ta način v že omenjene neorganske stvari razpadejo, katere se vedno iz živalskega života odstranjujejo.
Kakor hitro gorenje ali pa počasno gnjijenje, tako tudi vršenje živenja ravno tiste  dobave neorgan-
skega značaja prouzročuje,  namreč:   vodo, ogljeno kislino, amonijak in rudninske soli.
Žival izdaja neprenehoma v živenji rudninske soli, ogljeno kislino, vodo in dušečnate razpadne dobave ; spozna se iz tega, da žival je kemično orodje, katero v nasprotji rastlinam kislec uporablja in organske snovi razkrojeva prav v tiste neorganske spojine, katere so pri razvoji in rasti rastlin služile.
Videli smo že, da namen rastlin in njih imenitnost v gospodarstvu narave obstoji v tem, da one neorganske tvorine spreminjajo — zdaj pa tudi vidimo, da je živalstvo, katero s sprejemanjem in sreba n j e m kiselca organske snovi razdera in vničuje, a iz njih zopet tiste neorganske snovi vstvarja, katere rastlina za organsko sintezo, za progresivno premembo snov potrebuje.
Razmerje živalstva do zemeljskega ozračja je toraj drugačno, kakor pa ono rastlinstva.
Rastlinstvo vedno iz ozračja ogljenokislino srka in jo potem razdeluje: ogljenec obdrži za-se, daje mu pa nevezani kislec.
Pod vplivom rastlinstva, obsejanega od solnca, skuša zrak ogleno kislino zgubiti in se s kiselcem navdati.
Žival pa se navzema kiselca, nahajajočega se v zraku, požge ž njim organska dela svojega trupla in živeža in izsope zato ravno toliko ogljene kisline. Vršenje živinskega delovanja bogati ozračje z ogljeno kislino in zmanjšuje v njem kislec. Al vkljub temu so natančni, kemični razkroji pokazali, da je sostava ozračja v vseh višavah skoro enaka. Razvoj in razdelitev organizmov v sedanjem veku je toraj tak, da se okisno delovanje živalstva in raz ki sn o delovanje rastlinstva nekako enakomerno vrši.
Nedvomljivo pa ni bila sostava ozračja od vseh dob taka. V prejšnjih dobah razvijanja naše zemlje je bilo v zraku veliko več ogljene kisline. Prejšnje prevladno in velikansko rastlinstvo jo je zmanjšalo. Pri tej priliki se je ogljenec, kateri je kot ogljenokiselni plin v velikanski množini v ozračji plaval, razkisan in vtrjen vle-gel v globočino zemlje. Zdaj se tam kot premog zel6 razširjen nahaja.
V prvih dobah razvijanja naše zemlje so se namreč velikanske ekucije godile. Pri teh so se takratni gozdi pogrezov i. odpluvali in zasipali. Pod zemljo so se pod vplivom ai^krote in toplote v premog spremenili.
Kemično delovanje predpotopnih gozdov je ogljenec v tako veliki množini nakopičil. Zdaj je pa ta ogljenec eden najvažnejših pospeševalcev človeškega napredka.
Primerljajoče preiskovanje razmere, v kateri se rastlina in žival nasproti snovni tvorini zemlje znajdeta, uči, da je kemično delovanje v obeh delih (namreč rastlinskem in živalskem) organskega ali živečega sveta, različno.
Rastlina si prvine prisvoja iz rudninstva in jih prestroja v dele svojega organskega trupla. Te organske snovi in toraj tudi v njih nahajajoče se prvine postanejo poznej deli živalskega telesa. Deli in prvine živali pa postanejo zopet rudninskega značaja.
Tako se vse to godi v neprenehanem kolobarenji ali krogoteku na svetu.
327