Katoli&k cerkven list.
Danica iihaja vsak petek na celi poli, in velj/t po posti za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za «". t. rt 1. t a 1 gld. lo kr.. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta *»0 kr., ak< zad.n« na t;, dat. praznik, izid*-
Danica dan poprej.
Tečaj XXIII.
V Ljubljani 1. mal. serpana 1870.
I,i»t 2G.
Deviški stan.
Deviški stan, naj lepši stan. Kako se lesketaš! Od vseh ljudi si spoštovan In blagor v sebi imaš.
Najlepši biser si zemlje In srečen je zares, Ki tebi posveti serce, — Zaklad ima nebes.
•Se lepše kakor zarija, Ki v jutru rumeni, Človeka kinčaš vsakega, Ki tebi se dari.
Deviški stan, nebeški dar, Ti kras vsega krasii, Svitleji si ko solnčni žar Človeku vsakemu.
Prelepe kakor zvezde so, Ki v noči se blišči, Pred tabo vse se skrijejo , Pred tabo oblede.
Deviški stan, o stan ti svet, Ti rajska lilija , Pred tabo nič je rožni cvt, Ki kralj je cvetija.
Slavi nebo in zemlja te , Največo imaš čast, Veselje pravo v tebi je, Presveta ti si last.
Deviški varuj človek stan, Ohrani ga zvesto ; Na svetu že boš blagrovaa In dobil za-nj nebo. Br. A. V.
Težki križ.
Gorje človeku, kteri se vda nezadovoljnosti in ne-vošljivosti; naloži si velik, težak križ, kterega pa ne nosi proti nebesom, ampak proti peklu. Varuj se zavida, ki je prav strup serca, in hud tem v peti, ki ti pravo veselje kali, in življenje greni. Kako resnično je to, ti sledeča zgodba očitno spričuje.
Robert Hope in Samvel Hullins sta čez dvanajst let prebivala kot gostača in soseda pod streho gospod Tajlor a, in mu plačevala hišno obrest. Skoraj gotovo bi bila ta dva soseda v lepi spravi mirno med seboj živela, si prijazna in dobra ostala, ako ne bi bil imel pokojnine Samvel, ki je pod admiralom Nelzonom služil, in v vojski pri Trafalgar-i eno nogo zgubil. Ta Samvelov ,»penzijon" je Roberta noč in dan bodel in nezadovoljnega delal. Godernjal je čez Božjo previdnost, da ni mogel svojih nog za tako ceno prodati, kakor Samvel.
Posebno o letnih obrokih, ko je hišno obrest plačeval, se jc togotil in Samvela zavidal, rekoč: „Hullins lahko plačuje, ker ima pokojnino; ali jaz siromak moram na vsak vinar gledati, in še na posodo jemati, da sem zmožen hišnega gospodarja plačati!
Naj prej je Robert vse to le v sercu kuhal, in na-tihoma za se premišljeval, ter je svojo nezadovoljnost in nevošljivost še ljudem prikrival in za-se ohranil. Ker pa ni notranjih strast premagoval, temuč rasti pušal, se je kmalo njegov zavid očitno pokazal in postala je očitna njegova nezadovoljnost, ktero je v besedi in djanji razodeval. Prigodi se, da neki pot hišne obresti ne more o pravem obroku (brištu) odriniti; tedaj gre žalosten in pobit k svojemu gospodarju Tajlor-u izgovarjat se ali odloga prosit, da naj poterpi. Kar sreča na tem potu soseda Samvela, kteri je zvesto in natanko plačeval o
obrokih. Že sam pogled Samvelov zb^de in rani Roberta., kakor da bi ga bil strupeni modras pičil. Komaj z glavo prikimaje mu odzdravlja na pozdrav in mu kaže roga^ obraz, gerši kot se je nekdaj pust v pratiki inalal.
llope, pridši do svojega hišnega gospodarja, sliši od njega očitanje, da je tako nemaren v odpravljanji hišne obresti. Lepi zgled njegovega soseda Samvela mu pred oči postavi, kteri tako natanko obroke spolnuje in vse do zadnjega vinarja plačuje. To pa, se ve, je Robertu kakor bakla v slamnato streho.
Kaj pa da, renči in mermra Hope, so ljudje, ki v bogastvu plavajo in sede na srebernih in zlatih zakladih kakor koklja na pišetih ! In Hullins, se ve, iina vso srečo, in ni čuda, če o pravem času plačuje, ima kdo tako pokojnino, kakor Samvel! Res, odgovori gospod Tajlor, Hullins ima penzijon, pa ima tudi velik, težek križ l leseno nogo; ako bi se na Vas ta križ zavalil, gotovo bi hudo čez-nj renčali in godernjali. Kratko in malo ne' odgovori togotni Hope.
Veliko več bi se posebno srečnega štel, ako bi bil pred 20 leti eno nogo zgubil; to bi bil za me dan veli-cega dobička! Se več; vse svoje ude bi hotel prodati za tako ceno, kakor Samvel. Kaj V predragi gospod Tajlor, vi imenujete leseno nogo Samvelovo „velik, težek križ?" Jtz menim, njegov penzijon mu ga dobro lajša. Naj težji križ, ki ga jaz poznam, je, noč in dan se truditi, potiti se, se z delom mučiti, da se zamore obrest plačevati.
Gospod Tajlor, mož jasnega, veselega serca, pa z bistrim darom opazovanja, je urno spoznal dušno bolezen Robertovo, in želel jo je ozdraviti, ter ga prepričati, da nezadovoljnemu, zavidnemu in nepoterpežljivemu človeku je vsak najmanjši, naj lahkejši križ celo veliko težko breme. Tedaj se z njim poda v pogovor, rekoč:
Robert, vi, kakor čutim , bi radi brez truda in dela živeli? Te dolžnosti, čez ktero tolikanj tožujete, vas zamo-rem oprostiti, namreč toliko, da vam ne bo treba za hišno obrest skerbeti. — Vi terdite, da je vašega soseda Samvela križ, lesena noga, majhen in prav lahko ga nositi, .faz vam ponudim še veliko lajsega, ako ste voljni ga na se vzeti in nositi, imate stanovanje brez plačila.
No, kakšen križ, odgovori Robert, mi bote naložili na rame?
Glejte, reče Tajlor, tale; ter vzame v roke kos bele krede in naredi na herbet po suknji Robertovi nekako za čevelj velik bel križ: dokler bote ta križ nosili, ne tir jam od vas ne vinarja za hišno stanovanje.
Hope od začetka misli, da se Tajlor z njim šali, kader se pa prepriča, da ni šala, ampak gola resnica, ves omamljen veselja radostno zavpije: Zagotovim vas, predragi moj gosp. Tajlor! zadnji denar ste od mene za hišni najem prejeli; ta križ hočem nositi do smerti.
2or>
Tako osrečei. ac poslovi Robert s svojim hišnim gospodarjem ter gre svojo pot proti domu. S potama se sani seboj pogovarja, si srečo vosi, in gosp. Tajlorovo bedarijo zasmehuje, da ga je za taki uič oprostil hišne obresti. Nikoli ni bil tako dobre volje kakor ta dan po poti?
1 >omu pridši se urno usede, odahnit se.
Žena ne zapasi berž belega križa, ki ga bo mož na suknji nosil; ko mu pa za herbet stopi, da bi uro vravnala, neutegoma, kakor bi jo kdo v rebra sunil, na ves glas zavpije: O moje žive dni! Robert kje si bil? Ti imaš na herbtu za čevelj velik križ! Gotovo si bil v kerčmi, in kak pijanec ti ga je načertal, te za šemo in norca imel; še te šale ti je treba! Vstani, in pri miru bodi, da ti ga izkertačim in zbrišem.
Proč od mene ! zavpije nevoljen Robert, in se od nje odverne, rekoč: moja obleka te ne potrebuje; pojdi k svojim nogovicam, ter jih pleti, in pusti na miru mojo suknjo, ne dotakni se je.
Tu pa ne bo tvoja obveljala! zavpije še bolj živo I lopova žena; ako bi ti morala suknjo na drobne kosce razčesati, in ne boš nosil tega zmamnja na herbtu, ter nočem in kratko nikar ne terpim, da bi mojega moža cela vas zasmehovala in za šemo imela. V tem kar zgrabi kertačo, urno zbrisat beli križ Robertu s herbta. On pa viditi, da bi se v tej reči zastonj ženi v bran stavil, hitro kakor jelen skoz vrata puhne, in duri za seboj zaluskne, da se šipe pri oknih stresejo in zasklepetajo. Žena se pa jezi ter seboj govori in tarna, kaj si je vender mož v glavo vtepel!
Tudi Robert bežeč godernja, da je žena toliko sitna in tenko napredena, ter ne pusti k hladni besedi, da bi ji lepo brez vse strasti, kakor dober mož, povedal in razodel, kolika sreča je zanj in zanjo ta križ na herbtu. Hej, hej! zažene lagoj Kerpež starec, ko Robert, memo njegove hiše zavije; za božji čas, kaj pa je ta beli križ, ki ga nosite na herbtu ? Bodi vam marinskerb za vaše oblačila, reče I lope dalje grede. —Oajte, čajte očka I lope! zakliče mala Betka, hči kupca Šteteta, — poterpite malo, da vam zbrišem tisti-le veliki križ, ki ga imate na herbtu; ga vam je pa že kak nagajivec začiri-čarilV .. Pojdi, pojdi svoje smokve in zelenjav prodajat, nadležna lenotapka, zarenči Robert, pa pusti memogre-doče ljudi pri miru! Dekelce pobito hiti k svoji materi v prcdajalnico ji potožit, kako hud in čuden da je Robert. Ta trenutek pride Ilopc do hiše mesarja Sekon-a, ki na pragu kremlja s tovaršem. Prav kakor nalaš ste prišli, predragi Robert, rečeta in ga ustavita. In ravno da pogovor začno, že stara Sekovka v svoji pisani obleki na strani zakriči: Jemine! llope, groza, kakov je vab herbet? kdo vas je tako napisal?.. Robert se proti nji nejevoljen oberne, da bi rekel, naj ga v miru pusti, kar kovač zapazi znamnje na herbtu.
O moje dni! Glejte, reče s smehom, Ilopc bi dobro služil za kazavca nove kerčine, ker bi se reklo pri „be-lein križu!" In šaljivi mesar se oglasi: Kaj velja? — jaz bi stavil, da mu jc žena to znainnje na herbet zarisala, iz samega straha, da bi gane zgubila? llope na vse to »pozna , da druzega pomočka ni , kakor v beg jo uliti. Bežeč se hudujc zdaj nad priletno dobro mamko mesarico, zdaj nad prijutloma in jih mermraje zmerja; toda križ na herbtu mu jame težji prihajati, kakor pa si je prej mislil. Pa še ni vse, kar je Roberta ta dan zopernega zadelo. Komaj premeri nektere korake, že se znajde pred šolsko hišo, iz ktere šume mladi šolarčki kakor bučelc iz panja. Mladost je norost, pravi stari pregovor. To jc llope le predobro vedil; toraj ga velik strah spreletva, kadar gleda šolsko mladino. Gotovo, tukaj pa ne bom z lepo skozi prišel, si misli. In res, le prekmali se je poterdilo, da strah ni bil prazen. —
Otroci zagledavši prekrižanega Roberta, zaženejo vriš, ga obsujejo kakor mravljinci, z malimi perstki nanj kažejo, kapice in klofeta kviško mečejo, se smejajo in urlikajo, da vse skoz kosti gre, smeha, šuma, žežnanja in kriča ni ne konca ne kraja?
Zaničljive šale, psovke in berlizganje Hope-ta silno grabijo; ves divji in bčsen se okrog ozira, in gotovo bi se bil nad šolarčki hudo znosil, ko bi ne bil ravno g. učitelj Janš prišel iz šole. Robert ves nejevoljen začne tožiti in očitati: ,,Kako vi šolsko mladino učite in gojite, da je tako malopridna in zločesta; nedolžnega človeka, ki ji nič hudega ne stori, v miru ne pusti." Janš mu krotko odgovori, da ne poterjuje samopašnosti svojih malih porednežev ; — ali „beli križ, ki ga nosite na herbtu, ne mara še bolj pametne ljudi, kot so otroci, v posmehovanje spravlja?" Kaj vas briga ta križ? zarenči llope; ni li moj herbet moja lastnina?.. Učitelj se milovaje posmehlja in prikloni, in Hope gre dalje. Toda beli križ ga že neizrečeno teži in začne misliti, da bo le treba Tajlor-u zopet najemščino plačevati, ker dalje ne bo mogel toliko smeha in zaničevanja več prenašati. Vidi in spozna, dokler bo ta križ nosil, da ne bo miru; zatoraj ves otožin in čmern suknjo sleče, in sam z lastno roko beli križ z nje izbriše. Drugi dan se na vse zgodaj z denarji poda k gosp. Tajloru go-staščino plačati.
No, no Robert! reče gosp. Tajlor, ga zagledavši, prav se mi je zdelo, da vam bo kmalo ta beli križ pri-grenjeval. Zdaj vara pa še po prijateljsko povem : Že dalj časa sem opazoval vašo dušno bolezen, neko za-vidljivost in nezadovoljnost, ktera vam težko življenje dela, in je vzrok, da se pritožujete čez svojo osodo, celo godernjate čez Boga in bližnjega. Ako sem vas s tim belim križem ozdravil, me prav veseli. Vam in vsem je dober nauk: Nikdar se ne jezimo, nikar nevošljivi ne bodimo, ako mislimo, da je bližnji srečneji od nas. Lahko se motimo, ker ne vemo, kteri križ bližnjega teži. — Vsi križi so naši slabi natori zoperni in težki, ktere pa nezadovoljnost in jeza še težavniše dela. Le poterpežljivost, vdanost in prava ljubezen do Boga in bližnjega jih polajšuje. *) (Po Kapistranu.)
Obrazec iz nore ere.
Spisan za „Besedo", ki so jo osnovali ljublj. bogoslovci v čast ss. Cirila in Metoda 19. maja 1870.
(Konec.)
Tone. Vidim, da ti ne pridem na konec; ti se ter-dovratno deržiš svoje, jest pa ne odjenjam od svoje.
Janez. Žalibog, spoznavam, da midva ne bova vkup orala. Ako bi te pri tvojih terditvah vodilo lastno prepričanje, bi še imel nekoliko upanja; ker pa nimaš druzih razlogov za-nje, razun sovraštvo do vere, cerkve in duhovstva, s kterim te je napolnilo zapeljivo novo-neversko življenje, bi pač metal bob ob steno, ako bi te hotel z dokazi dognati, kajti sovraštva ne podere gola beseda! Trobiš le v enomer in terdi.s, — ali vzrokov — zakaj ? nikakoršnih ne veš naznaniti. Žveka ostane žveka, nima glave, nima noge.
Tone (svojeglavno). In vzroki tvoji?...
*) Komur je Bog dal dar dramatične zmožnosti, lahko izdela po tej prigodhi mično nedolžno šalcigro v dober nauk iu nedoi/..*:, snnh slovenskim društvom; ker s samimi praznimi Salami m nespametnimi ali celo nečednimi burkami l»rez zdravega jelra in dobrega nauka bi se Slovencem na kazali^nem odru malo vstregalo. Igre praznih in spoti kij i vi h šal iu neumnih ali »• lo nečednih burk bi Slovence pohujševale in no jih boljšale. Vari, drama se. slovenska!	Bod' resnice učeniea.
Da ne bodeš kdaj mesenska;	In krepostim pouučnica;
Oj ne godi studnih burk!	Pa ne budi grešnih strast :
Za nje hvalil bi te Turk.	B'le bi narodu v propast. O. A.
Janez. (Oba pogledata na stran, od ktero se bliža Ribničan.) Lej, lej! ako prav vidim, Ribničan po stezi prav počasi hlača — in ravno proti nama. Kakor nalašč, bo mož saj kako neumno zinil, da se ti malo kri ohladi, ki bi ti bila skorej skipela.
(Ribniean Juri se s krošnjo ponižno približa, ves vpehan, težko dihaje, klobuk v roci derže.)
II.
Ribničan.*) Dober dan, gaspuda! Al smajm an malu lias zraven vaji sest1; truden sem, ranku bi me bil kdu stiepel in potan, ranku bi rne bil kdu v ta veliko kernico vergel; ja, pa se naj čudit, saj tudi pri-pajka, ku v kuovi apnienei al' v komparetovi ožagi v Nemški vasi. Zdaj pa še te „jenkarske4< žbele! Ne vajo, kaj se mi je zgudilu? Liantam ob puoti je an žbelnak. Kaj bi bilu — pravim sam pri siabi — če bi zdaj s palico v an panj driegnil. Driegnem, ka ti plane cel roj vme. Jest rajvež otajpam in otriesam , pa majnijo, de sera si bil kaj v štati — nič, kaj se pravi nič. Nezadnje 30 me bile taku jaku, de sem jih muogel ne korajžo poklicat1: „Ce vas je kaj, pridite vsaka posiebe, kruote zlumkave , potlej vam bom vre pokazal in vam bom." Pa si naj nobena ujpala, sevajde!
(Tone in Janez sc smejata.^)
Tone. Kako pa, da vam je taka neumnost prišla na misel, da ste šli dražit mirne živalice? Prav so vam storile.
Ribničan. I, nu! jest najsem vajdel, de me buodo priecaj zerajs!
Janez. Le potolažite se, oče! V bližnji vasi boste par rešet prav drago prodali, pa bodo čbele in njihovo pikanje kmalo pozabljene.
Ribničan (na vse usta zazeha). E — dragu ja! — Lahku se norca dajlajo, buškaruona, k* jim naj no-biene sile. Človek po cajlem svajtu okuli krevieti in strada, de se vanj vidi, pa si še naj nič ne buljem. Dostikrat se sam siabi smajem , pravim: „Lej, Jiiri, žlice nuosiš seboj okruog (pokaže na krošnjo), pa naj maš kaj zajet!" tu pa tam kuov krajcar zeslužim — ne bom djal — al' se tiiliku pozna, ku bi anga jiida v pekel vergel, saj tronki vse pobiarejo, kar ostane, se pa doma zniica, ka je trajba lantku ane hlačice (ki je kosariepo), zdaj de-klietcu kuovo rutico, pa se ta stara zbosi, je trajba pa spiet ze črovlje, človek si ga muore pa tiidi ob nedaj-iah kuov maslie privuoščit1 ze svoj trud; ka se vse rez-tiape, vajo !
Tone. Iz serca rad verjamem.
Ribničan. Mislijo, de je kupčija dandanes, ku je bila njiagadni? Kajše! Svajt bi vse rad zestonj, vajo? Ribničan bi muogel pa dajlat', ku černa živina. Po dva groša mi ponujajo ze rešiatu , k' jim povajm, da miane veljajo po 6 vprajk in bi muogel to vsak spoznat", ki le malu die vidi ku do nusa. Undan me je bila ana žienska ravnu toku vjezila, je pa tiidi bila, vajo, de bi ne bila dala Bogii palice ze vraga udarit. Djal sem ji, de je situ bolj vrajdno 5 gruošev, ku ona dva, al vajo, kiiliku mi to pasje babišče obljubi?anga samega, vajo da nu! Tedaj pa jest, tristu pipcev, nič driiz'ga, ku palec čez perste m jo toku oplazim ze ujhu, de se ji je glava tri puote okuli in okuli zevertila; ja, povajm jim, de ba-biira je časi pol škrateljna, pol vraga — in je!
Janez. Res je, prijatelj, človek človeku že več ne verjame! Žalostno znamenje, da gre svet precej zlo rakovo pot.
Ribničan. Prav so djali, gaspud! Kaj se je miani
*) Juri Ribniean v kratkih hlačah in kratki kamižoli, ima višnjev predpert (birtoh) okoli pasa ovit, turnčkasto pipieo v ustih; mehur mu gleda iz žepa, lasje mu visijo na oči; ima krošnjo, v njej raznoliko suho robo. Vede se okorno, prav kmečko, govori glasno.
ankrat pripetilu ne Oberštajarskem V Pridem k an mor muožu in odložim kruošnjo v zepeček , de bi so malu počil, kakor zdaj. Čilih obajd vali 30, vajo! Gospodar nit povabi, de naj prisiedem, - jest se spočietka branim, pravim: „le dajte le, buoste že sami, saj sem že neka tiidi'4 - pa saj vajo, koku se spodobi?
Tone. Kaj pa?
Ribničan. No potlej 3em pa vendar -el. sem s", mislil, dobru jc pa vse glih, de človek kaj med zttobe dobi in se anmalu po trajbiihu pogreje, — lačen sem pa bil, vajo, toku, de so žganci ali kaj jež«* bilu) pra\ globoko padali. Majnili smo se ravnil taku, kakor zdaj. koku de je z resnico ne svajtu in gospodar je t- /.i! čez tu, de se resnica toko zeničuje, laž pa povsod pod strajhc jamlje. Ka miani oči padejo v kruošnjo, — vajo, je pa ana mačka v nji ležala, ki je bila kermajžljava ne anu oku, gospodinja je bila berliava ne lajvcra očesu, gospodar je imel pa mrajno ne diesnem in — ja ma-tec je matec — ka se obernem proti gospodarju in pra vim (sam nevajm, koku mi je to prišlu v glavo): „Stric, vi in vaša žiana in vaša mačka najmate več ku anu oku." Takrat pa — Bug mi grajhe odpusti — ona pa biirklje in me ziačne toku neusmiljeno udrihati po herbtienci, de so kar kosti puokale, on pa zegrabi kruošnjo in jo teliebi skuz oknu ne eajsto, de so se sita in rešieta po vsi vasi okuli valila. (Tone in Janez se smejata.) Nu , sem djal, Jiiri, tu imaš ze tu, ker si resnico govoril. (Milo.) E — vajo — resnica oči kolje.
Janez. Priterdira vam oče; kar je jela pešati vera, kar so jeli nehvaležni sinovi zapuščati in zasramovati s voj o lastno mater, je zginila tudi resnica in pravica nu svetu; laž in krivica ošabno gospodarite.
Tone. Nič ne verjemite tega! Ni vse tako! Resnica v pravem pomenu sedaj še bolj moško stopa in se vedno bolj razširja.
Ribničan (pokaže na Janeza). O, ta gaspud imajo že prav, de je čedalje slabje, kar verapajša. Slišal sem že dostikrat od ane nuove viere, ki je stari neravnost nespruti in de so sami taki gaspud je, ki soboljučiani in bogati, vanjo zepisani. Kajpek? Zdaj, k" se vse toku po njih volji godi in k" imajo vsega dosti, bercajo in č'jo vse predergačit", te birse, kakor pravi pregovor : „Kedar se prašič naje, če še koritu preobernit'," — al bodo vid li ti škerjotje, kaj bo, kedar bo Bug viel ki rajt v roke vziel in bo zečel raj tati: toku bodo letajli skuz-nj kokor grašica skuzi všenično rešiato. — Jest pa od ker-sta nikoli ne odstuopim in nišče od nas kmetov; staru je bih' od nejk daj nar bulje, nuovu jc pa sama sleparija — in je. Tu pravijo vsi stari možje in se groz-nu pritožujejo čez tu, de grie zdaj vse toku ritensko puot, ,,kedar pa stari pes ziačne lajat', muore že kai napak biti," pravi pregovor.
Janez. Res je taka; vi inarsiktero prav dobro za-denete. (Ribniean vrtane in sc jame odpravljati na pot.;
Ribničan. Ja , zdaj bo pa vre trajba iti, solnce jc šlo že k božji gnadi. Toku zehvalim sc jim ze zmaj-nek, nu! Ze viero pa le pri tem ostanimo, kar cierkev uči; drugo je vse podreŠietina.
Janez, in Tone. Srečno pot!
(Ribničan se vsekne in se pri t«j pri« i nekaj domi-di.)
Ribničan. Tete šembrajte, skoraj bi bil „dotr.. raenta" pozabil, — in bi bil. Tam ne cajsti sem niašel gredoč anolajpo pisano ruto , morde so jo oni zgubli r
Janez, in Tone (»e pošlatataj: Midva ne.
Ribničan. Nu, je pa še bulje; muore biti pa koga driiz'ga, seboj je najsem tel vzet", se vaj de, ker naj moja; če bi jo pa ob puoti kam obajsil, sem si mislil, jo pa lahku tiidi tak' vziame, čigar naj. Zetu sem jo pa skril v an štor an streljaj od cajste, kdor jo je zgubil, jo bo že niašel; naj rajs?
Tone in Janez (smejaje\ Tako je.
Ribničan. Tok bom djal še ankrat: „Zdravi naj ostanejo, nu!"
Tone in Janez. Lahko noč, oče! (Rihniean odide in se skrije v daljavi pevaje pesem o „eernem ko*u"):	,,Preleipo mi poje čemi kos
Tam v zelenem biikovji."
III.
Janez. Si čul Hibničana, Tone; semtertje malo za-vozi, pa ima vendar lep kos pameti, marsikako dobro misel!
Tone (gerdo gledaje in zamišljen). Zdravo pamet V Kes da, imel bi jo slovenski kmet, ako bi mu je vi ne tamnili. — Dobre misli V Vi mu jih kalite!
Janez. (Sam za se.) Spet sva na starem.
Tone. Pač milovati moram lahkovernost našega ljudstva, da se da tako brez premislika za nos voditi vsakemu golobrademu kaplančku (serdito) in upati ni milejše prihodnjosti, dokler velemožna omika tudi njega ne prerodi, tudi nanj ne razlije svojega blagodejnega vpliva. Da se pa to skorej zgodi, je treba delati z vsemi močmi. Da! delati hočem vsestransko za razširjanje prave omike!
Janez. Tudi jest se bom krepko poprijel tega opravila. Toda prava omika je pri nas.
Tone. Kai? — ti in omika, noč n dan, temen mrak in jasno solnee? —
„Svoje poti ti se derži, Jest pa naj po svoji grem!"
Janez. Mi je sicer prav žal, ali vere, resnice in duše ne morem izdati za tvoje sanjarije. (Tone vstane in pogleda na uro. >
Tone 'moško). Na noge tedaj! Dela me čaka obilo, sovražnik je hud. Delati hočem na vse pretege, da pri dejo med ljudstvo izvnrstne knjige in časopisi, kterih namen je pospeševati in širiti napredek in svobodo duha, prestaviti hočem celo Garibaldov roman , zabavljati hočem čez katoliška društva, dražiti kmete zoper njihove prave tlačitelie, černuhe vse, delati za omiko. Potem se bodo vresničile proroške, besede pesnikove, da „vremena Kranjcem bod» se zjasnile." (Sc začne /.«• pripravljati za odhod. I
Janez. (Mirno.) Veš pa, da tudi jest ne bom rok križem deržal: akoravno bo moje delovanje tvojemu naravnost nasprotno. Jest bom šel pa lepo na prižnico in bom ljudstvo opominjal, da naj se ogiblje ljudi, ki nesramne lazi za golo resnico prodajajo; ki jim to in uno obetajo, da bi se ravnali po njih besedah, v žepu pa fige kažejo; ki sprodej ližejo, zadej grizejo; ljudi bora spodbujal povsod, da naj v Božjem strahu žive, — če bom tudi zato svobodnjakom, naprednjakom in drugim takim bedakom tern v peti. Prosil bom Boga, da mi naj le vedno da hoditi po tisti poti, ktero vi „temo" in ,,n c vednost" imenujete in nikdar ne priti na vašo luč in vašo svetlobo.
(Janez se naglo ohernc rekoe): Z Bogom! Bog daj, da te zopet vidim drugač mislečega. (Odide na eno stran.)
Tone (hitro korakaj*- na drugo stran): Da se nikdar več ne vidiva, neprijatel! (Odide na drugo stran.)
J. Podboj.
4)yte<t po Sloeen#Uem in ilopini.
Iz Ljubljane. Procesiji* sv. Ilcšiijeuu Telesa,
kakor sploh v naši deželi, so se obhajale z naj večimi slovesnostmi, kar je mor: torej bi bilo odveč, enake opravila iz posameznih krajev posebej popisovati, kar vsak pisavec lahko razume. Bog daj, da bi tudi v sercu čisti in z dobro vestjo vselej spremljali naj lepši skrivnost sv. vere in Najvišemu priporočevali takrat vse potrebe celega leta, dušne in telesne bolnih in zdravih, živih in
mertvih. Tudi v Terstu so se procesije vdeležile s po-božnostjo velike množice prebivavstva, akoravno se tam že pogosto šopiri laško liberaluhovstvo (liberi pensatori in mavtarji), ki procesije smertno sovraži in moti, Če le more.
Birmovali bodo mil. knez in škof 12. julija na Prežgan ju.
Posvečevanje duhovnov bode 4., 6. in 9. t. m.
Glasbeno. Znani glasbeni umetnik gosp. Ant. Ne d ve d je dal na svitlo: „11 Tantum Ergo pro Soprano et Alto,vnel Tenore et Basso cum organo," ki se dobiva pri Ceško-tu in Til-u. Cena je 35 kr.
Z Goreiiskegu se nekdo v „Laibacherici" strašno huduje zoper streljanje na sv. Rešnjega telesa dan pri procesii — zato, ker se je primerila letos v Koroški Beli pri tem huda nesreča, da je kanona počila, nekoga strašno ranila ter je v 12 urah umeri. Pravi, da je to „barbarska (divjaška) iz neobtesanega srednjega veka izvirajoča navada," da se sv. Rešnjega telesa dan in druge praznike strelja, in le sem ter tje pri čisto srovih in obdivjanih ljudeh bi se s tim na kak zaderžek zadelo , ako bi se streljanje o tacih prilikah prepovedalo od gosposke. Denar pa, ki se pri tem „čisto za nič za-dega," kakor pravi dopis, naj bi se med uboge razdelil. — Ce je streljanje na čast sv. Rešnjega telesa in sploh na Božjo čast res tako strašno barbarstvo, in če se ,,denar res za nič zadegd," naj bravci sami sodijo; mi bi le samo to prašali „Laibaherico" in njenega dopisnika: ali je ta njegov svet splošen in za vse veljaven, ali morebiti le samo kar tiče cerkev in njene slove s nos t i? Vsak namreč ve, da se strel ja o neštevilnih prilikah, slovesnostih in praznovanjih tudi v posvetnih zadevah, o godovih, obiskovanjih kraljev in cesarjev, o rojstvu visokih osebnost itd. itd., pa da so se obžalovanja vredne nesreče že povsod primerile, in sicer tudi pri tacih, ki so streljanja naj bolje vajeni. Dobro je znana tista ,,liberalna" pravicoljubnost, ki bi bila pripravljena tudi turne in cerkve porušiti, zato ker se kterikrat nameri, da v ktero treši in koga omami ali celo ubije.
Z Donaske gore pri Rogatcu 21. junija. — Pre-tečeno nedeljo smo pri nas ubhajali začetek katol. slov. društva. Sklenili smo, da se hočemo pogosto shajati, posebno zdaj , ko bo kmalo sklican deželni zbor, da bomo precej zvedili, kako se bodo naši poslanci obnašali. Slovenci! zbirajte se v katol. društva; glejte, ako bomo spoznali, da se naši poslanci trudijo govoriti za naše katoliške in slovenske pravice, jih bomo s svojimi željami podpirali ter jim z veseljem dopisovali. To jim bo gotovo dajalo serčnost, da ne bodo pozabili tistih, ki so iim izročili svoje zaupanje, in toliko bolj nepre-strašeuo se bodo potegovali za naše pravice.
V imenu društva: Nace Miku i, predsednik.
Jakob Gobec, tajnik.
„Slovenski Narod" *) iu naj novejša brošura. V (i4. štev. letošnjega „Slov. Naroda" nekdo pretresa novo brošuro „Slovenci! snujte si itd."
Kritikar naj poprej zagotavlja, da brošura njegovim željam in nadam ni zadostila. Tega gotovo pisatelj ni kriv; naj kdo drugo in boljšo spiše, in radi si jo bo-demo kupovali, ako bo našim časom in potrebam primerna. — Da nas pa kritikar ne bo kos za lase grabiti, — moram že tudi povedati, zakaj brošura njegovim željam in nadam ni zadostila. On pravi, da zato ne, ker 1. glavne stvari vse prepoveršuo ia ne prepričevalno obravnuje, 2. ker posebno proti koncu dobri stvari naravnost kvaro dela itd.
Glavna reč, ki jo brošura obravnuje, so kritikarju medverske pa šolske postava, in ravno v tem germu zajec tiči, ravno ta izrek je ja. en dokaz, da se je kri *) Zakasnjeno.	Vr.
tikar ali z logiko ali pa z resnicoljubljem skregal. Od kod pa ve kritikar, da so medverske in pa šolska postava glavna stvar te brošure? Ako se bo potrudil še enkrat brošuro pregledati, bo videl, da se o medverskih in šolskih postavah ne govori še čisto na petih straneh ne, in vender jih šteje brošura 37.
Način, kako se taka društva napravljajo, se popisuje na desetih straneh, o volitvah in njih važnosti se govori na dvanajsterih straneh; in vendar pravi, da so šolske in medverske postave brošuri glavna reč.
Kdor hoče kako slovstveno delo presojevati, mora brez dvojbe zmožen biti, iz spiska samega slovstvenega dela glavni, in če jih ima, še druge posamezne namene in sredstva, ki jih pisatelj v dosego svojega glavnega in postranskih namenov rabi, izslediti in razločiti. Kdor teh pervih pravil kritične vednosti ne pozna, ta naj kritiko pusti, kajti na prazno besedovanje odgovarjati, je zlatega časa nepotrebna potrata.
Brošure glavni namen že naznanja njen napis, namreč: „Slovenci! snujte si katoliško-politična društva." Sredstvo v dosego tega namena je pojasnilo, zakaj so taka društva, in pa kako se napravljajo. Vse to pa še stoji na pervi strani brošure tiskano; tem lažje bi bil tedaj kritikar glavno stvar zasledil. Kar brošura o nekdanjem absolutizmu, o volitvah, o francoski pre-kuciji, o italijanskih in avstrijskih in druzih razmerah naše parlamentarične dobe, o novih postavah govori, — to vse so le posamezni izgledi, iz zgodovine za pojasnilo vzeti, da bi ko sredstvo služili v dosego glavnega namena, naj bi si tudi Slovenci začeli politična društva snovati. Da imajo tu pa tam ti izgledi še poseben namen, ^se tudi lahko vidi.
Če kritikar misli, da se glavna stvar v brošuri vse poveršno in ne prepričaluo obravnava, se moti o tem, kakor o glavni stvari. — Kdor brošuro nepristransko bere, mi prav daje, in se za take društva vname; tega me skušnja uči. To pa je saj po moji misli dokaz, da je brošura prepričalno pisana.
Na očitanje, da je brošura poveršno pisana, odgovorim pa le to, da zopet skušnja uči, da vsaki, ki zna brati in pisati in je koliko kaj iznajdljiv, je po tej brošuri kos katoliško-slovensko-politično društvo osnovati. V tem oziru obsega brošura gotovo poduka dovolj, ki sc na podlago mojih lastnih skušenj naslanja. — ,,Grazer Volksblatt" v štev. 124 naznanja, da se bo tudi pri sv. Rupertu v Slovenskih goricah katoliško društvo vsta-novilo, in da so pravila c. k. namestniji že predložena. Tudi temu društvu je moj spis v „Danici" nekoliko na noge pomagal. — „Grazer Volksblatt" piše: „hierauf las einer der Gemeindevorsteher aus der 19. Nr. der Danica den Artikel iiber die Bildung von katholisch-politischen Vereinen vor. Der hiedureh erzielte Kindruck ivar sichtlich." — Evo! vtis je bil vidljiv! —
K dopisu spod Korena. Deklica, ki je v predzadnjem listu (štev. 24) dopisnik s Korena poročeval, da je bila na prošnjo Marije Device na Bož|i poti na Stermicu zdravje zadobila, je Angela Razi nge izjeva, poštarjeva pod Korenom. Kerstil jo je sedauji stolni kaplan gosp. Križnar i kteri nam je sam to reč bolj natanko razložil, potem ko je bral dopis z Goren-skega s prošnjo, da naj bi se dogodba v veči poterjer.je raji z imenom in po okolišinah naznanila): gosp. Križ-narjeva mati so ji pa kerstna botra. Deklico je poprej strašno metalo. Njena mati Marja jo je imela tudi v Ljubljani pii zdravniku rajnkem g. Maderji ; pa ni nič pomagalo. (Bili so pri tisti priliki tudi g. Križnarja obiskali.) Vedila je že štirletna hčerka, zakaj so jo pripeljali na B<»žjo pot, in je tako pobožno in lepo kakor angelček ročice stegovala.
V (jiorici so bogoslovci god in praznik sv. Alojzija
slovesno obhajali. Zjutraj je bila o pol devetih slovesno sv. maša, ktero je imel prof. Kocijančič; popoldne o pol petih slovesne večernice in litanije, ob dveh po kosilu pa so napravili slovanski bogoslovci z združenimi močmi malo besedo s tombolo. Program je obsegal Budnico ; Koseskovo legendo in še nekaj govorov in pesem ter poslednjič tombolo.
Na Dunaju, 21. rožn. -f — Praznik sv. Rešnjega Telesa se je tukaj kaj lepo obhajal. Naj lepše vreme je poveličevalo to slovesnost, ki je vsakemu človeku mila in ljuba, ne le, ker je javni sprevod tega dne očitno spoznanje katoliške vere, in glasen izraz naših ponižnih prošenj do Najvišjega, ki je v belem kruhu skrit med nami pričujoč; spominjamo se ta dan posebno tudi radi svojih mladih let, ko smo veselje in svetost tega velikega praznika še veliko bolj živo občutili. Veličasten jc bil sprevod v mestu, ker Njih veličanstvo cesar je bil nazoč. in vdeleževalo se ga je visoko plemstvo in imenitniki v bliščečih opravah in v velikem številu. Toliko sijaj-nosti se ne vidi celo leto skupaj, kakor ta dan, in prav je, da se taki prazniki kolikor mogoče svetično obhajajo. Sijajnost naj tudi služi Bogu v čast. Ne toliko bleska, pa rekel bi, več pobožnosti je bilo viditi pri procesijah preteklo nedeljo po predmestjih. Resnica je. da se druga leta ni opazovalo toliko ljudstva, ki je v dolgih obhodih skozi okinčane ulice v molitvi in v pesmih častilo Gospoda nebes in zemlje. Brezsramno skru-njenje naše sv. katoliške cerkve jc vernike zdramilo, da se marljiveje vdeležujejo cerkvenih praznikov, da se serčneje ponašajo s svojim katoliškim imenom. Znano Vam je, da dunajskih mestnih očetov večina v svoji modrosti in pa navzeta od česnovega sopuha, ki ga židi širijo po Dunaju, je bila sklenila, da se otroci mestnih šol nimajo več vdeleževati javnih obhodov, češ, da si mali šolarčki z nepokrito glavo v solnčnih žarkih neki hudo možgane pokvarijo. Govore— le mestni očetje to iz lastne skušnje? Mogoče je, da so nekterim možgani oslabeli, a neverjetno, da bi bile to procesije zakrivile. Sej vemo, kaj v enacih prepovedih tiči. Prepovedali bi mnogi prostomišljaki tudi odraščeniin ljudem, prepovedali bi vse procesije, vse kristijanstvo, ko bi imeli le oblast. Pa šolarčki so vendar bili pri procesiji; starši so jih vzeli seboj in čul sera sera ter tje ne ravno lju beznjivo o mestnem zastopništvu govoriti. Zdaj jc pa zopet tarnanje po česnovem časničarstvu, ker so sc sprevodi tako nenavadno in nepričakovano častitljivo vršili in prepoved mestnih očetov ni mogla otrokom vde ležbe zabraniti. Gospod je rekel: „Pustite male k meni priti;" da nasprotnik nasprotno dela, je tako jasno. Toraj pravi: Ne pustimo jih k Njemu! V mladih letih jih odvadimo, dasi odgojimo prikladne ljudi! Reči jim moramo, dasiravno je to nespametno, da možgani -kodo terpijo, ako bi poželeli k Njemu !... Narod pravi, da je vrag čudno zvit in prekanjen , zraven pa tudi tako zabit, kakor zabit le vrag biti zamore. Narod ima prav. — Zdaj pa naj ve častita slovenska duhovščina, kaj aa ona je?*) Zel, ki opleta slovensko drevo, ter se dobro od njega živi!.. Ako ne verjamete, pa poglejte v staro „Presse" 16. rožnika; tam stoji černo na belem. Zidovsk hlapčun je to iznajdel in urno Židom na Dunaju poročil. Zdaj pa recite, da ne živimo v svobodni dobi? Možje, ki so darovali in darujejo vse svoje moči slovenskemu narodu; ki dele veselje in žalost ž njim; kisomuohra nili najdražja bisera: vero in narodnost, ki so njegov ponos," njegova čast, njegov naj bolj iskreni prijatelj: te može sme vsak liberalušen piŠkavec zasramovati za objedavce naroda! „La liberte comme en Autriche!"
Sicer se ni čuditi, da se n le toliko sirovih na
') I)a se no U mislilo, da kdo piše •/.. ,voje lastno ognji-če, n*, povemo, da gospod dopisnik ni duhoven.	Vr.
padov v svobododuŠnih časnikih zoper katoličanstvo in njega duhovščino. Le pogledite malo vredništva dotičnih časi ikov! Večidel so dečaki, ki se nikdar niso kaj pravega učili, ter v svoji zlobni nevednosti in še veči brez-sramnosti čvekajo o naj važnejših vprašanjih, ki zadevajo človeštvo. In ti ljudje bi radi kulturo, ktere sami naj bolj potrebujejo, po svetu nosili!
Nova nesreča se je zgodila — liberalcem, in tukajšnji listi česnove verste jo po svoji navadi opisujejo. V mali Belgiji so se teptani katoličani spravili na noge in po volitvah dosegli, da mora mavtarsko ministerstvo kopita pobrati. Pred nekim časom se je na Bavarskem enako zgodilo in v Avstriji se tudi kaže, da bode pso-vana „černa četa" kedaj zmagala, in to prej ko menimo. To so tako žalostne reči, da morajo Izraelci zdihovati in še huje jezik brusiti zoper duhovstvo. Čutijo ti vredni možaki, da bode tudi njim odklenkalo ter da ne bode mogoče glave puhle vedno tako visoko nositi, kakor pretekla leta, v kterih je že skoraj to bilo pregreha, da je kdo katoličan. Sloveči pridigar Klinkowstrom, kterega hodijo česnovi časnikarji radi poslušat, jim včasih take iskrene pravi, da jim goltanec poka. Ti časnikarji, ki še mnogokrat ne razumejo, kaj je „papa ex eathedra loipicns," trosijo neizrekljivo neumnost med ubogo prosto ljudstvo, ki vse verjame, kar je natisnjenega. Tolmačijo namreč ti rojeni bogoslovci papeževo nezmotljivost ,,'iuo ad fidem et moreš" tako kakor da uči „nova" dogma papeževo nezmotljivost v vseh rečeh, ktere si človek le misliti zamore. Ergo: Papež morajo v loteriji zadeti, ker so nezmotljivi! Ni to šala; tako si zapeljano ljudstvo sem ter tje v resnici misli! —
Dunaju, 27. rožnika, t« — Važne volitve so ee pričele in menim, da se povsodi plete govorica le o volitvah. V omedlevici, kakor nam pričajo njeni časniki, *e vije lažiliberalna stranka, ki si še sanjati ni mogla, da bi se kdo upal spodkopavati njeno dosedanjo mogočnost v Avstrii. Da so toliko psovani „klenka!ci" postavili za Dunaj svoje kandidate tukaj , kjer je „bon ton" (olikana šega), da smerdiš po česnu židovskem; da so ti katoliški kandidatje še semtertje lepo, častno število glasov dobili, to vse je že preveč za liberalušni razum; zdaj še pa le pride nesreča. Na spodnjem Av-strijanskem, k jer so vendar liberalci tako veselo gospodarili brez skerbi, dobili so si katoličani tri poslance. Kamo pa pridemo, vpili so ajdi sedanjega časa, ako gre tako naprej! Ni še nesreče konec. Zdaj pridejo poročila iz Stajerja, prave Jobove vesti za liberalna uha. Grom in peklo! Kdo to verjame? Kaiserteld padel! In svet še stoji? Maassen izvoljen! Maassen, odlični učenjak in poštenjak , kteremu mi liberalni kričači nismo vredni škorenj izuti; pogumni iskreni katoličan, kterega se bojimo bolj kakor le včasih vraga, v kterega sicer neradi verujemo; nevstrašeni federalist, ki nas bode pobijal, nas iiberalušnc reveže, s svojo ogromno vednostjo in bistrim razumom , da bo groza! Pa je tudi res treba /.noreti svoboduliom oholim. Na Stajarskem, kjer so vedno plesali, kakor so zidovi na Duna ju godli, je voljenih lepa trumica katoliško konservativnih kandidatov.
Žalostno je pri slovenskih volitvah, da so se dali volilci mariborškega okraja toliko oslepiti, da so volili Brandstetter-ja in Seidlna. Narod naš okoli Maribora mora že hudo zbegan in v „liberalnih" pesteh tičati, da ne more enkrat razumno voliti. Kaj bodo Brandstetterji narodu pomagali? In politično-slovensko društvo ni imelo moči takim izidom v okom priti? Veseliti pa mora vsa kega domoljuba, da je mož, kakor je g. dekan Košar, izvoljen za poslanca. Kdor je imel priložnost, kakor pisatelj teh verst, večkrat osebno občevati z našim Ko -sarjem, mora čestitati volilcem v Brežicah , da so izvolili tako učenega in ljubeznjivega govornika za svojega
poslanca. Maa3sen in Košar bota kinč štirskega zbora. Tolažbo za to, da sta narodna kandidata v Mariboru propala, najdemo v tem, da nam pride v deželnem zboru več konservativnih Nemcev na pomoč; ti so nam še pravični več ali manj, od lažiliberaiuhov imamo in smo imeli pa le neizmerno zasramovanje in hudobno brezobzirnost.
Iz Genove, 23. rožnika. J —e. —Tukaj na Laškem je vse narobe (v Genevi sicer ne več toliko hudo, pa vender še zmiraj dosti). Vse kriči: „republika, — li-berta!" (svoboda) itd. Močno se je bati punta. Unkrat, ko so v Parizu glasovali za to, če je narod z Napoleonovimi naredbami zadovoljen, ali ne, seje že bila začela majhna revolucija. Tiste dni so zasačili v Genovi in po Laškem veliko prekucuhov, ovaduhov, vojakov, ktere, so degradirali (jim častniške službe vzeli) itd. —
V Rimu se napravlja silo lepa slovesnost za sv. Petra dan; pravijo celo, da nikdar še ni bilo ta dan tako slovesno, kakor bode letos. Govori se, da po prazniku ss. Petra in Pavla se bodo škofje vernili v svoje škotijstva. Žuga se pa, da komaj ko se končd cerkveni zbor, bode pričetek punta, — pa je še časa dovelj za to. (Rogovileži bi pač naj raji napravili pre-kuc zdaj med cerkvenim zborom, ko bi bili kec, — ne čakali bi zbornega sklepa. Vr.)
Sv. Rešnjega telesa dan je bila v Genovi kaj slovesna procesija. Nesli so sv. Rešnje telo osmeri mašniki na prelepi skrinji iz srebra in čistega zlata. Na tej skrinji je prelepa zlata kapelica, v kteri stoji presv. Rešnje telo. Skrinja je velika in težka; 8 mašnikov se je potilo in potilo, ko so jo nesli. Ljudstva je bilo nezmerno število, glasbe, petje itd.
Sicer pa se na Laškem godijo ostudne skrunjenja. Vedno se govori o tatovih in ropanjih. Sv. Rešnjega telesa dan so med obhodom v neko cerkev roparji pri-derli ter so vzeli svete posode in jih odnesli. Po več mestih so potepinski rovarji ob cerkvah med pridigo smodnik zažigali, in ljudje so preplašeni leteli, kamor je kdo mogel.
M9elinorec.
Kaj je vzrok , da se katoličani tako oserčujejo? To oprašujejo zdaj judje in nejeverniki, in stermč. Kličejo med drugim na odgovor resnične zadolžene, kakor n. pr. nesramni časnik „Freiheit" v Gradcu, ki so ga pa porotniki vselej nedolžnega spoznali, ko je bil tožen.
—	Med take vzroke, da se vera poživlja, se sme šteti tudi prepovedovan je molitve po šolah. Tisti, ki so dolžni molitev priporočati, pa molitev zaderžmejo, prepovedujejo! Ali je že kdo kaj tacega slišal? To je
svoboda", ki plava višej kakor nekdaj Noetova barka. Toda to svobodo si bodo narodi zapomnili, in molilo se bode zopet in tudi po šolah še takrat, ko bodo že davno marsikteri tistih „kruha stradali," ga razcapudrani od praga do praga beračili, ki zdaj Boga moliti mladino odvra-čujejo. Pomnili bodo še njih otroci — stergani in lačni
—	kaj so njih stari nekdaj učili, s kako „svobodo" ba -antali.
Ha z g le ft po srelu.
Liheralska pravicoljubnost — kakošna je? Liberalni minister za omiko na Parskem g. Lutz je prepovedal misijon, kteri se je imel napraviti v duhovnii Weismainski; akoravno je 220 gospodarjev tirjalo, da naj se misijon obhaja, ni bilo privoljeno. Namesto tega je pa dovolila vlada, da je ravno tisti čas — 15. in 16. majnika — nejevernik Elsner v bližnjem Kalmbach-u smel svoje neverske laži trositi in učiti, akoravno živa duša v celi okolici tega tirjala ni... Taki so liberaluhi!
— Iz tacih djanj se vsak lahko prepriča, koliko jim je verjeti, koliko se nanje zanesti. — Liberaluhi in pa terdi samosilniki so si tako enaki tovarni v sovraštvu do resnice kakor sta si Nebuknežar in Garibaldi. To se vidi v početji mnozih ruskih vradov, pri kterih bi bili|n. pr. blatovski liberaluhi služabniki in policaji, da je kaj — „non plus ultra." Ruska vlada je dekana Piotroviča z žandarji v pregnanstvo tirala, ker mu vest ni dopustila, da bi bil katoličanom ruske obredne bukve vsiloval in je vsilovano nepošteno robo pred ljudmi v ogenj vergel. Vlada je bila v zadregi, ker ljudstvo je bilo vse za pregnanega Piotroviča. Kaj stori potuha? Piotroviča hoče razglasiti za blaznega ali norega, da bi g.i tudi po duhovno pri narodu umorila. Ukaže torej novamu dekanu, naj oznani, da po zdravniškem spoznanji je Piotrovič zmešan. Nastopnik Piotrovičev prebere to naznanilo v cerkvi sv. Rafaela, potem pa v naj veči gorečnosti pove vernikom, da to lekarsko naznanilo je lažnjivo, in opominjal je pričujoče, da naj pri naj večein preganjanji ostanejo zvesti katoliški cerkvi. Po službi Božji so tudi tega novega dekana beriči vzeli in vlekli v Petrograd, in od ondod bode naj berže za Piotrovičem odpravljen v Sibirijo. Bode pa samosilna ruska vlada s tim kaj opravila? Ravno toliko, kolikor drugod liberaluhi zoper sv. cerkev; če jo bolj terpinčijo, bolj se spijoči njeni otroci zbujajo k njeni brambi. Cerkev je Božje delo, in če tudi na Ruskem nik >Ii ne gre s olnce za božjo milost, vender ni tako močno, da bi zoper cerkev Božjo kaj premoglo. Več kot 300 p oljskih duhovnov z Litovskega je poslalo ruskim vradom moskovskim svoje prepričanje , da kljubu pritiskanja ne bodo nikoli spravili ruskega obrednika v katoliške božje veže.
Krokodili se jokaj j po vsih krajih, zlasti po ncmsko-avstrijanskih. Zakaj? Zato, ker katoliška reč zmaguje. Katoličani so vidili, kako liberalci gospodarijo, in so —siti do gerla njih obe tanj in njih lažnjive sreče. Šindler je toli^rat katoliško reč v zbornici zasmehoval: zdaj zasmehujejo njega poslušavci ko berači za poslanstvo, pa zanj ne marajo. I>r. Jagerja so v zbornici nesramno zasmehovali, ako je pravil, da ima 26 milijonov katoličanov za seboj: zdaj ravno tako judcži vidijo, da kmali sami nikogar ne bodo imeli za seboj. Ni dvomiti, da se bode taka godila tudi tistemu Dit-tes-u, ki je prišel z Nemškega na Dunaj našo 3veto vero preklinjat. Kadar se slišijo take pošasti, da celo kaka babura v družbi učiteljev (lehrertag) čez celibat zabavlja, takrat tudi katoličani lahko spoznajo, da je čas za svojo vero in cerkev moško besedo reči in zanjo se poganjati. Ne spimo, ko sovražnik ljuliko seje!
Sv. Tomaž Ak\i:iski iu nezmotljivost. Posebno učeni o. Rajmund Bianchi, veliki prokurator pridigar-skega reda in profesor sv. bogo-lovstva na rimskem vseučilišu, je ravnokar na svitlo dal delo, vsim učenim kaj posebno doželeno, kakor naznanuje „Unita catt. 4. rožn. 1.1. Angeljski učenik sv. Tomaž je namreč velika zadrega nasprotnikom papeževe nezmotljivosti, ktero je on terdo branil. Vsi cerkveni zbori po njegovi smerti so prestavljali in natezali ali citirali sv. Tomaža; nasprotniki nezmotljivosti so pa iskali preimenitno veljavo sv. Tomaža s tim oslabiti, da so rekli: goljufan jc bil z lažnjivimi spričevanji greških očetov. Ravno to so nedavno pravili tudi avst ijanski liberalni časniki. Vsi na-sledovavci sv. Tomaža pa so se vzdignili zoper tako krivičenje, skazovaje zmoto nasprotnikov. Bil pa je potreben veljaven glas naj znaraenitiših tolmačev tomisti-škega bogoslovja, da se dvomi razkrope in slepila raz-gernejo; in to je dostojno opravil Bianchi v svojem naj novejšem delu, ki jc marljivo in modro izdelano.
Obravnava predlog v dveh prašanjih; v perjem govori o vstavi sv. cerkve, v drugem obširno in z do-
kazi razgrinja razloge, na ktere so se opirali učeniki tomistiške šole, terde nezmotljivost; ne pusti več nobenega dvoma ne zastran prašanja, ne zastran pomena pri angeljskem učeniku in njegovih slednikih. Pridjanc so še nektere stranske prašanja, ki so pa vender kaj imenitne, da se nezmotljivost prav razumeva, ter je delo po vsaki strani dopolno in nasprotniki sv. Tomaža so v njem do čistega overženi. „U. c."
Razne novice. Izmed vsih 258 dozdaj vladavših papežev je le en sam tako dolgo bil na stolu sv. Petra, kakor sedanji papež Pij IX, namreč Pij VI (od 1. 1774 do 1799). — „Cech" piše, da je menda ruski general Fadejev spušen iz službe. To je tisti mož, ki so se ga liberalci tako nezmerno prestrašili, ker je pisal nekaj po panslavizmu duhtečega. — Na gornjem Avstrijanskem je gr. Falkenheim, dober katoličan, pooblasten glasovati za svitlega cesarja na njegovih posestvih. To je dobro znarunje. —
Iz Ljubljane. Volitve za okraje po deželi so se povsod obnesle prav dobro; vse skozi jc zmagal ka-toliško-slo venski narod tako, da so nasprotniki komaj k;.ke male glaske vjeli. Slava ! Voljeni so za kmečke občine: V Ljubljani: dr. Blciweis (enogl. = 82) in dr. Po k lu kar (80); v Kranji: korar Kramar od SO ^las.) in dr. Razlag (82); v Kamniku : dekan To man (75 od «7 gl.); v Postojni: dr. K os ta in g. Koren (po 97 od 98 gl.); v Kočevji: Svetec in Pet. Kozlcr (po 51 zoper 39 gl.); v Novem inestu: Jož Z a gor 3 c (Ivi od 83 gl.); v Ocrnomlji: Kram a rit (48 od 51 gl.); vRadolici: L. Pintar (45 od 4S glas j: v Trcbnu: dr. Zamik (119)*), gr. Barbo (103) in fajra. Tavčar (101); v Postojni: dekan Grabrijan (enogl.) — Po mestih je silno pehanje nenarodne svoj-bine nekoliko r';azc storilo. Narodni poslanci so izvoljeni-V Kranji L. Jugovic (104 zoper 85), v Postojni Kotnik (140 zoper 1), v Novem mestu K. Rude ž (s 15o glas. zon. Kluna s 85), in v Ljubljani od kupčijske zbornice: tf. C. Zupan in J. Ilorak. — Nenarodne izvolitve: / Ljubljani dr. Suppan in dr. Kalteuegger; v Teržiču dr. Gacster (z 2 glasoma večire) ; v Kočevji Kromer; v Idrii bar. Konrad Eibesfeld (s 33 gl)M potem ko se je že naj nazadnje g. Lipold odpovedal. Narodni kandidat je dobil nekaj čez dvajset glarov
\a koroškem so menda trije izmed izvoljenih cerkvene stranke: dekan Sclnvcighart, Jiiger in župan Pihler. Čudno pa je sploh, da resnica zmaguje le s tolikim trudom . ko vender saj zdaj že mora biti slehernemu poštenjaku jasno, da otenje Avstrije kakor občinskega blagra ni nikakor v liberalizmu, ampak v veri narodov. Torej verne in poštene poslance! To bodi povsod klic.
V naj bolj cerkveno-sovraini in judoieljni spodnji Avsirii so pri volitvah ostali liberalci na ker-milu; vender pa so katoličani dobili nekaj poslanstev. Zloglasni Sindler jc šel pod klop in tega se vse veseli.
Zastran „l)iisne liranc." Leta 1864, tedaj pred šestimi leti, jc začela v snopičih izhajati obče koristna in našemu narodu vele potrebna „Dusna hrana." Ko jc 1S04. I. pervi snopič beli dan zagledal, se je sploh govorilo: v poldrugem letu bode celo delo dokončano: pa škoda, da' temu ni tako! Minulo je od takrat «-clih šest let in Dušne hrane je ravno polovica. Kakor je viditi, bode druga polovica šc bolj počasi med svet po
*) Dr. Zamika *» po >prei«:lem zagotovilu, da bode v nl*\uili načelih složno postopal ■/. narodno večino dež.lmga zbora, in predlog dr. Kazl.iira in lr. l'c»kluk:«rja, ki sta sc kot poslmc:. volilm-tru odboiri ..Slovenije4' p<ul:tla v Tudino, tudi t.»ki liki volili, ki bi ga sirer nikakor ne bili volili. In t tko vseira razpora konec; dobro! f.,Xov.")
potvala, če ne bode delo popolnoma zamerlo, kajti že precej dolgo ni duha ne sluha od nadaljevanja Dušne hrane. Iz več vzrokov bi bilo obče dobro, da bi se delo nadaljevalo, in sicer bolj urno kot dozdaj. Take želje bile so v „Zg. Danici" razodete že ene poti, toda brez vspeha; reklo se je le, daje izdaja knjige predraga zarad podob. Dobro vemo, da podobe so drage, vendar po moji slabi pameti to ni vzrok , da bi se izdelovanje knjige ustavljalo, a!i morebiti zamerlo. Kaj je toraj storiti, kako si pomagati v tej zadevi? Po misli več na-zočnikov bi bilo naj bolje, da se zanaprej iz Dušne hrane podobe izpuste; tako bode prizadjalo veliko manj stroškov, in knjiga se bode le vendar hitreje za-mogla izdajati in bo tudi tako koristna. Ne daj Bog, da I i izverstno delo zamerio. Gotovo bode Dušna hrana mnogo koristila, sosebno sedanji čas, ko vera peša. Tedaj pozor v tacih početjih ! Bolje je dela ne začeti, kakor nedoveršeno pustiti. Bog daj, da se zgodi in pospeši nadaljevanje, — pa hitro! Bode mar treba do sodnjega dne čakati? —
Eden v imenu več naročnikov.
S krasa. S. Ljuba Danica! Krepke spise si že večkrat prinesla zarad neumnega, dostikrat hudo pregrešnega in škodljivega plesa. Ne bom pojasnoval teh besed, sej vsak previdi njih resnico, kdor hoče. Opomnim le to, da je ples škodljiv tudi v časni zadevi. Kolikokrat se sliši: ta je zapravil pri plesu 5—10 gl., in doma morebiti nimajo ne soli ne moke! Naj kdo reče, da dela ples dobiček pri hiši! Dobiček dela k večemu pri oštir-jib, drugod le revšino, kreg, prepir in sovraštvo. Pri vsem tem se po Krasu mnogo j>lcše. Vsako nedeljo je kje shod šagra), pa malokje mine brez plesa. Dostikrat se pri takem plesu nesreča pripeti. Pretečeno leto so v Koprivi enega usmertili. Pa vse nič ne pomaga. Večkrat sem v/o premišljeval, zakaj da se ravno na Krasu tolikanj pleše ? Dobil sem le dva vzroka. Pervi vzrok so slabi zgledi; v enem kraji je ples, kmalo odmeva glas: zakaj bi pa j>ri nas ne bil? Kaj smo mi kaj manj kot uni? Drugič ples se jjreveč rad dovoli. Marsikteri župan privoljenje za ples tako rekoč ponuja, in ravno to jc za soseske prav slabo. Uboga občina, ktere županu ples preveč, skerb za občino pa premalo po glavi roji.
Uekel sem, da kerčmarji od plesov dobiček imajo; pa tudi taki se včasi opečejo. Kaj enacega se je primerilo eno nedel jo ne davno v nekem kraju. Gospodar ni mogel nikjer očitnega prostora dobiti za jdes, ples je pa hotel na vsaki način napraviti. Kaj si izmisli ? Za plesišč si zvoli hram in hlev skupaj. Bil jc pa gospodar to pot dobro opeharjen : bolj ko so godci j)iskali, manj je bilo plcsavcev in plesavk. Povsod sc je slišal glas: V hlev naj gre jo svinje jdesat, jest ne. Gosjiodar je dobiček lahko spravil. Pa tudi božjega blagoslova ne bo od plesovine.
.\a Stajarskem so se volitve za kmečke občine v nekterem oziru čisto nepričakovano izšle. V Brežicah je izvoljen vsim znan gosj). dekan, Frančišk Košar, kterega še za kandidata niso bili postavili, in sicer z .VJ zoper .'>7 glasov. V celjski okolici dr. Vosnjak in dr. Dominkuš; v ljutomerskem okraji Jan. Kuka-vec; v ptujskem Herman; v slovenjegraškem Adamov ič; v mariborskem sta zmagaia nasprotnika Brand-stetter in Seidl (s 105 in 1«»4 glasovi) zoper dr. Serneca in dr. Kadeja {z S2 in M gl.). Slovenci imajo tedaj v kmečkih občinah šest poslancev.
Na nemškem gornjem Stajcru je popolnoma zmagala katoliška stran in padli so lažiliberalci. Glaso-viti Kaiserfeld, predsednik v spodnji zbornici, je dobil v Weitz u 12 revnih glasov zoper 111, ki jih je dobil katoličan in konservativec baron Gudenus. Izvoljen je
tudi znani katoličan profesor Maassen. Padla pa sta liberalca Stremayer, ki ima menda minister postati (?), in Schlosser. Katoliški konservativci so še izvoljeni: Gr. II. d'Avernas (izvolj. graški okolici i; kmet Rabinger; tajm. dr. Lehman; mlinar Weinhandl; opat Allinger; gr. A. d" Avernas, duhoven Al. Karlon, kmet Bernfeind; gr. Platz. Po teh volitvah je G Slovencev in 11 nemških katoliko-konservativcev zoper G vstavoguljcev.
(■oriija A\strija je v kmečkih volitvah vse skozi premagala. Izmed llJ izvoljenih je le en sam nekoliko omahljiv, vsi drugi so katoliški konservativci. Med njimi so: gr. Brandis, pl. Weiss Starkenfels, 2 dekana, 2 fajm., 12 kmetov (med njimi znani Huemer). Liberaluhi si lase iz glave pulijo.
Iz Rima pišejo mil. Škot Mrak med drugim: Govori se, da konci tega mesca dobi cerkveni zbor počitnice ter se v oktobru zopet snide; vender se vrad-nega še nič ne ve. — Gosp. Buh-a še ni iz sv. dežele. Verne se namreč zopet le-sem, ker je vse reči tukaj pustil, kterih zamore na potu pogrešati. — G. St. mi je iz Gradca pisal, da od ondod eden bogoslovcev želi iti v Ameriko. Ali se kaj sliši, da bi tudi iz Kranjskega koga veselilo?.. Rekel sem že večkrat: O, ko bi duhovni vedili, kako se godi v misijonih, koliko je pomanjkanje duhovnov, kako ljudje od daleč hodijo škofa prosit in nadlegat, da naj jim vender duhovna da, — pa jih mora le z upom tolažiti: ako ktere dobi! Koliko duš se zgubi, ker duhovnov nimajo, kako brez sv. zakramentov umirajo, ker na dolgo in široko nikogar ni, ki bi jih jim delil! Se ve, da domovino je treba zapustiti, toda človek hitro najde drugo, in najde se ravno tako dobro kakor doma. Vsega po volji pa tudi na Kranjskem ne more imeti; sej tudi nismo zato duhovni postali. Sveta groza me vselej spreleti, kadar vidim na cerkvenem zboru apostoljske namestnike iz Kine, Indije in Oceanije (Avstralije) z bradami, in si mislim, kaj so ti prestali. Kaj smo mi v Ameriki proti tem?
Akoravno že imam privoljenje iz Rima odriniti, vender se dozdaj še nisem mogel odpraviti.*) — Sv. Oče so zapovedali nenavadne pobožnosti, štirdeseturnice po raznih cerkvah. Od časa do časa se sliši, ko gredo procesije redovnikov po naših ulicah in litanije pojejo. Včeraj sem bil pri Novi cerkvi, kjer je živel sv. Filip Neri, in prihajale so procesije za procesijami. Pri eni je neki kardinal križ nesel pred procesijo.
Duhovske spremembe.
V ljubljanski škofii. Šentmihelska lokalija je raz-pisana 7., lokalija na Poljici 9., Savska fara 24. jun. Fara v Kovoru je podeljena č. g. Jož. Pretnarju, lokalistu v Stranjah, in stranjska lokalija je razpisana 25. jun.; IV.ra v Sostrem č. g. Antonu Fincu, fajm. v Zcleznikah, in ta fara je razpis. 25. jun. C. g. Ger-mek Jože, fajm. na Studenem gre v pokoj, in fara je razpis. 28. jun. — Umeri je č. g. Burger Jože, "dekan v Šmartnem pri Litiji (R. I. P.), in fara je razpisana 27. junija.
Dobrotni darovi. Za sv. Očeta. Neimenovana 1 terdnj. za 2 gld. st. den. Prosi blagoslova, da bi zamogla v vsih rečeh Božjo voljo spoznati. Neimen gl. 10 kr.: „za srečen izid cerkvenega zbora." — M. Žb. na Zal. logu 1 gl. sr., ,,za srečno zadnjo uro."
Za pogorelce v Martinjaku. Duhoven v po-koji na Gorenskem 1 gld. 20 kr. a. v. - Neimenovan 3 gl. Karolina Fr. 1 gl. Neimenovana dobrotnica 20 gl. Dobrotnica 35 kr. Le še, le še! 1 gl. M. K. 1 gl. 4 kr.
Za bulgarski m i s. G. A. P. :! gl.
l/. tega je očitno, da se mu je urno pripravljati, kdor misli z mil. Škofom iti.	Vr.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.